jgto VI • Štev. 277 (1668) PHIHOnSKI DHEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA 2A TRŽAŠKO OZEHILJ- TRST, četrtek 7. decembra 1950 Vsi trije literarni večeri: v Borštu, Nabrežini m pri Sv. Ivanu v Trstu so en sam živ dokaz, da je slovenska kultura, naj bo v svobodni domovini, na Koroškem, pod Italijo ali na Tržaškem ozemlju, eno samo živo telo, ki srka svoje plodne sokove te skupnih tai in iz skupnih korenin. Danes 6 strani - Cena 20 lir uričaknmjii odgovora iz Pekinga ^ Londonu izjavljajo, da je poziv 13 držav konstruktiven - Glavna skupščina OZN sprejela na dnevni red vprašanje kitajske intervencije - Tajnik Arabske '•ge predlaga 30-dnevno premirje in sestanek med predstavniki ZDA in SZ LAKE SUCCESS, 6. — Poziv 15 v azii,skitl držav (in ne iav'l °r so a8encije prvotno , J ,el pekinški in severnoko-teJski vladi se glasi; , *v imenu delegacij 13 držav »nic OZN, upoštevajoč, da je tr»nafa danost v tem težkem enutku, najtopleje pozivamo *wnokorejske oblasti in vla-Vii Kitajske, naj takoj izja-da nimajo namena, da bi ‘“hove čete prekoračile 38. I»?0r55*rbk- Taka izjava bi o-Dnt proučitev nadaljnjih trebnih ukrepov za rešitev C°Pada na Daljnem vzhodu .poizkus izogniti se novi sve-vojni». J Ožlv so takoj izročili pekin-. emu predstavniku s prošnjo, D 8® takoj preda svoji vladi. fc,?®ve podpisnice so: Indija, .‘‘Pmi, Burma. Pakistan, E-Iran. Irak. Libanon, Sau-£J® Arabija, Sirija, Jemen, p°nezija in Afganistan. , °ziv trinajstih držav odra-; Vsebino predlogov, ki jih j, indijski delegat Benagal Rau pj.^l voditelju pekinške dele-J '1® med svojim razgovorom t.ikdeljo zvečer ter na obedu, n s® ie priredil tajnik Trygve fcr ?aui je zahteval, naj bi se ll®jci obvezali, da ustavijo S®'0 ofenzivo na meji med j em0 jn Južno Korejo, in •? Poudaril, da bi ta ukrep re-L Kitajsko pred nevarnostjo tka - h bombardiranj ter od-nevarnost svetovne voj-u “®kinški predstavnik je ba-ZjL.Poocvno poudarjal kitajske dn, .v« za umik ameriških in Ho-fe*1 s Kore'e in For* tj^Jode včerajšnjega razgovo-5 tJ^anskega delegata Jebba l Pocinikim delegatom se v ■^'h britanske delegacije tz-®i da je ta hotela obrazloži' .Kitajski prave namene ,ruženih narodov in skušala zumno rešili korejski spopad. Danes pa se je sestal plenum glavne skupščine OZN, da sklepa o sprejemu na dnevni red vprašanja kitajeke intervencije na Koreji. Prvi govornik je bil filipinski delegat Ro-mulo, ki je poudaril, da se kitajske čete «množično valijo na Korejo«. Sovjetski delegat Višinski pa je ponovno poudarjal, da ne gre za kitajsko intervencijo pač pa za široko gibanje prostovoljcev države, ki da je juridično nevtralna. Višinski je tudi izjavil, da so države, ki so pozvale Kitajsko, naj se ustav; na 38. vzporedniku, iste, ki so podprle ((tistega vojnega norca Mac Arthurja«, ko je prodrl na Severno Korejo. Višinski je tudi dejal, da je ((kitajska ljudska vlada željna, da pride do mirne ureditve korejskega vprašanja«. To da dokazujejo razni predlogi te vlade. Čeprav ni Višinski poimensko omenil trinajstih držav, ki so podpisale poziv, se poudarja, da je med tem; tudi Indija, ki ni nikoli odobrila prekoračenja 38. vzporednika. Za Višinskim ie govoril a-meriški delegat Austin, ki je dejal, da bi morala pekinška oblastva upoštevati težo sve- lavlj »ti 5a«fUge strani bolje spoznati LR Kitajske na Koreji, .'ki diplomat zahodne Evro-jj K sinoči dejal; «Kakršni ko-ltitv k'L Predlogi, postavljeni J^.iskim delegatom, niso ti po Hj?.)em prihodu v New York U ' odprli ust in nič ne kaže, c* te bili pripravljeni na kon-(J'1.4 sedaj, ko je njihova o-y1Va zmagovita«, j, y tvashingtonskih diplomat-> krogih pa izjavljajo, da se pri- "®meSe stranz bolje fe Kitajska pokazala %U~ «taVljen0 ustaviti svojo ofen- j. 0 »a 38. vzporedniku. Trd'i-jljiamreč, da je Benegal Rau h?'1 glede tega zagotovilo, dv en je skupno z ostalimi « ®najstimi državami izdal po-IL»a LR Kitajsko, (^angleškem zunanjem mi-Ha i ^Vu izjavljajo, da predem.8 P°ziv 13 azijskih držav te0 Upanje, da ta poziv ne bo ®1 na gluha ušesa. Angle- > istruktivno pobudo, in izra-Upanj- J*' ~ el na w I krogi pripisujejo veliko »t dejstvu, da je Višinski Sa • Podpisnike amenjene-sj,, P°ziva. Po vesteh iz Wa-jj Hgtona obstaja namreč, ka-da!'. Poroča AFP. različno gle-kiniv-med moskovskimi in pe-Vo skimi predstavniki. Odgo-ki ga bc dal Maocetung na v ~'v 13 držav, pa bo pokazal, lai čni meri te vesti odgovarja resnici, jjjpdi komisija OZN za zdru nt,v. 'n obnovo Koreje je da tS; ,lzdala poziv za umik ki-tiv . .sil s Koreje. V tem po-’ 11 izjavlja komisija, da je lj^n P^dstavnica OZN priprav »ozir srjdelovati, da pride dc jaJ7vnih uspehov in da se za- UOJJt-UUV vlci ov U0 . 'ip neodvisnost in enot-Uos Koreje fer prijateljski od-P, na tem delu sveta. Lie . Vni tajnik OZN Trygve bot) Je .sinoči izrazil upanje, da tovnega javnega mnenja. Po razpravi je skupščina z 51 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in 4 vzdržanimi (Indija, Indonezija, Afganistan in Burma) sprejela na dnevni red vprašanje ((intervencije osrednje kitajske ljudske vlade na Koreji«. Vprašanje bo proučil politični odbor. Benegal Rau je dopisniku AFP izjavil, ko je obrazložil vzroka svojega vzdiržanja pri glasovanju, d-a ne pričakuje. da bi razprava v glavni skupščini mogla" rešiti korejsko vprašanje. Dodal je, da pričakuje iz Pekinga v treh dneh odgovor na poziv trinajstih držav. Delegacije, ki sa zahtevale vpis tega vprašanja na dnevni red, so danes popoldne predložile političnemu odboru, ki se bo sestal jutri, načrt resolucije, ki se nanaša na kitajsko intervencijo na Koreji. Resolucija je približno enaka kakor ona, ki jo je sovjetski veto v Varnost netn svetu onemogočil. Resolucija poziva vse države in oblasti, ki so odgovorne za sedanje stanje, naj takoj odredijo umik vseh državljanov, ali članov ali enot svojih vojaških sil, ki so sedaj na Koreji. Dalje izjavljal ali Evrope. resolucija, da bo OZN spoštovala kitajsko-korejsko mejo in varovala zakonite kitajske interese n? obmejnem področju. Resolucija poudarja tud'i jx>tre-bo da se je treba izogniti onim dejanjem, ki bi lahko povzročila razširitev korejskega spopada jn tako kompromitirala mednarodni mir in varnost. Na koncu izjavlja resolucija, dia se bo morala navzočnost sil OZN na Koreji omejiti na one kontingente, ki so potrebni, da s» zajamči mimo stanje v dežel; in da se postavj enotna neodvisna in demokratična vlada korejske suverene države. V spomenici, ki jo je danes predložil glavnemu tajniku Trvgve Lieu. predlaga glavni tajnik Arabske lig-e Azzam paša, naj se na Koreji določi tridesetdnevno premirje, v tem času pa naj b® se začela pogajanja med nasprotniki. Azzam paša predila.,ga tudi' se stanek med predstavnik; ZDA in Sovjetske zveze, da se najde podlaga za skupno sodelovanje. Da se omogoči ta sestanek predlaga Azzam paša ustanovitev komisije, ki naj bi jo imenovale OZN, in ki bi držala stike med strankami na nevtralnem ozemlju Azije, Afrike Nov kredit ZDA Jugoslaviji WASHINGTON. 6. — Danes je senatna komisija za zunanje zadeve soglasno odobrila nadaljnjo pomoč 38 milijonov dolarjev Jugoslaviji za nakup živil, ki primanjkujejo zaradi posledice suše. Ko bo Kongres izglasoval te kredite, bodo celokupni ameriški krediti Jugoslaviji za nakup živil znašali približno 70 milijonov dolarjev. AFp poroča iz Londona, da je jugoslovanski poslanik Brilej v razgovoru z zunanjim ministrom Bevimom javil, da je Jugoslavija sprejela finančno pomoč treh milijonov funtov šter-lingov od- Velike Britanije za nakup živii in najnujnejših pro. izvodov. PROSLAVA lSO-LET^ICE ROJSTVA FRANCETA PREŠEB^A Večer slovenskih književnikov v Trstu Kila »loven-ke »metliške beaetle je pretresa »aše f.! je n glavnim tajnikom socialistične stranke izjavil, da namerava zavzeti skupno stališče z vlado in s svojo stranko zaradi resnosti mednarodnega položaja. Kljub temu nj mogoče še govoriti o dokončnem stališču o nemškem oboroževanju pred odgovorom glavnega odbora socialistične stranke, ki se jp sedaj sestal. Znano je. da je veliko takih v glavnem odboru sjranke ki sodijo, da oborožitev Nemčije onemogoča vsakršen sporazum med SZ in zahodnimi silami. Vlada, ki je v prvih popoldanskih urah prekinila svojo sejo. se je znova sestala ob 20.30. Komisija za notranje zadeve francoske narodne skupščine je odklonila zakonski načrt, ki ga ie predložilo nekaj degauli-stičnih in desničarskih poslancev, ki so zahtevah razpust komunistične partije in vseh kom-informističnih organizacij, ter odpust komunistov iz državne uprave. Odgovorni opazovalci opozarjajo, da je poleg Indokine tudi Severna Afrika, predvsem pa Tunis in Maroko, druga bolestna točka Francije. Čeprav ni tu položaj še tak kakor v Indofcini, je vendarle mano, da domačini zahtevajo večjo avtonomijo ter neodvisnost. V qme: riški letalski in pomorski bazi Port Lyautey ob atlantski obali so glasovi, ki pravijo Američanom: Ali nam pomagate \i, zato da dosežemo večjo neodvisnost, al® pa se bomo morali obrniti na Sovjetsko zvezo. Američani pravijo, da je vprašanje izključno le francosko. General De Lattre de Tas-signy ie bil imenovan za francoskega visokega komisarja Indokini. Seja zavezniškega sveta za Japonsko TOKIO, 6- — Zavezniški svet za Japonsko se je danes zjutraj sestal v Tokiu. Prisoten je bil sovjetski delegat general Kislenko. Ker ni bilo na dnevnem redu nobenega vprašanja, je seja trajala manj kot eno minuto. LJUBLJANA, 6. — Danes je ves dan močno snežilo po vsej Sloveniji. Ponekod je zapadlo 50 cm snega. Milo in Binazzo Mena zaradi nevarnosti pred lavo CATANIA, 6. — Ker se približuje lava krajem Rinazzo in Milo, so že danes zjutraj začeli evakuirati prebivalstvo iz teh dveh naselij proti Zaffera-nu, kjer so že uredili zasilna stanovanja in kuhir.jo. Do sedaj so preskrbeli za izselitev skoraj vseh družin iz Rinazza, Volpare in dobršen del družin iz Mila. Plaz lave je sedaj od Rinaz-za in Mila oddaljen manj kol en km v zračni črti. Danes bo Shinwell podal izjavo o Koreji LONDON, 6. — Podpredsednik vlade Morrison je v spodnji zbornici javil, da bo minister za obrambo Shinvvell dal jutri v spodnji zbornici izjavo o vojaškem položaju na Koreji. Shinwell je s svoje strani sporočil, da bo prve dni prihodnjega leta vprašal za dodatne kredite za angleške oborožene sile. Dodal je, da je številčna moč suhozemske vojske ter letalstva sedaj večja, kakor je to proračun določal. Državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Davies je danes v spodnji zbornici znova potrdil angleško stališče do uporabe atomske bombe. Davies se je prav tako izrekel kakor Attlee prejšnji četrtek, in sicer, da bi rie smeli uporabiti atomske vojne pred posvetovanjem med silami, ki so zapletene y policijskih operacijah na Koreji. Neodvisnemu poslancu Blackeburnu jg danes odgovoril, da angleško-ameri-ško-kanadsko sodelovanje na področju atomske bombe ni urejeno s formalnim sporazumom, pač pa s sklepi, ki jih od časa do časa sprejme tristranska komisija. V spodnji zbornici je Davies odgovoril, da je. general Mac Arthur prekoračil 38. vzporednik, kakor tudi začel zadnjo ofenzivo pred mandžursko mejo v okviru oblasti, ki mu jo je podelila OZN. Hud peščen vihar v Maroku CASABLANCA, 6. — V vče-laj&njih zgodnjih popoldanskih urah se je na maroških ohalah dvignil hud peščen vihar, ki je prisilil nekatera letala k zasilnemu pristanku. Veliko stanovanjskih hiš je bilo poškodovanih, več oseb pa ranjenih. V mestih je zmanjkala električna luč. Nekje je ogenj, kate: rega je še razpihoval veter, ki je pihal z jakostjo 75 km na uro, povzročil 10 milijonov frankov škode. Hroti polnoči so vremenoslovci javili, da se vihar pomika proti severu, proti genovskem zalivu. Nova obrambna črta sil OZN med Fenjangom in 38. vzp. Pekinški radio Javil zasedbo Fenjan-ga po severnih Korejcih in Kitajcih KOREJSKA FRONTA, 6. — Neki ameriški glasnik je potrdil, da je 8. armada, katere 100 tisoč mož je pred dr-evi moralo zapustiti položaje blizu mandžurske meje in samo severnokorejsko prestolnico Fe-njang, sedaj vzpostavila fronto med omenjenim mestom in 38. vzporednikom. Glasnik je poudaril, da te postojanke r.e predstavljajo prave obrambne črte, pač pa na vsak način dajejo 8. armadi «zadostno dober položaj«, tako da lahko nekatere njene enote izvedejo protinapade. Zaenkrat ni nobenega stika med Kitajci in Američani južno od Fenjanga. Zbor 4000 Kitajcev, katerega so opazili na pohodu južno od mesta vzdolž stranskih cest, je napadlo ameriško letalstvo. Novi črti 8. armade, ki je dolga 65 km, grozi, da jo bodo obšle kitajske čete, zbrane na njenem- boku blizu Kolcsana, 80 km južnoyzhodno od Fenjanga. Vojaški krogi so v zasebnih pogovorih priznali, da bi lahko to črto umaknili skoraj pod 38. vzporednik, kjer teče reka Im-jin, ali 80 km južno od prednjih kitajskih patrulj, ki so prišle v Koksan. Ta umik je armado približal pristanišču In-šonu, kjer bi se lahko vkrcala General Collins, načelnik glavnega štaba suhozemske vojske ZDA, se je danes spustil z letalom na obkoljeno področje, katerega držijo mornariški strelci na področju So-šina. Po polurnem sestanku je general odletel ir.1 nato zapustil Korejo ter se vrnil v Tokio. Poročajo, da je 15 tisoč mornariškim strelcem in ameriškim peščem, ki so bili obkoljeni pri Hagaru, uspelo razbiti železni obroč kitajskih čet ter so se začeli pomikati proti jugu, boreč se z dvema kitajskima divizijama, ki jim skušata preprečiti, da bi dosegli obalo in se nato vkrcali na ladje. Neka angleška enota In oddelki dveh polkov 7. ameriške pehotne divizije so se pridružili 1. ameriški diviziji, ki v obupnem boju vzdolž ceste, ki pelje k morju od Sosina, skuša doseči rešitev. Neposredni cilj teh sil je gorska vas Ko-tori, 11 km bolj južno, kjer je obkoljenih še drugih 5000 mož nekega drugega polka mornariške pehote in drugih oddelkov. S Kotori bi morale obkoljene čete napraviti še drugih 45 km proti jugu, da bi lahko prispele do Hamhunga in nato do pristanišča Hun-gna-ma, kjer bi bil konec pohoda in bi se lahko vkrcali. Na severnovzhodni fronti pa Kitajci koncentrirajo svoje sile okrog Mariondonga, ki je manj kot 30 km oddaljen v zračni črti od Hamhunga. Glavni štab severnokorejske vojske je izdal poročilo, ki pravi: «Pod pritiskom severnokorejske vojske se ameriške in južnokorejske sile umikajo na vseh področjih fronte. Pekinški radio, ki je javil zasedbo Fenjanga s strani severnokorejskih čet in kitajskih ((prostovoljcev«, je poudaril, da a-meriške čete bežijo proti jugu skupaj z ostanki drugih napadalnih vojsk in sil Singman-rheja. Prenos v Italijo lipi lnvi Usi. taiinv RIM, 6. — Na sestanku posebnega odbora za prenos tru-pe-1 v domovino bivših italijanskih partizanov, ki so padli v Jugoslaviji v naradno sv bo-dilni vojni, so soglasno sprejeli poročilo partizanske delegacije, ki se je med svojim zadnjim bivanjem v Jugoslaviji sporazumela s predstavniki Zveze bivših borcev Jugcslavi. •je za prenos. Rrva trupla bivših italijarskih partizrnov bodo pripeljali v domovino spomladi. Na sestanku so bili navzoči med drugimi tudi predsednik Združenja g»nbti, pesem, ki s pristnim umetniškim izrazom podaja del sedanje stvarnosti jugoslovanskih, narodov. (Peter Levec je poleg drugih pesmi doslej izdal po osvoboditvi pe-n -ško zbirko »KORAKI V SVOBODO »j Ciril Kosmač CIRIL KOSMAČ je primcrr-skemu ljudstvu že izpred vojne znan po svojih tehtnih, jezikovno fino izbrušenih novelah, ki živo prikazujejo življenje in kalvarijo našega ljudstva pod fašističnim jarmom. Njegova novelistična zbirka «SRECA IN KRUH» pomeni viden dogodek v razvoju slovenske književnosti. Prav v zadnjem času pa vzbujajo njegove novele in življenja tolminskih kmetov za časa fašizma, ki izhajajo v «NOVEM SVETU», upravičeno pozornost. Slovenska javnost pričakuje z največjim zanimanjem njegov roman »DOMOVIN A NA VASI-,), ki smo ga brali v odlomkih • reviji «Novi svetn in ki ga i 'or zdaj končuje. Iz njegovega dela je brala članica Slovenskega narodnega gledališča LEL.TA REHARJEVA odlomek «V ZAGI». Ta odlomek, ki obravnava strahotno trnHe-ie primorskih ljudi pod fašističnim divjanjem, je napisan tako. kot bi bil izklesan iz granita. Občinstvo je z zadržanim dihom poslušalo zgodbo, kot da bi znova preživljalo strahote nekdanjih dni pod fašizmom. France Bevk Topla, prisrčna črtica je »PRAVICA)), ki jo ie napisal in brad FRANCE BEVK. Bev.k ima izreden dar, da govori neposredno iz srca do srca in tako je tudi prikazal lik preproste ženice. ki mu je prinesla, preden je odšel na mirovno konferenco v Pariz, dolgo pismo, v katerem ga sprašuje, ali je pravica in ali jo bomo kdaj deležni. Bevk se sprašuje: Da ni pravice? Le tuji računi? Nato zaključi: Pravica je, pravica pride. Naš narod >p mlad. naš narod je šele nastopil svojo pot v življenje. Matej Bor Kot zadnji je stopil pred naše občinstvo širom domovine in daleč preko njenih meja poznanj partizanski pesnik MATEJ BOR. Vsi so ga hiteli pozdravljati in vsi so ga hoteli videti. Ko je odjeknila njegova beseda, je občinstvo zadržalo dih. Bor ne bere svojih pesmi, Bor jih govori na pamet z ognjem in zanosom. Vse njegove pesmi so nas pretresle. Recitiral je dve Ninini pesmi, pesmi svoji mrtvi ženi, ki je padla v partizanih, «BALADO» in grozotno, opojno in otožno «SRECANJE». Zagrabila le njegova čudovita balada «MATI SANJA» in očarala je njegova pesem »DOMOV BOM SEL)). Ko je končal, občinstvo ni prrenehalo ploskati, slišalo bi bilo rado še več, a moralo se je zadovoljiti s tem, kar je že slišalo. Po recitacijah je svetoivanski pevski zbor «SLAVKO ŠKAMPE RLE» ubrano zapel pod vodstvom skladatelja FRANCA VENTURINIJA dve pesmi na Prešernov tekst in sicer «ZDRAVLJICO» in »ZAPUŠČENO)). S tem ie bil zaokrožen večer slovenskih književnikov, ki je bil eden najlepših kulturnih dogodkov, kar smo jih v Trstu doživeli Po osvoboditvi. VLADIMIR BARTOL Pojasnilo k čl. 4 ukaza ZVU št. 219 Ko smo 3. dec. v našem dnevniku objavili popolno besedilo ukaza ZVU št. 219, smo hkrati opozorili na bistveno razliko, ki obstaja med italijanskim in slovenskim prevodom čl. IV. tega ukaza. V zvezi s tem smo prejeli od Urada za obveščanje javnosti pri ZVU sledeče pojasnilo: »TRST, 6. (AIS) — Ker Je tisk različno tolmačil ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 219 o vpisu v register stalnega prebivalstva, želi Zavezniška voiaška uprava pojasniti, da se italijanski stavek v četrtem členu, ki pravi «potran-no essere iscritti nel registron, v uradnem angleškem besedilu glasi nShall be inscribed in tbe Register*. Iz tega torej jasno izhaja, da ima vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje, pravico na vpis v register stalnega prebivalstva in da ta vpis ni prepuščen diskrecijski oblasti anagratskega uradnika)). Premd besedila čl. IV. v italijanščino v zadnjem Uradnem listu je torej netočen in ga je treba popraviti v smislu gornjega pojasnila. Občinski uradi pa se bodo morali po njem ravnati in vsakogar, ki ima potrebne dokumente tudi vpisati v ®e' znam stalnega prebivalstva do-tične občine. S tem pa je tudi onemogočeno, da bi na pr. tiste občinske uprave, ki tako vneto izpolnjujejo direktive in se ravnajo P° nasvetih tržaškega de-mokristjanskega tiska na škodo slovenskega življa, izvajale diskriminacijo pri reševanju prošenj za, stalno rezidenco. PROTESTNO PISMO KMEČKE ZVEZE Novemu poskusu raznarodovalne politike se naše ljudstvo energično upira in zahteva izobraževalne tečaje v materinem jeziku - Kmetijski inšpektorat pošilja italijanske predavatelje na kmetijske večerne tečaje v popolnoma slovenske vasi ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI Urad za kmetijstvo in ribištvo in v vednost PODROČNEMU INŠPEKTORATU ZA KMETIJSTVO Naša Zveza dobiva s strani mnogih kmetov in članov iz različnih krajev rone A STO proteste in vprašanja, zakaj se kmetovalcem slovenske narodnosti ne nudi strokovna izobrazba v slovenskem jeziku. Zaradi tega se v imenu naših članov in vseh prizadetih kmetovalcev obračamo na ta najvišji urad za kmetijstvo z zahtevo, da podvzame vse potrebne ukrepe v cilju, da se brez oklevanja vsem kmetovalcem slovenske narodnosti v coni A nudi v slovenskem jeziku vsa strokovna izobrazba, ki jim pritiče po vseh narodnostnih pravicah in v smislu veljavnih zakonov. Dovoljujemo si pripomniti, da se mora praktično dajati strokovna izobrazba v slovenskem Jeziku kmetovalcem v vseh krajih, kjer obstajajo osnovne šole v tem jez ku. Smo celo mnenja, da bi bilo v interesu tukajšnjega kmetijstva, če bi nudili izobrazbo v slovenskem jeziku tudi kmetovalcem v naseljih v Miljskih hribih kot Hrevatini, Božiči in drugod, kjer je še vedno v veljavi slovenska terminologija v izvrševanju kmetijstva. Pričakujemo zagotovila, da bo ta zahteva v celoti sprejeta. Kakor lansko jesen tako je tudi letos kmetijski inšpektorat v Trstu poslal v razne vasi cone A italijanske predavatelje na večerne kmetijske tečaje. Dolžnost oblasti, v tem primeru kmetijskega inšpektorata je, da skrbi za strokovno izobrazbo kmetov. Naši kmetje si tudi sami vroče želijo izobrazbe in pouka. ker se zavedajo, da brez teh ni ^napredka. Zahtevajo pa tečaje v svojem materinem jeziku. Nekateri italijanski šovinisti, kii so s pomočjo ZVU zasedli vidnejša mesta pri javni upravi, se pet let po končani vojni še ne morejo znajti. Mislijo, da živimo še pod fašistično Italijo, ali pa hočejo, da bi se povrnili v tiste čase. Nadaljevati hočejo raznarodoval- no politiko, ki jo je pri nas začel fašizem, poitalijančiti naš narod, da bi ga potem gospodarsko laže uničili. Dobro vedo, da so kmetje na Tržaškem ozemlju skoro stoodstotno sami Slovenci, toda to jim je trn v peti in se poslužujejo vseh sredstev, da bi naš narod uničili. Spričo te šovinistične politike raznarodovanja ne moremo molčati. Iz raznih vasi, 08 zunanjih dijakov prihaja dnevno na študij v Dijaški dom, kjer so tudi na hrani. 28 od teh prejema brezplačno kosilo, drugih 22 pa po znižani ceni. To breme pa je mogla -Dijaška matica prevzeti samo zato, ker se Je slovensko ljudstvo dnevno spomni s svojimi prispevki. kot Sv. Križa in nekaterih vasi ia dolinske občine kamor so te dni prišli italijanski predavatelji, prihajajo protesti od naših kmetov, ki upravičeno zahtevajo večerne tečaje v svojem materinskem, jeziku, ker je to pravica vsakega naroda in še bolj utemeljena, če gre za strokovno izobrazbo. Kmečka zveza kot organizacija in zaščitnica naših kmetov se je uprla proti tej novi krivici, kj je člen verige diskriminacijske in raznarodovalne politike tukajšnjih oblasti in je poslala na pristojne mesto protestno pismo, ki izraža zahteve naših kmetov in vsega demokratičnega prebivalstva na tem ozemlju. Težke posledice izdajalske politike homlnlurmlsličiilli in žnltih simlikalis^v ia dejanski raireil Edinole odločna razredna borba tržaškega delavskega razreda bo lahko privedla do zaželene zmage Okrožnica, kii jo je pred dnevi poslalo Združenje industrijcev vsem pri njem včlanjenim podjetjem v zvezi s sedanjim stališčem delodajalcev do sporazuma, ki je bil sklenjen t. 1. po dvajsetdnevni stavki med Združenjem industrijcev in sindikalnimi organizacijami, je vzbudila med celotno kategorijo industrijskih delavcev veliko razburjenje in ogorčenje. Kot je našim čitateljem če znano, je Združenje industrijcev s to okrožnico samovoljno in brez predhodnega posvetovanja, ali kakršnega koli obvestila, enostransko razveljavilo februarski sporazum o povišku 48 lir dnevno (tretji element) ter s tem prešlo v ofenzivo proti tržaškemu delavskemu razredu prav v času, ko je dra- J SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Ob trn cinsl 11 za ta u pol prava m trebe okt ora tliš skrl kih v beti 'asi je rekel lov. Krevalin, občinski svetovalec Ljudske fronte - Miljski občini je bilo dodeljenih v VII. gospodarskem načrtu 50 milijonov lir -Gradili bodo novo avtobusno postajo in stanovanjsko hišo v Miljah Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta. Zdelo Se je, da seje sploh ne bo, ker ob določeni uri ni bilo še zadostnega števila občin-kih svetovalcev. Na zadnje sta prišla še dva zamudnika in župan je lahko otvoril sejo. Odsotnih je bilo trinajst občinskih svetovalcev. Pred čitanjem zapisnika zadnje seje je župan sporoč i občinskemu svetu, da je nenadoma umrl Ivan Kolarič, občinski svetovalec vidalijevske skupine. Predstavniki vseh političnih skupin so izrazili družini pokojnika svoje sožalje. Nato je župan predlagal občinskemu svetu, naj ta dvigne svoj glas za ohranitev miru v svetu, proti novi vojni in uporabi vsakega orožja. Vsi svetovalci so odobrili županov pred log in se izrazili proti vojni, ki bi prinesla ogromne žrtve in škodo Svetovalec Ljudske fronte tov. Krevatin je v zvezi s tem izjavil: «V imenu Ljudske fronte se pridružujem županovemu predlogu z željo, da bi vse velesile kakor tudi male države naše pot miru in preprečile novo vojno)). Občinski svet je nato sklenil, naj se razpiše natečaj za 10 stalnih mest v občinski upravi. Natečaj bo dal možnost občinskim uradnikom, ki niso še v staležu in so usluž-beni že več let kot dnevničar-ji, da uredijo svoj položaj in postanejo stalni občinski u-službenci. Občinski odbornik Prodan je nato nadaljeval s čitanjem posameznih točk občinskega proračuna za leto 1951, v katerem so vključeni tudi občinska podjetja, uprava vodovoda in občinsko prevozniško podjetje. Po končanem čitanju in kratkem zaključenem govoru je bil občinski proračun soglasno odobren od občinskega sveta. Zupan je tedaj obrazložil sedmi gospodarski načrt, ki bi ga bili morali razpravljati sicer na ta'ni seji, kakor je zahtevalo predsedstvo cone, toda ni bilo več vzroka, ker je občinski upravni odbor že snoro čil v Trst svoje predloge in jih je stavil občinskemu svetu le v odobritev. Miljski občini je bilo v okvi- ru tega gospodarskega načrta dodeljenih 50 milijonov lir. Za ta denar bodo napravili novo avtobusno postajo v Miljah, kar je izrečno zahtevala ZVU, ter stanovanjsko h:šo v Miljah. Zgradba avtobusne postaje bo stala 16.400.000 'lir, za zemljišče bodo morali dati približno 15 milijonov lir, za popravilo ceste v bližin; postaje pa 4 milijone lir, porušiti bodo morali staro pralnico, ki bi bila v oviro in sezidati na drugem mestu novo pralnico, ki bo stala približno 3 milijone lir. Po kratki diskusiji je občinski svet odobril ta načrt. Svetovalec Ljudske fronte tov. Kreva- Prispevajmo za novoletno jelko I tin se je oglasil k diskusiji in dejal: «Stvari, ki so v tem načrtu so potrebne in koristne toda občinska uprava se premalo zanima za potrebo okoliških vasi, kjer so šole v slabem stanju in nezadostne, kjer primanjkujejo napajališča, pralnice, kjer ni še povsod vo. de ne elektrike in ceste so ponekod v zelo slabem stanju. Občinska uprava morg posredovati pri Vojaški upravi, da ta dodeli potrebna denarna sredstva in da posveča več pažnje potrebam naših vasi». Zupan mu je odgovoril, da v sedmi gospodarski načrt niso mogli postaviti druga dela, kot vodovod, elektrifikacijo itd., ker bodp baje za ta dela dodeljeni posebni krediti. Izrazil je upanje, da bodo višje oblasti dodelile potrebne kredite ter da se bo v prihodnjem letu naredilo mnogo stvari za okoliške vasi. Pričakujemo, da bo miljski župan držal dano obljubo jn v imenu fseh občanov zahtevamo, da jo tudi drži in bolj skrbi za potrebe okoliških vasi. Samih obljub, pa naj si bodo od strani župana, preds dstva cone ali ZVU se ne bomo zadovoljili. Sorazmerno je treba skrbeti tudi za podeželje, in ne samo za Milje. Prihodnja seja bo v sredo ob 20 # ginja na našem ozemlju vedno večja. Prav tako veliko razburjenje je Pa ta okrožnica povzročila tudi med kominformistič-nim-i in žoltimi sindikalisti, ki danes ne vedo kako bi se pravzaprav iz tega za njih zelo kočljivega stališča izmazali. Vedeti namreč moramo, da so bili prav voditelji omenjenih sindikalnih organizacij tisti, ki so februarja meseca podpisali z delodajalci sporazum, po katerem je bilo rečeno, da bodo delodajalci plačevali omenjeni rtreitjii element)) le do tedaj, dokler ne bo podpisan sporazum o revalutaciji plač industrijskim delavcem v Italiji. Ko jih danes delodajalci s svojo okrožnico na ne preveč nežen, način «opozarjajo» na ta skupen sporazum, se omenjeni ((sindikalisti® nikakor ne morejo odločiti, ali bi tržaškemu delavstvu priznali, da so tak sporazum res podpisali ter ga glede na to prepustili njegovi usodi, ali pa bi vse to zamolčali ter kljub temu svojemu kaj malo razrednemu stališču igrali vlogo branilcev interesov delavskega razreda na našem ozemlju. Izbira je res zelo «težka», prav posebno še zato, ker je večina tržaškega delavskega razreda danes že spregledala kam vodi izdajalska politika kominformističnih kot tudi žol-tih sindikalistov. Naši čitatelji se prav gotovo spominjajo, da smo že ob času omenjene dvaj-setdnevne stavke meseca februarja poudarjali ter pisali, da delavci ne bodo mogli doseči izboljšanja svojih plač, če ne bodo vodili resnično razredno borbo, ki ne pozna nobenih' kompromisov z razrednim sovražnikom. Klavrni zaključek te stavke je dokazal, da so bile naše trditve popolnoma pravilne: delavci so dosegli le neznatno izboljšanje v znesku 48 lir dnevno in to še P°d takimi pogoji, kot smo jih zgoraj že omenili. Da ni mogel ta zelo nizek povišek vplivati na izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev industrijskih delavcev, nam ni treba še posebej poudariti. Danes, ko so Se življenjske potrebščine na našem ozemlju tako zelo podražile, nočejo delodajalci priznati niti tega skromnega prispevka več; nasprotno, pri samovoljnem razveljavljanju februarskega sporazuma se sklicujejo celo na to, češ da so se že prej sporazumeli s sindikalnimi predstavniki o tem, da bo ukinjeno plačevanje ((tretjega elementa« čim bo v Italiji sklenjen sporazum o revalutaciji plač industrijskim delavcem. Torej kakšno stališče bodo lahko zavzeli omenjeni ((sindikalisti«? Ze ob priliki februarske stavke je Sindikalni akcijski odbor pozvali vse sim,dškailne organizacije na skupno borbo za dosego povišanja plač vsem kategorijam delavcev. Takrat so omenjene sindikalne organizacije ta poziv Sindikalnega akcijskega odbora odbile; kctninformi-sftičnj sindikalisti so tudi tisto priliko izrabil, da so zlili ves svoj žolč in jezo na resnično zavedne borce za pravice delavskega razreda ter jih obmetali z že znanimi psovkami in klevetami. Toda Sindikalni akcijski odbor, katerega borbi se je iz dneva v dan pridružilo vedino večje število zavednih tržaških delavcev se ni zaradi tega na svoji poti zaustavil, temveč je S še večjo odločnostjo vodil borbo za dosego izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev tržaškega delavskega razreda. Danes, ko hočejo delodajalci odvzeti industrijskim delavcem tudi ta skromni povišek, ki so gg za ceno velikih žrtev dosegli, mora postati borba vsega tržaškega delavskega razreda še beli odločna in nepopustljiva. Vsi dobro vemo, da takratni poviški prav gotovo ne odgovarjajo sedanjemu življenjskemu položaju na našem ozemlju. Zato se morajo delavoi z vso silo upreti nakanam delodajalcem, da bi jim znižali sedanje prejemke, ter morajo z vso odločnostjo zahtevati, da se končno doseže prilagoditev plač sedanjim življenjskim razmeram. Delavoi, ki so imeli priliko občutiti na lastni koži kvarne posledice jzdajalskg politike kominformističnih in žoltih sindikalistov, sie danes ne smejo pustiti zapeljati na napačno pot, ki bi jih lahki r odvrnila od njih konkretne borbe za obrambo svojih pravic in interesov; njih glavni cilj mora biti: doseči prilagoditev plač sedanjim življenjskim pogojem ter s tem v zvezi tudi izboljšanje delovnih pogojev. Delodajalci bodo poskusili vse, da bi dosegli uresničitev svojih nakan — na to morajo biti delavci pripravljeni. Edinole od njihove odločne volje zavisi, če fcodo ugodno rešili to vprašanje. Zato ne smejo več stati samo ob strani ter pasivno sledit; sindikalni borbi; njih naloga je, da se aktivno vključijo v resnično razredno borbo ter s svojo odločnostjo prispevajo k uresničitvi zahteve, ki bo lahko prispevala k izboljšanju življenjskih jn delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda. Zakaj...? ZAKAJ AIS nj smatral za potrebno postaviti tudi slovenskega napisa na svojo čitalnico v Ulici Trento, ko je že zamenjal dosedanjo napisno desko v angleščini z napisom samo v italijanščini? Ali se tudi pri AIS ravnajo po Palutanovih navodilih glede uporabe slovenščine? * * * ZAKAJ lastnik avtobusa, ki vozi skoro samo slovenske potnike iz Trsta v Prebeneg in nazaj, nima slovenskega napisa, ampak samo italijanski? Šovinistična smet v tržaškem uradu Včeraj v sredo 6. de.embra sta Prišli na finančni urad iz centralnega odbora za nove let. no jelko dve tovarišici, da plačata predpisano takso 3.000 lir za dovoljenje za dve predstavi, ki se bosta vršili v soboto v Ljudskem domu v Trstu. Službujoči uradnik se je ves čas obnašal arogantno in ironično ter zahteval, da morata tovarišici plača'i dvakratno takso, čemur sta se tovarišici energično uprli, ker je slo s raza eno dovoljenje za dve pred. stavi in zaradi trga je bilo treba plačati samo enkratno takso no glede na število predstav. Končno jc dužhvjr.či uradnik uvidel :Vr jo zmoto in je zaklical, da da duška s o jemu šovinističmmeu duhu. ko sta se tovarišici žc nekrlike oddaljili: S’cave, vigni ancora una volta qua che ve d ro ben mi lVlbero de Cap-da-O' Med čakajočim občinstvom j t pa na smolo v.r"drika bil č’o vek, ki ■e zabrusil uradniku v obraz: Vi gosp~d ris e vred:n, da ste na tem mestu in naj vas bo sram, da teko postopate s strankami. Prisotni so energični nastop stranke vreti uradniku na tihem odobravali. Toliko v vednost javnosti in oblastem, dg bodo vedeli kaki ljudje so nameščeni na me-tih, k ‘-er pridejo v stik z občinstvom. Nepošten kupec Lastnik trgovine v Ul. Cava-na 19, 65-letni Ulderich Ser-vig, je že več mesecev tega u-gotovil, da mu nekdo iz trgovine iz dneva v dan odnaša razno blago, zaradi česar se je končno le odločil in zadevo prijavil na policiji, njegov sum pa je padel na njegovega 19-letnega uslužbenca Ermanna Zanina iz Ul. Mazzini 53. Tako je policija pričela zasledovati osumljenega mladeniča, ga nekaj dni tega zalotila, ko je iz trgovine nesel neki predmet, ga aretirala ter odpeljala s seboj na policijsko postajo, kjer je po kratkem zaslišanju priznal. da je pričel krasti že pred štirimi meseci ter povedal tudi osebe, kamor je ukradeno blago, prodajal. Na podlagi te njegove izpovedi je policija skoraj vse okradeno blago v vrednost; 250.000 lir našla in ga vrnila lastniku, tatiča prijavila sodišču pod obtožbo tatvine, kupce pa pod obtožbo neprevidnega nakupa. Obljubljal je delo izvabljal denai Leteči oddelek tukajšnje policije mrzlično poizveduje za neznanim sleparjem, ki je raznim osebam obljubljal delo in od njih izvabljal denar. Prvi, ki je sleparju nasedel in sleparijo prijavil, je bil 26-letni Michele Damlani iz Ul. Ireneo della Croce 3, od katerega je neznanec izvabil 5000 lir. Mi- Sv. Miklavž in žeparji Včeraj in predvčerajšnjim na predvečer in na dan sv. Miklavža je bilo po mestu, posebno na Drevoredu XX. septembra izvršenih veliko število žeparskih akcij, od katerih bomo objavili samo dve največji, ki sta spretnim dolgo-prstnežem prinesli okoli 144 tisoč lir. Tokrat sta bili žepar-ski žrtvi 46-letni Silvij Berlo-so iz Ul. F. Severo 59, kateremu je v tramvajskem vozu št. 1 med glavno železniško postajo in «Portici di Chiozza« neznanec iz notranjega žepa suknjiča izmaknil denarnico s 140 tisoč lirami in osebnim; dokumenti, ter 29-letna Palmira Bagorda katero je neznanec v trgovini «Marisa» v Galeriji Protti olajšal za denarnico s 3400 lirami. S kolesom v avtobusov blatnik V Malem Repnu se je včeraj ob 8.20 zjutraj pripetila nesreča, katere žrtev je postal 28-letn; Ivan Blažina iz Malega Repna 37. Ponesrečenec, katerega so prepeljali v glavno bolnišnico, je povedal, da se je ponesrečil v svoji vasi, kjer se je s svojim kolesom na nekem ovinku zaletel v blatnik avtobusa podjetja «La Carsica«. Pri trčenju je kolesar padel ter si pri padcu poškodoval obe nogi ter levo lice, za kar se bo moral zdraviti okoli 10 dni. chela je sleparju v svoji pekarni v Ul. Ireneo della Croce 1 predstavil neki pek Lena, kateremu je neznar.ec natvezi!, da išče šoferja za neki av-tovlak, ki vozi iz Trsta v Genovo in obratno. Ker je pek vedel, da je Michele brezposeln, ga je seveda takoj poklical, nevedeč, da ima opravka s sleparjem. V pekariji sta se Michele in neznanec dogovorila o plači (1200 lir dr.evno) ter o vseh delovnih pogojih ter si dala peneven sestanek za isti dan, to je predvčerajšnjim ob 15 na Trgu Vittorio Veneto. Tu sta se nato res dobila, neznanec pa ga je poprosil, naj mu posodi 2000 lir, ker da mora na glavni pošti nujno nakazati precejšnjo vsoto denarja. V isti sapi pa mu je zabičeval, da se mora še isti večer zglasiti pri carinarnici v Barkov-ljah, od koder da bo avtovlak odpotoval. Preslepljen od teh besed mu je Michele res izročil bankovec za 5000 lir. Neznanec je nato izginil v glavni pošti, Damiani pa ves vesel odšel domov in se pričel pripravljati na pot. Veliko pp je bilo njegovo presenečenje, ko je prišel ob določeni uri pred carinarnico v Barkovljah in tam zaman pričakoval omenjeni avtovlak. Končno se je le odločil in povprašal nekega carinika kako je z avtovlakom. Ko mu je slednji odgovoril, da so se z enakim vprašanjem do njega obrnile že tri druge osebe, mu je postalo jasno, da je postal žrtev spretnega sleparja, katerega je seveda takoj prijavil na policiji, ki je uvedla preiskavo in upa, da bo sleparja kaj kmalu izsledila, posebno še, ker sta ga opeharjeni Michele Damiani in pek Lena še dokaj natančno opisala. KOLEDAR (^iedaildce - 'žčiM - 'JladlO' Četrtek 7. decembra Ambrozij, Veselin Sonce vzide ob 7.31, “tone ob 16.21. Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 5.05, zatone ob 14.27. Jutri petek. *. decembra Marija, Rodana Umetniška razstava v galeriji «Skorpijon» je odprta vsak dan od 9 do 13 in od 16 do 20. OF Seja okrajnega odbora OF II. okraja bo danes 7. t. m: 19. uri na sedežu, Ul. Machiavelli 13. Seja krajevnih tajnikov OF II. okraja bo danes 7. t. m. ob 20.30 na sedežu, Ul. Machiavelli 13. OF I. okraja ima danes 7. t. m. ob 20 množični sestanek sektorja Gretta - Commerciale. Seja sektorskega odbora OF Skedenj bo v četrtek 7. t. m. ob 19.30 na sedežu OF Skedenj. Odbor za novoletno jelko bo imel svojo sejo v petek 8. t. m. ob 19. uri na sedežu OF v Skednju. SEJA GLAVNEGA ODBORA ZA NOVOLETNO JELKO bo jutri 7. t. m. ob 17. uri v Ul. Ruggero Manna 29. PROSVETNA DRUŠTVA CENTRALNI ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO TRST SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Svobodno tržaško ozemlje UPRIZORI MLADINSKO IGRO veselo pravljico v treh dejanjih V L JUDS K K31 »OMCT V TRST® (ULICA TEATKO ROMANO) V SOBOTO 9. DECEMBRA 1950 ob 16. in 20. uri Spisal: D. GORINŠEK. — Režiser; pok. MILAn KOSIČ. Irjscenator: JOŽE CESAR. OBČINSTVO OPOZARJAMO, DA JE VSTOP NA OBE PREDSTAVI DOVOLJEN SAMO Z VABILOM, ga dobite v Ul. F. Severo 5 b; pri Osvobodilni irbrii ' okraja, Ul. Machiavelli 13-11; SHPZ, Corso Garibaldi . na okrajnem sedežu OF v Skednju; pri ASI2Z, Ul. Manna 29, Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6; v_g°s ni Ciril, Ul. S. Marco 21; v Dutkovi hiši v Nabrežini; Sv. Križu pri Mariju Švabu štev. 343; na Opčinah okrajnem sedežu OF. Vsi oni, ki so se prijavili za abonma pa niso prejeli abonentske izkaznice, naj jo čim prej c*v1®”j0 «Adria-Express», Ul. Fabio Severo 5 b. Obenem _ lahko dvignili vabilo za večerno predstavo ((Rdeče kap ce», ki bo v soboto 9. t. m. v Ljudskem domu. PD «IVAN CANKAR« priredi danes 7. decembra v prostorih društva ((Zupančiču Ulica Molino a Vento št. 148 GREGORČIČEV VEČER s pričetkom ob 20.30. Vabljeni so vsi ljubitelji in častilci goriškega slavčka. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH sporeča, da je miklav-ževanje, ki je bilo najavljeno za soboto 9. t. m., preloženo na nedeljo 10. t. m. ob istem času in kraju. Miklavževanje je preloženo zaradi predstave »Rdeča kapica«, ki bo v soboto popoldne in zvečer v prid novoletne jelke v Ljudrkem domu v Trstu. Odbor Prosvetnega društva Skedenj naproša vse tiste svoje člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1950, da jo pred novim letom poravnajo na sedežu v Skednju. *** Prosimo vse one, ki so 1945. leta prispevali v denarju Krajevnemu osvobodilnemu svetu na Opčinab za obnovitev dvorane Prosvetnega doma, da se javijo na sedežu Prosvetnega krožka — Opčine, Brinjeva ul. št. 7. Tajništvo Naročite si KOLEDAR OF 1951 za ceno 350 lir Poleg koledarja prejmete sala denar še tri knjige Prešernove knjižnice SHPZ PROSVETNA KONFERENCA V BORŠTU V petek 8. decembra ob 10 bo v Prosvetnem domu v Borštu prosvetna konferenca za dolinsko-miljski okraj. Vabimo vse odbornike prosvetnih društev, da se konference gotovo udeleže. Za nouolelflo jelka Nabrežina, nabiralna pola 314 5.506, 315 11.570; Medja vas, nab. pola 313 1.960; Dramska družina -Sv. Križ 1.150; I okraj - Barkov-Ije, nabiralna pola 149 4.600, Bel-vedere, nab. pola 137,138, 139 7.710; II. okraj - Skoljet, n. pola 165 1.059, 166 4.400, Center mesta, n. pola 177 6.400, 176 2.100, 175 2.600, 172 1.615, Lonier, 155 7.600, Lonjer 156 4.700, 157 6.900, Sv. Ivan, 158 620; I. okraj - Piščanci 134 4.100; IV. okraj nabiralna pola 243 2.250, 242 3.700, 245 11.570, 253 1.000, 252 800, 249 1.000, 250 2.100, 413 6.565, 387 1.950, 343 2.350, 383 1.600, 347 500; Prijatelji otrok na nabiralno polo 332 20.000; II okraj - nabiralna pola 180 (Sv. Just) 2.800, n. pola 181 (Sv. Just) 1.000, 182 (Sv. Just) 1.300, 179 (Sv. Just) 1.500, Sv. Vid 6.300, Sv. Alojz, nabiralna pola 168 9.800. Gledališče Verdi Danes zvečer je ob miera Mozartove opere 11 zJ rova svatba«. Predstava 1 abonma A za vse sedeze- V soboto bo ob 20'30 Jlo-miera Verdijeve opere ^ letto«. za abonma B za -.. in lože in C za ga,en3° balkon. DRUŽABNI VEČER ZVE^E PROSVETNIH DELAVU ^ ZPD ER S sporoča s''03’6"^. članstvu, da bo v so t. m. ob 20. uri na s p0. «Prvi maj« družabni vece . leg v vabilih navedeneSa -e, reda bo tudi miklavz0. ^ Darila se sprejemajo >s od 16. ure dalje na sta 1 ^ Za družabni večer z3 prav tako vabila nanienI6nlbra-družabni večer 11. c°v inskega Mm Sl Tudi letos bo Planinsko društvo priredilo svoje že tradicionalno zimovanje, ki bo v Kranjski gori v «Co r.u pod Prisojnikom«. Udeleženci bodo lahko izbiral; med tremi skupinami, in sicer: od 26. decembra do 4. januarja; od 26. decembra do 1. januarja ali od 30. decembra do 4. januarja. Vsi udeleženci bodo imeli na razpolago smučarskega vaditelja. Vpisovanje je vsak dan od 17. do 19. ure pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. Ker bo vpisovanje zaključeno že U- decembra, prosimo vse udeležence, da se čimprej vpišejo! DAROVI IN PRISPEVKI SIAU RADIO*®? TBS1* JUG0SL.C0NE „ (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 *£C) ČETRTEK 7. 12. l95° 6.30: Jutranja glasba; ' 0rcla’, ročila v ital. in objava "*iia v 7.00: Napoved časa - P i j5: slov. in objava sporeda; •• tranja glasba. nirje 11.00: Oddaja za istrske P' beni (ital.); 12.00: Zabaven. spored; 12.30: Peter Hj'9 rtA ski: Italijanski capriccib’ oVe» Poročila v ital.; 13.00: ,5. pev-časa - poročila v slov.;; 13.*%(&% ski koncert sopranistke _ ^3.40- Kozem, nato lahka &l3S,.nn- M Našim ženam (ital.); l4^'enad; morna ura nokturnov in Ar pre£ Sodeluje kitarist Stan«0. ^.45-14.30: Pregled tiska v ita‘" Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualno:«' dvVjg 17.40: Vedra glasba; 18.05: L “,<>• van Beethoven: Kvartet v .,,,>2-lu op, 17; 18.45:"PoročilaJjjgra. ščini; 19.15: Glasbena Ma; 19.15: Poročila v ital.; 19. jj0v-. poved časa - poročila v 19.45: Glasba po željah1 ‘^r 20.30: Poje tržaški Komor01' bca, pod vodstvom Ubalda ,užnJ 21.00: Radijski obzornik: pop- Afrika (slov.); 21.15: Aa?° 2I iand: Glasba za gledališče. 2qo. Dueti iz italijanskih oper. j_,ah-izbrane strani (ital.); 22-L: 23“' ka in plesna glasba:_2n3e.žad>,J* 13ja poročila v ital.: 23-0 objaV* mročila v slov.: 23.10: _siednjf dnevnega sporeda za na fl0j, dan: 23.15: Glasba za lan«“ 23.30: Zaključek. F0- Seja Glavnega odbora SIAU bo dao.es 7. dect :bra ob 16 v 4J1. R. Manna 29. SINDIKALNE VESTI Glavna skupščina pekovskih delavcev. Pekovski delavci so vabljeni na glavno skupščino, ki bo danes 7. decembra ob 18 na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Dnevni red je sledeč: 1) Pregled situacije po novi delovni pogodbi. 2) Ustanovni kor.gres Zveze enotnih razrednih sindikatov STO in imenovanje delegatov. 3) Ustanovitev pekovskega fonda, obramba in solidarnost. ZAM MLADINA II. OKRAJA bo priredila 17. decembra ob 20. uri na stadionu »Prvi maj« KULTURNO-ZABAVNO PRIREDITEV v Prid novoletne jelke. NOČNA SLUŽBA LEKARN A] Cedro, Trg. Oberdan 2; Al Galeno, Ul. Giulia 114; Pic. ciola, Ul. Orlani 2; Pizzul _ Ci-gnola. Corso 14; Seravallo, Trg. Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8406-8450, papirnati šterling 1740-1770, dolar 686-689, telegrafski dolar 693-694, švicarski frank 158-159. francoski frank 170-175, avstrijski šiling 23 - 23.50. Ne puščajte dragocenih predmetov v avtomobilih V. R. Hare, namestnik direktorja za javno varnost tržaških policijskih sil obvešča javnost, da se množijo kraje dragocenih predmetov iz avtomobilov. Policija je v poslednjih šestih dneh aretirala šest oseb zaradi takih prestopkov. Apelira na lastnike avtomobilov, da ne puščajo dragocenih predmetov v avtomobilih; V počastitev spomina male MIRNE KRALJ - CARLI darujeta družini Marino Kralj in Jogan Josip ob Miklavžu 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev pete obletnice smrti moža in očeta STANISLAVA MILKOVIČA, ki je bi- I la včeraj, daruje žena 500 lir j za Dijaško Matico. Tov. Bubnič Albin daruje za | Dijaško Matico 1000 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. d coir.bra 1950 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 8. Civilne poroke,- geometer Spartaco Tansenelli in u.ad- nica Luciana Tcssulti. Cerkvene poroke-. učitelj Earl C. Christofferson in uradnica Daria Fiorelli, težak Gio-vanni Hrovatin ih delavka Lidija Brežic, gasilce Arrigo Zampr-rlo in šivilia Doretta Zivič, pomorščak Libero Cia-no in likaricu Silverija Zupin, čevljar Marcello Lagvange in šivilia Alfea Pavan, uradnik Ennio Gherlizza in delavka Luigija llvetti, upokojenec j Vincenzo lanmizzi in gospodinja Rosa Princi. Umrli >0: 88-1 tna Ana Rus-signan vd. Ulčigraj. 28-1 tni Sergio Ricordi, 76-Ietna Rfgina Benedetti vd. Verdelli, 84-let-na Francesca Zibal vd. Bensi, 61-letna Rosa Bonivento por. Benella, 84-let’ia Giovanna Urbas, 68-!etna Marija Kras. 58-letni Marcello Bassi, 58-letni Karlo Krismann, 78-letni Ste-fano Derin. Odbor Enotnih razrednih sindikatov mešane stroke izreka družini Pet *onio najiskreneiše sožalje ob izgubi ljubljenega sina reda spartaca Zalivala DRUŽINA REDA SPARTAKA petronia se zahvaljuje zdravnikom in asistentom bolnice «S. M. Magdalena«, vsem tovarišem jz bolnice, Združenju za socialno pomoč (Post - sanatoriale) in vsem ostalim organizacijam, tovarišem in prijateljem, ki so na kakršenkoli način izkazali svoje sočustvovanje ob težki izgubi dragega sina. KBNO Rossetti. 16.15: «Orli morja” Cooper. ... ol>v,a Excelsior. 16.00: «Dedinja», de Havllland. . mož)e Arcobzleno. 14.00: «Vsi kralja«. . „ Fenice. 15,30: «2ivljenje v cu plesa«, June Haver. FVodrammatico. 16.00: »Rde ra«, P. A. Parner. Alabarda. 16.00: «BiKobor tv oja”1 Ester VVilliams. Armonia. 15.15: ((Brezupno Bette Davis. Krit‘' Garibaldi. 15.00: ((Nevarno " šče», John Payne. . aeiŽh' Ideale. 15.00: ((Tarzan m m" studenec«. .. Imnero. 16.00: «NiJSki J*1, Silvana Pampanini. Italia. 16.00: (cMadair.e B°v Jcnnifer Jones. ,, ste* Kino ob morju. «Tamara, hcl pe«, Gregor.v Pieck. Savona. 15.00; «Vojak PV, vec», Douglas Fairbanks jr- p. Viale. 15.00: ((Mavrični oto*s’ Lamour. Vitttnrio Veneto. 15.00: Gregory Pieck. Adua. 16.00: «Veseli mornarji”-,^. Azznrro. 16.00: «NJujorške n je», Rita Hayworth. ta». Belvedere. 16.00: «Temna <*• v Marconi. 15.30: ((Pustolovscn Vallechiari«. Stanlio m ih li. Massimo. 15.00: »Pekel živin . Bogart. . ,o„a *. Novo cme. 14.30: ((Prva (Rebeka). jjub' Odcon 16.00: ((Maršalova ‘J l,ienka». ,, ! Vittoria. 15.00: n Atlantide«-Rv. Vid 16.30: ((Duniboi).. m0J I Venezia' 16.00: »Ljubši J1- niož».» 24. in 25. izleti v decembra pod0 Liubliano.PuIi; Reko in Rovinj . 9. Prijave sprejema oo ^rfrja-cembra potovalni u, 5 b> Ekspress, Ul. Fabio Sev tel. 29243. ^0 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico I/II. nadst. - Telefon 11-32 Resnica v oči bode! piego de Castro se ko trdi, da v Beneški bori z mlini na veter, Sloveniji ni Slovencev Diega de Castra je torej res-Bica v oči zbodla. Ni mogel Preboleti izjave, ki jo je na,pi-**1 švicarski list o beneških lovencih. Skušal jo je uničiti 8 kupico protidokazov. Napodi mu je vojno s peresom. Lahko bi ga tudi delno prepri-- Kljub vsej svoji dobri vo-»jLPa mu ne Do uspelo, da bi .Dnsal Benečane z rodnih tal to jih Prisilil, da bi se odpovedi svojim pravicam. Te s.voje želje ne bo uresniči kljub viharnemu dokazovale, da govorijo Benečani per-. tno italijanščino in da se as»h izražajo celo lepše kot atoi Itaiijani v nekaterih krasto republike. WiS°U tekl vrstic kaj radi pri-uno. nam ne gre v bre. e> ampak samo dokazuje, da Slovi too enci nismo ljudje, ki zna-, svoj jezik. Z lahkoto Priučimo tudi drugih. Glede fJ®ZUmljiv°sti talijanskih na-Pa naj samo ,še enkrat pomnimo Diega na članek, ki Ha °Diavljen pred časomi v sem listu, iz katerega je bilo k ^dno, da sam De Gasperi, . le vešč romanskih jezikov v le bil svoj čas knjižničar j.5.'kanske biblioteke, ni vedel Jjl ie bilo napisano na trans-i2 r®htih, ki jih je prebivalstvo °lonje nosilo v povorki ob anifestaciji, kjer je imel vlad-Predsednik svoj govor. Pre-hoK ani smo- da se kaj takega ^ beneniu Jugoslovanu, ki bi bi a napise v benečanščini, ne °2odilo. li — Svoje življenje; ne Kot bi rad dokazal pisec — Betk0 Se s srcem tolkli za Be-nj; • Enako kot Benetke je z jj-l*1* ravnala liberalna Italija. r"ato v'ati diš sta le malo čedno poveliče- Hj,- lunaštvo bataljonov «Na-!ka dolina« se leta in «Matajur», ki 1915—1918 borila „r°ti Avstriji. Se manj «fair» pji.to. če kdo danes poveličuje heroizem in v isti sapi eksistenco in v njihovem je- bra je beležiti po 1 primer prašičje rdečice v Skocijanu, enega v Dolenjah in 1 primer obolelosti goveje živine na ustnem oprhu ali slinavki v Skocijanu. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1- ali IS. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA ARETACIJA Policija je včeraj aretirala 57-letnega Štruklja Ivana iz Gorice Ulica Baiamonti 6 in ga nato odpeljala v bližnje zapore kjer bo moral Štrukelj odsedeti 2 dni zaradi pijančeva- Pred volilvami v SIAU Pra‘ka n-'ihovo gvico do ŠO, h.^Dja je videla v njih dobre Ce’ katerih življenja in pra- Sovražniki delovnega ljudstva in njegove ljudske oblasti zaman, poizkušajo v teh dineh, ko se vsi pošteni demokrati in antifašisti v našem okrožju pripravljajo na volitve, da bi vnesli s svojimi zastraševalnimi parolami zmedo in omahovanje med pošteno misleče antifašiste. Dovolj je, če vemo, da je v Bujščini naraslo število članov SIAU na 90 odst. votivnih upravičencev. To do začetka preteklega tedna, ko vpisovanje še n,i bilo doseglo svojega viška. Podobno je tud j v Kopršči-ni, kjer je število članov s prvim decembrom doseglo zelo visoko število. Po vpisovanju še novih članov, ki se vsak dan priglašajo, bodo ob zaključku gornje številke še veliko višje. C e pog l edamo še pr ispe v ke našega delovnega ljudstva pri prostovoljnem delu v predvolivnem tekmovanju, nam je še bolj jasno, kako si naše Ijud-stvo odločno in z delom izboljšuje svoje življenjske pogoje. Tako je 1246 članov SIAU v Bujščini opravilo samo v preteklem tednu 4,883 prostovoljnih ur. Pripomniti moramo, da je to delo opravilo samo del članov SIAU iz osmih baz. Cestarji v Bujščini so se obvezali, da bodb opravili v enoletnem planu 4000 prostovoljnih ur. To obvezo so prekoračili za 3600 ur. ker so jih db sedai opravili 7600. Zelo visoko zavednost so pokazali tudi delavci podjetja «Vode gradnje« v dolini Mirne, ki so prekoračili tekmovalni načrt za 130 odst. Enako tudi po drugih vaseh okraja Podobno je tudi v Kopršči-ni, kjer je do sedaj med najboljšimi v preteklem tednu vas DEKANI, ker so člani SIAU posadili nad 40.000 borovih sadik. Opravili so tako v. enem samem tednu '1530 prostovoljnih ur v tekmovanju za volitve. Razgibani so tud; množični pr^dvolivni sestanki po vseh volivnih bazah. Tako so bili v torek zvečer v Kopru na petih volivnih bp.zah dobro obiskani predvolivni sestanki. Na VII. volivni bazi je govoril o pomenu organizacije STAU in volitev tov. Benussi Roman. Med drugim je razkrinkal protiljudisko delovanje nekaterih ljudi, ki jim ni prav nič mar bratstvo in enotnost med ljudmi vseh treh narodnosti, ki živijo na tem ozemlju. T~k» ie profesorica Jolanda Danam ger. ki je bila v nedavnih črnih časih velika prijateljica fašizma, njej podoben ie tudt profesor Lucijan Milossi, fci vzgaja mladino v duhu pasivizaeije. Oba sig tudi poslušna hlapca pri Seja občinskega upravnega odbora Sinoči ob 18. uri se je v beli dvorani goriškega županstva sestal pod predsedstvom župana dr. Bernardisa občinski u-pravni odbor k svoji redni tedenski seji. Na tej seji bodo razpravljali predvsem o vprašanjih, ki se tičejo navadne u prave in bodo nato določili dan za prihodnjo sejo jesenskega zasedanja občinskega sveta. IC1PSO = 17: «Alina», G. Lollo- VERDI, brigida. VITTORIA, Bekker. CENTRALE, razbojniki«, MODERNO, C. Aubry. EDEN, 17: «Jun.aški vodja«, Del Rio. 17: «Ciklop», A. 17: «2enske in A. Nazzari. 17: «Crna roža«, D. IZPRED SODIŠČA Odmev spora med sostanovalci Družini Brezigar in Biasutti s Travnika 18 sta si že dolgo let v laseh. Stalno se prepirata in drug drugega tožita ter sta zaradi številnih razprav v tej zvezi že dobro znani bodisi r.a okrajnem kot na krajevnem sodišču. Včeraj so na sodniji pregledali tožbo, ki jo je vložil zo-botehnik Rudolf Brezigar proti sostanovalki 67-letni Heleo-nori Biasutti, v kateri jo je dolžil, da je po stopnicah odvračala ljudi, ki so k njemu prihajali na zdravljenje, češ da r.'i zobozdravnik, temveč le navaden čevljar, ki ne zna drugega kot trpinčiti ljudi in razmesariti čeljusti. V potrdilo, da so njegove pritožbe upravičene, je Brezigar navedel tri priče, ki so se nameravale zdraviti pri njem in katere naj bi Biasuttijeva pregovorila. Toda vse tri so včeraj pred sodnikom dr. Balarinom povedale, da so Biasuttijevo same vprašale, ali je Brezigar dober zobozdravnik in da* jim ga je ta samo odsvetovala. Sklicujoč se na te izjave je javni tožilec zahteval za Biasuttijevo oprostitev, ker ni zakrivila kaznivega dejanja, na katero je tudi sodnik pristal. V kratkem bomo priča novi razpravi, pri kateri bo vlogo obtoženca igral Brezigarjev nečak ... Pischiutta in prizadete stranke pa Biasuttijeva. To pot bodo morali sodniki še tretjič poslušati vzroke nasprotja med tema dvema družinama. Dvakrat ie prekoračila mejo Letošnjega novembra je prišla v Gorico 31-letna Ana Paoli iz Pistoie z odločnim namenom, da pobegne v Jugoslavijo in si tam poišče dela, ki ga v Italiji že dolga leta ni mogla najti. Ker ni v našem mestu iztaknila primernega kraja, kjer naj bi prestopila mejo, je šla v Trst in v tamkajšnji okolici uresničila svoj načrt. Toda nesreča, ki jo je preganjala na domačih tleh, ji je sledila tudi v Jugoslavijo, kjer so jo obmejne oblasti že nekaj dni po njenem prirodu vrnile v Italijo. Med potjo se je ženska prehladila tako, da so jo tukajšnje finančne straže najprej spravile v bolnico. Toda čim se je počutila malo bolje, je skrivno vstala iz postelje, pobegnila iz bolnice in jo zopet popihala čez bodečo žico in v na iste stražarje, ki so jo zopet vrnili domovini. Tokrat pa je italijanske obmejne oblasti niso več odpeljale v bolnico, temveč naravnost v zapor. Včeraj so jo zaradi dvakratnega skrivnega prestopa državne meje obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora ter plačilo 14.210 lir globe. Poleg tega bo morala poravnati še sodne stroške. Miklavlevanje v PevmL Včeraj popoldne ob šestih se je V dvorani v Eevmi zbralo vse polno mladega sveta. Živžav je napolnil dvorano do zadnjega kotička. Odraslejši so prišli sami; mlajši v spremstvu matere. Z zanimanjem so pogledali, ko se ie na odru zavesa razgrnila in se mesto toliko pričakovanega Miklavža prikazala ženica z metlo. Pometala je. Sredi dela pa ji je prišlo sporočilo, da je Miklavž najavil svoj prihod. Prišel je s palico v roki in dvema angelčkoma. Hudič, črn z rdečimi rožički pa je na oder privlekel visoko naložen voz z darili. Miklavž je otroke najprej nagovoril in jim želel, da bi bili bolj pridni kot doslej, kajti župnik in učiteljici se niso po voljno izrazili o njihovem vedenju. Toda dobrosrčnemu Miklavžu to ni bilo v prepreko, da ne bi s polnimi rokami razdal darila nestrpnim otrokom. Parkelj je sicer marsikaterega otroka spravil ob veselje in mu izvabil grenko solzico, toda ta se je takoj posušila, čim je prevzel darilo in stopii z odra. Ob zaključku se je Miklavž spomnil tudi pevcev. Za zahvalo so njemu in otrokom zapeli nekaj dobro ubranih pesmi. ...In v Standrezu V Standrežu se je miklavs zevanje pričelo z nastopom lutkovnega gledališča. Igrali 90 Pavlihov cirkus. Otroci so m zelo zabavali. Miklavž, ki je za tem1 » spremstvu hudička prišel na oder, je imel najprej kratek naf govor. Razdeljevanje ie bila prijetna zabava. Otroci so sa veselili daril, le redki si niso upali na oder, ker so se bali rožičkov... Dvorana je bila nabito polna. Okoli 50 ljudi zaradi prerf majhnega prostora ni mogld vanjo. Miklavž v Dijaškem domu V soboto 9. t. m. ob 16.30 bo Miklavž pred odhodom obiskal še Dijaški dom v Gorici* kjer bo obdaril vse dijake in dijakinje, ki se že dalj časa vneto pripravljajo na njegov; sprejem. Upamb, da bo njegova košara polna samo dobrih* lepih in koristni reči, ki bodO ustregle željam vseh, marljivih in nemarljivih dijakov ter bodo prvim v nagrado, drugim pa v spodbudo k vestnejšemu učenju. Iz Doberdoba Mati padlega partizana la Doberdoba se zahvaljuje Zvezi slovenskih žena v Italiji, ki je poskrbela za okrasitev groba njenega sina. CLN. Nič ne zaostaja Halo Marzari, bivši lastnik tovarne krtač in metel v Kopru, ki je zagrizen fašist in špekulant, za kar je bil pred nekaj dnevi obsojen od ljudskega sodišča. Poleg teh je še nakaj tem podobnih ljudi. Tudi po vaseh se tu pa tam najde še kakšen tak proti-Ijudski element. Tako je neki Nereo Castro iz Sv. Lucije pred dnevi grozil z nožem svojemu očetu Romanu Castro, da se je moral dve noči skrivati zunaj svoje hiše. Oče Roman je namreč spoznal, da je prav, če se vpiše v SIAU in je to tudi napravil. Na množičnem sestanku, ki je bil 2. decembra so ljudje zahtevali, naj pride sin Nereo sam in pove, če sc mu je mogoče zgodila kakšna krivica, ker tako nastopa. Ko so poslali po njega ga niso našli doma. Bil je v Trstu kamor je odšel najbrže po navodila. Delovno ljudstvo Kopra, pošteni demokrati in protifaši-sffci bedo vsem takim z udeležbo na volitvah povedali kam spadajo. Dobro jih pozna kako so za časa fašizma služili cunjastemu imperializmu. Seveda, se jim danes toži pp istih lepih časih in bi radi, da bi se še povrnili. Take ljudi, sovražnike bratstva in mirne graditve bo naše ljudstvo še nadalje razkrinkavalo. Ostali bodo osamljen; sredi žgočega ozračja iromizma vseh poštenih demokratov in protifašisfov v našem okrožju. Hvale vreden dar Kmetnaproza Vanganel je darovala Dijaški matici v Portorožu 15.000 din. Uprava Dijaške matice se v imenu odbora in v imenu dijakov iskreno zahvaljuje za tako veliko materialno pomoč. Kmetnaproza je s tem pokazala svoje pravilno umevanje o pomenu Dijaške matice za vzgojo naše šolske mladine. IZGUBLJENE OSEBNE IZKAZNICE Tov. MAZI ROZA iz Boni-nov je dne 1- decembra izgubila na cesti Koper — bivša postaja osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. »H« * Tov. KODAZ MARIJA iz Buj, Budičnova Ul. št. 2, je izgubila osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. * * * Tov. BEMBIC MIRKO iz Topolovca je izgubil vojaško knjižico, uyerenje o demobilizaciji in potrdila odlikovanj. S tem jih razglaša za neve- j liavne. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v" Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Naši kandidati za nedeljske volitve SIAU TINELLI VIKTOR, Italijan, rojen leta 1923. Ze pod Italijo je začel delovati kot mladi komunist. Po razpadu Italije se je boril v italijanskih partizanskih edinicah pri IX. korpusu. Med vojno so mu fašisti ubili očeta. Po osvoboditvi je postal mladinski aktivist ter komandant raznih mladinskih brigad pri obnovi in gradnji doma ter v Jugoslaviji. Odlikoval se je povsod s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom ter tako postal v tem času osemkratni udarnik. Tov. Ti-nelli je zelo priljubljen pri mladini. PUCER VIKTOR, rojen 1923 v Novi vaiii, kmet. Bil je tajnik Ena najbolj delovnih članic ASIZZ v Piranu. Ze leta 1944 je delala v ženski organizaciji. Je zelo aktivna pri vpisovanju članov V SIAU. Tov. Radivo je tudi članica okrajnega in okrožnega odbora ASIZZ. KLO 'za Sv. Peter, član okrajnega odbora SIAU. Aktiven delavec v mladinski brigadi komandanta Frenka. RADIVO AVGUSTA, Itali-| janka iz Pirana, stara 55 let. Iz Semedele Skromni, toda pridni V predvolivnem tekmovanju je tudi Semedela v svoji skromnosti doprinesla svoj del. Člani SIAU so sodelovali pri raznih delih, predvsem pri popravilu vodovodne cevi, pri popravljanju cest in drugih delih. Prosvetno društvo je organiziralo kulturno prireditev s pestrim sporedom, ki je dobro uspela. Tudi drugače se pridno pripravljajo na volitve. Razdelili so članske izkaznice in imeli tudi več sestankov in posvetovanj. Iz ene baze, ki je bila sedaj v Semedeli sta nastali dve zaradi preobširnosti terena in boljšega delovanja. Prva baza bo sedaj v Semedeli s sedežem v hiši, kjer je sedež KLO in druga v Giusterni, s sedežem v hiši gostilne, kjer ima sedež tudi prosvetno društvo. Prosvetno društvo ima delavna dramsko družino in novi pevski zbor. Za slednjega je precejšnje zanimanje med članstvom in upamo, da bo sedaj nezaupanje do prosvetnega delovanja minilo, posebno, da bo mladina poleg plesa našla duševno razvedrilo tudi pri kulturnem delu. S. C. Šmarje Predvolivno zborovanje množičnih organizacij Na poziv odbora SIAU so se v Šmarjah sestali l. decembra vsi odbori množičnih organizacij ter razdelili delo za volitve, ki bodo 10. decembra. Največ je bilo govora o pripravah, za okrasitev dvorane in napravo slavoloka. To delo je prevzela mladina in je zato odgovorna. Za pripravo tehničnega materiala in izid volitev bo nekaj najboljših tovarišev skupno z učiteljstvom poskrbelo vse potrebno. Tajnik, predsednik Zveze borcev, tajnik in predsednik mladine, SIAU in ASIZZ, so odgovorni vsak za svoj sek- tor. Sklenili smo, da bodo množični sestanki posameznih organizacij čimprej, najkasneje do torka 5 decembra. Na teh sestankih bo postavljen tudi odbor za novoletno jelko. Da bomo tudi mi nudili našim o-trokom novoletna darila so se vsi prisotni strinjali. Tov. Jožko Stemberger je postavil vprašanje izobraževalnega tečaja in tečaja za nepismene, kar naj bj s e takoj organiziralo. Imamo na razpolago učitelje, ki se zelo zanimajo, posebno pa tov. Evgen Batič, upravitelj osemletke na vasi. Poleg tega smo tudi govorili o vzgoji naših otrok in mladine, ki naj bi postala res tisto, kar vsi želimo. Jožko Dekani Velika pogozdovalnadela na Čast volitev Pretekli teden so v Dekanih posadili okoli 22.000 sadik borovca. Delali so vsak dan. O-pravili so do petka 820 prostovoljnih ur. V nedeljo 3. decembra pa je bilo na delu skupno 235 ljudi. Med temi precej vojakov JA. V 710 delovnih urah so posadili še nadaljnjih 18.000 sadik. Poleg tega so vsak dar.' na gradbišču zadružnega doma. Od letošnjih investicij jim je ostalo še okoli 150.000 din. Na zadnjem zboru volivcev so določili, da bodo s tem denarjem razširili ovinke ceste, ki jih veže z glavno cesto. V vsem okrožju so bili De-kančani v preteklem tednu najboljši v predvolivnem tekmovanju. Konferenca borcev in aktivistov o predvolivnem tekmovanju po vaseh in mestih Koprščine Kakor druge množične organizacije, tako se je tudi Zveza borcev in aktivistov vključila v SIAU. S tem je dobila možnost večjega sodelovanja z ostalimi organizacijami za izvedbo planskih nalog na vasi in v mestu. Vendar so naši borci tudj preje povsod sodelovali in skrbeli za uresničitev ciljev, ki so si jih zadali v NOB. Ozrimo se nazaj na akcije, ki so jih izvedli borci pri gradnji Rižanske ceste ail pri bonifikaciji doline Rokave, pa bomo videli, da so navzlic nujnemu delu doma na kmetijah, gradbiščih ali tovarnah veliko doprinesli k prostovoljnemu Filatelistična razstava v Kopru Prihajamo na zadnjo naših razstav po številu filatelistično, ki nam kot vse ostale (Prešernova, socialističnega tiska, umetniških slik fotoamaterjev in gospodarska razstava) daje dober pregled zr.am-kovnih izdaj v Kopru ter v obeh conah STO od leta 1944 (glede Jugoslavije) odnosno 1945 (glede STO) dalje. Tudi tu je videti, da sta Jugoslavija in VUJA gledale na to, da z rednimi in posebnimi izdajami znamk podčrtata pomen tega ali or.ega političnega, kulturnega ali športnega dogodka v svoji domovini, ali počastita znamenite osebnosti (Prešeren, Košir, Vuk Karadžic, Njegoš Petrovič itd.), odnosno, da se oddolžita spominu epič-ne NOB ali pa dobrodelnih akcij Rdečega križa. Filatelistična razstava dokazuje pri vseh izdajah znamk visok razvoj tehnike jugoslovanskega tiska in polaganje važnosti organov ljudske oblasti tudi na umetniško dovršenost samih snovi, upodobljenih v znamkah. Mi smo bili še pod peto in nasiljem nacifašižma, ko so v osvobojenem delu Titove Jugoslavije v decembru 1944 in januarja 1945 priredili prvo začasno izdajo poštnih znamk s pretiskim ((Demokratična federativna republika«. Nato se vrstijo od februarja do junija 1945 že prva, druga in tretja redna izdaja frankovnih in porto znamk. Posebno franko-znamke III. izdaje imajo lepe motive iz partizanskih bojev. 2e 2. avgusta 1945 so dobili Jugoslovani prvo spominsko znamko obletnice antifašistične ljudske skupščine Makedoncev v samostanu Prohor Pčinski. V septembru in oktobru istega leta pa imamo že dve znamki v korist Rdečega križa in v proslavo prve obletnice osvoboditve Beograda. Posebno lepe so znamke iz novembra 1945 ob sklicanju ustar.ovodaj-ne skupščine v Beogradu. Ob tej priliki je bil izdan tudi znamkovni blok. In tako potekajo izdaje leto za letom. Idejnega tvorca in nekako iznajditelja poštnih znamk-Slovenca v osebi Lovrenca KOŠIRJA (1804-1868) smo proslavili s posebno lepo znamko, ki ima še pismen dostavek. Tudi leto 1949 je prineslo v filateliji zanimivosti. Najpreje v lepih barvah in velikosti izdane Prešernove znamke ob 100-letnici njegove smrti. Prav tako niso šlj neopaženo mimo znamk smučarski leti v Planici z odtisom skakalnice in Planice. Za 1. maj smo bili presenečeni s serijo lepih znamk s oprsjem Tita. Poleg spominske znamke na obletnico ustanovitve republike Makedonije smo na 29.11. ob obletnici zasedanja AVNOJ dobili prav tako lepo izdelane znamke z grbi posameznih jugoslovan-vanskih republik. Takoj v začetku 1950 smo izkazali priznanje graditeljem avtoceste ((Bratstvo in edin-stvo«. Za tem se je Jugoslavija spomnila stoletnice železnic s slikami lokomotiv od prve iznajdbe do današnjih modemih. Sledijo še izdaje VUJA tako frankovnih kot portovnih znamk. Večina ima pretiske. Leta 1948 je prišla na dan znamka v proslavo prvomajskega praznika, v jeseni istega leta pa znamka o prvi razstavi gospodarske delavnost; v Kopru. S pretiskom smo se tudi v Istrskem okrožju udeležili filatelistične proslav« 100-letni-ce železnic v Jugoslaviji in še isto leto dobili nove avionske znamke (stik dveh rok), s srpom in kladivom ter ribiča z mrežo, kmeta z osličkom «1. maj 1950» in v lepih barvah nove porto znamke, na katerih so upodobljene ribe. Kot rečeno, prireditelji so tudi s filatelistično razstavo pokazali splošen napredek delovnega ljudstva Jugoslavije in našega okrožja. Pevske vaje SKUD v Kopru Okrajni odboj- E S Koper, odsek za kulturo javlja, da se s ponedeljkom, 11. t. m. pričnejo ponovno redne vaje pevskega zbora SKUD Koper. Vaje bodo v istih prostorih kot običajno. Vabimo vse pevce, da se teh vaj udeležijo. Sprejemamo tudi nove člane. delu. To dokazuj« njihova zavest, da niso pozabili na težka in naporna leta borbe za osvoboditev. Na konferenci, ki so jo imeli pretekli teden je bilo razvidno, da so bili borci kos svo-•j im nalogam, kar dokazujejo doseženi uspehi. Pr; tej priliki so sprejeli za Zvezo bodoče naloge, ki jih bodo tudi izvedli. Tako so bili borci in aktivisti iz Sv. Antona med prvimi pri udarniškem delu domačega zadružnega doma. Zaostajali niso niti borci iz Kort, Šmarij, Koštabone, Babičev, Pobegov in drugih krajev. Na mestni konferenci v Piranu so se obvezali, da bo vsakdo od njih v sedanjem predvolivnem tekmovanju prispeval najmanj 10 delovnih ur. Sklenili so tudi, da bodo vztrajali z borbo proti vsakomur, ki bi hotel rušiti enotnost našega ljudstva in njegov elan pri gradnji socializma. Prediskutirali so tudi bodoče naloge vseh borcev pri izvaja-•janju gospodarskega plana. Dobro je uspela konferenca borcev v Kampel-Salari, kjer so bili navzoči vsi domači borci in katere sta se udeležila tu. di tajnik okrajne organizacije ter član JA, ki je v zbranih besedah obudil spomine na junaško NOB. Tov Umer je izrekel prepričanje okrajnega odbora, da bodo borci v Kampel-Salari tudi v bodoče izvedli svoje naloge. Iz poročil pa je bilo razvidno, da so v tem letu dali nad 5450 prostovoljnih delovnih ur. Sodelovali so tudi pri postavitvi spomenika v Pomjanu in Ga-žonu ter v Pobegih in pri proslav; partizanske brigade v Lokavcu. Poudariti moramo še, da je velik del borcev fz Kampel - Salare včlanjen v kmečki delovni zadrugi, kjer gradijo skupni dom in se trur dijo za dosego splošnega gospodarskega napredka. Sinovi teh borcev so bili številno zastopani tudi v frontovski brigadi in v mladinski brigadi v Sečjolah. Na vseh konferencah so si borci izbrali nove voditelje svojih organizacij in izjavil, da se bodo 100 odst. udeležili volitev SIAU. dolžena, Jv-eilte v.dv-eidoM FHETKDEL P B O F. 1» K. 1KA5 BEADAČ C(( ILVBTBIBAIi ®R. ROBERT HLATATV hev*Ia cele noCl ne morete sPaM, kajneda? Revma je zelo tev na in huda bolezen, ki povrh še boli. Mi tukaj imamo z toatiki že dobre Izkušnje. Brezpogojna dieta in nas način jja,avltenja sta se prav dobro obnesla. Pri nas boste prej zdravi 5 K°r v Pištjanih in odkorakate na fronto, da se bo kar pra-vami.» 0brnii se je k sanitetnemu podčastniku: že) *Pi5ite; Svejk, popolna dieta, dvakrat na dan izprati 2dai enkrat na dan klistir; kako bo dalje bomo videli- Za bat ga odvedite v ordinacijsko sobo, izperite mu želodec in bik° mu da^te klistir, toda izdaten, tako da bo klical vse svetla (6 na Pomoč in da se bo njegova revma ustrašila in pobegni-2 hjegn.« Dlh?brnlvSi se nato k vsem posteljam, je imel govor, poln le-*n modrih misli: Vse kar ne m'slite, da imate pred seboj osla, ki mu lahko hatvezete. Mene vaše vedenje nikakor ne bo spravilo iz ravnovesja- Vem, da ste vsi sami simulantje, da hočete dezertirati. Ln temu primerno tudi z vami ravnam- Takih vojakov, kakor ste vi, sem imel v življenju že sto in sto. Na tehle posteljah je ležalo nešteto ljudi, ki jim ni nič drugega manjkalo kakor vojaški duh- Medtem ko so se njihovi tovariši bojevali, so ti mislili da se bodo na postelji valjali, dobivali bolniško hrano in čakali, da mine vojna. Ampak sakramensko so se zmotili in vi vsi se boste tudi sakramensko zmotili. Se čez dvajset let boste kričali v spanju, ko se vam bo sanjalo, kako ste pri meni simulirali.« «Pokorno javljam, gospod obraxct,» se je hitro oglasilo s postelje pri oknu, «jaz sem že zdrav, že ponoči sem opazil, da je naduha prenehala.« «Kako se pišete?« «Kovarik, pokorno javljam, dobiti bi moral klistir.« «Dobro, klistir dobite še za na pot,» je odločil dr. Griinstein, «da se ne boste pritoževali, kakor da vas tukaj nismo zdravili. Tako, in zdaj vsi marodl, katere sem bral, za podčastnikom, da bo vsak dobil, kar mu gre * In res je tudi vsak dobil pošteno porcijo, ki jo je imel predpisano. In medtem ko so nekateri skušali vplivati na izvrševalce povelja s prošnjami ali grožnjami, češ da se bodo tudi dali ujurstiti v saniteto in da se utegne zgoditi, da jim bodo oni nekoč padli v roke, se je Svejk junaško držal. «Nič mi ne prizanašaj,« je spodbujal biriča, ki ga je klisti-ral, «misli na svojo prisego! Tudi ko bi tukaj ležal tvoj oče ali tvoj lastni brat, klistiraj ju, ne da bi trenil z očesom! Misli si, da na takih klistirih stoji Avstrija — in zmaga bo naša!« Drugi dan pri viziti je dr- Griinstein vprašal Svejka, kako mu ugaja v vojaški bolnici- Svejk je odgovoril, da je to dobro in plemenito podjetje. Za plačilo je dobil isto kakor včeraj, pa še aspirin in tri praške kinina, ki so mu jih natresli v vodo. Niti Sokrates ni pil svoje čaše trobelike tako mirno kakor kinin Svejk, na katerem je dr. Griinstein preizkušal vse stopnje mučenja. * t Ko so zavijali Svejka v mokro rjuho v navzočnosti zdravnika, je odgovoril Svejk na njegovo vprašanje, kako mu je to zdaj všeč; «Pokorno javljam, gospod obraret, da je to kakor na pla-varni ali v morskem kopališču.« «Ali imate še revmo?« «Pokorno javljam, gospod obraret, da se revma nikakor noče izboljšati.« Svejka so mučili še naprej. Tačas je imela vdova po generalu pehote, baronka von Botzenheim, veliko skrbi, da bi izsledilaffltistega vojaka, o katerem je nedavno poročala «Bohemie.:> Tako se je dal voziti, on, pohabljenec, na bolniškem vozičku in klical: Na Beograd! Saj je zaradi teh patrlotičnih izjav pozivalo uredništvo «Bo-hemie« svoje bralce, naj zbirajo denar za lojalnega junaka — pohabljenca. Slednjič je policijsko ravnateljstvo dognalo, da je to Svejk, in potem ga ni bilo težko najti. Baronka-von Botzenheim je vzela s seboj svojo družabnico in komornika s košaro ter se odpeljala na Hradčane. Revica gospa baronka niti ni vedela, kaj pomeni, če leži kdo v vojaški bolnici garnizijskega zapora- Njena vizitka ji je odprla vrata jetnišnice, v pisarni so bili z njo zelo vljudni in čez pet minut je že vedela, da leži «der brave Soldat Svejk,« po katerem je spraševala, v tretji baraki, na postelji štev. 17. Z. njo je šel sam dr- Griinstein, ki vsega tega ni mogel razumeti Svejk je ravno sedel na postelji po običajni dnevni turi, ki jo je predpisal dr. Griinstein, okrog njega so stali shujšani in izstradani simulanti, ki se doslej še niso vdali in so se žilavo borili z dr. Griinsteinom na polju brezpogojne diete. (Nadaljevanje, sledi). MRK Trst |e sili in bjl namenian simlmui Mii Igospodarstvo — 1 111 un uwu|umu miuu|u j trgovina • Industrija • promet • finance , (Iz posega tov. dr. Dekleve v diskusiji na konferenci KP STO v nedeljo 26. nov.) Nadaljevanje in konec Na mnogih linijah od katerih je imel Trat velike dohodke, te ladje ne obratujejo. Tudi Li-berty ladje, ki so bile dodeljene Tržaškemu Lloydu za del v vojni potopljenih ladij, tešijo službo za Italijo. ZVU bi mora la v duhu mirovne Pogodbe takoj zahtevati od Italije izročitev meh ladij, ki so bile dne 3. 9. 1943 last Tržaškega Lloyda in istočasno pomagati tudi lastnikom tržaških ladij, da dosežejo povračilo za ladje, ki so bile potopljene med vojno, in teh ni malo. Saj je izgubil Tržaški Lloyd leta 1940. 6 enot z 51 tisočimi tonami, leta 1941. 32 enot z 259 tisoč tonami, 1942. 11 enot z 72 tisočimi tonami, 1943. 16 enot z 141 tisočimi tortami, 1944. 5 enot za 55 tisoč tonami. Ogromno važnost tega ladjevja ni potrebno poudarjati, saj je vsakomur znano, da bi Llopdovo ladjevje prinašalo Trstu dragocene devize, povečalo promet tržaški luki in znatno zmanjšalo brezposelnost. Ne bom našteval še ostalega, premoženja, ki je postalo v smislu določb mirovne pogodbe last Tržaškega ozemlja. Navedena dejstva že zadostujejo za ugotovitev osnovne gospodarske politike na tem področju, in sicer, da so po krivdi ZVU in v nasprotju z določbami mi. rovne pogodbe tržaško gospodarstvo in finance vključene v italijanski gospodarski finančni sistem na škodo tržaškega gospodarstva in financ; da v nasprotju z določbami mirovne pogodbe ZVU še vedno dopušča, da. Rim upravlja, razpolaga in zapravlja ogromno premoženje Tržaškega ozemlja na škodo razvoja tržaškega gospodarstva in njegovih financ. Ce je tako, je naša naloga borba, da se to stanje spremeni in da možnost » tem tržaškemu gospodarstvu za samostojen razvoj. Le bežno se hočem še dotakniti vprašanja, kaj prinaša vključitev Trsta v italijanski gospodarski sistem naši industriji, najvažnejšemu sektorju tržaške dejavnosti. Po uradnih podatkih izkoriščajo ladjedelnice Sv. Marka le 70% svoje produktivne zmogljivosti, to var. ne strojev Sv. Andreja 68%, tovarna testenin do 33%, industrija cigaretnih papirčkov le 26% itd. Zal ne kaže ta nerožnat položaj tržaške industrije simptom zboljšanja. Klasična tržaška industrija n. pr., to je ladjedelništvo živi iz dnevg v dan v pričakovanju naročil in od p odpore, kar dokazuje okol. nost, da so naše ladjedelnice prejela iz fonda lir v razdobju 3.4.1948 do 30.5.1950 skoraj 10 milijard lir podpore. Poleg tega je Italija samo v tekočem letu nakazala ladjedelnicam prispevek preko 5 milijard lir za izgradnjo ladij, ki $e gradijo za njo. Železarna ILVA, ki je še vedno v sklopu Fin-siderja, je odvisna od svoje centrale v Genovi, ki ima posejanih po Italiji čez 26 obratov, ki se razvijajo in napredujejo tudi na škodo interesov tukajšnjega obrata. Nasprotno Aguila, ki je invetirala posojilo 2 milijard 700 milijonov lir da zviša dosedanjo zmogljivost obrata nad 600 ton letne proizvodnje, je podjetje Gaslini, ki je prejelo 300 milijonov lir za obnovo svojega podjetja, delalo v preteklem polletju le 10 dni na me. sec. Kakor vidimo že iz teh nekaj primerov so bila velika industrijska podjetja finančno podprta, ne da bi bila s tem rešena kriza. Na drugi strani Pa ne smemo prezreti, d« so bili srednja in mala industrija ter obrtništvo, q kateri izkoriščeni zmogljivosti ni podatkov, popolnoma zanemarjeni, čeravno obsega srednja in mala. industrija ter obrtništvo približno 7000 podjetij, ki zaposlujejo mnogo več delavcev kot velika industrija. Kritičen položaj, v katerem nahajamo našo industrijo, potrjuje tudi število brezposelnih, ki niha v najboljšem obdobju zaposlenosti od 18 do 20 tisoč oseb ia ki se dvigne v zimskem času do 25 tisoč enot. Med stalno nezaposleno delovno silo je najmočneje zastopana industrija, ki šteje po podatkih od 30. septembra t. I. 11.307 enot, trgovina 6.051, trgovinska mornarica 1.500, medtem ko je okrog 600 brezposelnih javnih nameščencev. Tudi trgovina ne kaže bolj optimistične slike zaradi vedno bolj pojemajoče kupne zmogljivosti prebivalstva. Dokaz kritičnega stanja trgovine so vedno bolj množeči se primeri stečajev in veliko število meničnih protestov, ki so dosegli v zadnjem mesecu nič manj kot 56 milijonov lir. Obrnimo bežno našo pozornost še na finančno stanje Trsta. Iredentisti so računali, kakor se gotovo spominjate, da bo znašal letni deficit državnega proračuna angloameriškega področja Tržaškega ozemlja najmanj 20 milijard lir in so na tej os novi sklepali, da je Trst mrtvo rojeno dete. Z njimi se je strinjal tudi gen. Airey. Danes lahko ugotovimo, da se ni. so ostvarila katastrofalna predvidevanja. Po objavljenih proračunih bi moral znašati primanjkljaj za obe polletji 1949 leta okrog 8 milijard in 1 četrt lir. Dejansko je znašal nekaj okoli 6 milijard in pol. V prvem polletju 1950 je bil predviden primanjkljaj 4 milijard in 160 milijonov lir, znaša pa okoli 1 milijardo. Za drugo polletje je predviden primanjkljaj približno 4 milijard in pol. Za enkrat ne vemo, koliko bo znašal. Na vsak način mdimo iz do sedaj objavljenih statističnih podatkov, da so bili dejanski primanjkljaj i mnogo manjši, kakor so bili predvideni. Primanjkljaj i se krčijo, čeravno izdatki stalno naraščajo. Krčijo se zato, ker je donos davkov mnogo večji kakor je bil pro-računan. Kakor omenjeno je bil predviden primanjkljaj za drugo polletje tekočega leta na 4 milijarde in pol. Toda v tem znesku je vsebovana podpora italijanske vlade v višini 2 mi lijard 200 milijonov za gradnjo ladij, ki se gradijo za račun Italije. Ce odbijemo ta znesek od predvidenega primanjkljaja bi znašal deficit proračuna za. drugo polletje tekočega leta le milijardo 690 milijonov lir. Prezreti ne smemo dejstva, da so proračuni pasivni le zaradi Primanjkljaja v. izrednem proračunu, ki obsega izdatke za javna dela za obnovo ladjevja itd. Sam redni proračun tudi za drugo polletje izkazuje višek nekaj nad 3 milijarde 250 milijonov lir. Kakor vidite, se niso uresničila ne predvidevanja iredentistov in šovinistov, niti ne gen. Aireva. Nasprotno Trst se je izkazal za finančno vitalno telo. Med izdatki dejavnih in občinskih- proračunov je najvišja postavka za, osebje. V dejavnem proračunu znaša ta po. stavka v kateri so vneseni policija, gasilci in drugi nameščenci, nekaj nad 10 milijard. Razumljivo je, da. zavzema ta postavka tako visoko mesto, če upoštevamo, da je v državnih in samoupravnih službah nad 33 tisoč oseb, to je 35% za delo sposobnih ljudi, medtem ko je znašal ta odstotek pred prvo svetovno vojno komaj 4 procente, a za. časa fašističnega režima okoli 8 procentov. Za podporo krajevnih teles se uporabi 1 milijarda 700 milijonov lir, ki se v glavnem razdeli za kritje pasivne tržaške občine in province. Posebno pozornost izrednega proračuna vzbuja letni izdatek od približno 6 milijard in pol za javna dela. Glede smotrnosti načrtovanja javnih del se je že večkrat javno razpravljalo in kritiziralo. V sploš. nem se je ugotovilo, da visoke zneske iz tega fonda, uporabljajo nesmotrno in ne glede na večjo ali manjšo nujnost javnih del. proračunov izvirajo iz neposred jeknila na našem področju, ne Glavni donosi državnega proračuna kakor tudi občinskih Od nas vseh je odvisen uspeti! Telovadni nastop 1. maja in priprave zanj Na j več ja telovadna manifestacija, ki je pri nas postala že tradicionalna, je telovacjnl na-Ptop 1. maja. Telovadni nastop 1. maja ni samo dogodek telovadnega odseka ali Zveze, ampak je mnogo obširnejša manifestacija, ki Zajame vse r.aše množične organizacije, pri katerih ima telovadni odsek najvišjo funkcijo, ker mora skrbeti za vse priprave in organizirati sam nastop. Prav zato je prvomajski nastop tudi ogledalo naših moči v organizacijah mladine in pionirjev, ki nam daje sliko števila članstva, njihove discipline in privrženosti lastnim organizacijam. Ta slika nam je letos pokazala velik porast v številu in boljšo kvaliteto od lanske. Število naših telovadcev in telovadk je v času od 1. maja 1949 do 1. maja 1950 dvakrat naraslo. Pred nami je še večja in težja naloga, ker moramo s prostimi vajami v vseh kategorijah nastopati tako množič- no, da napolnimo telovadišče na stadionu. Vaje morajo nastopajoči dobro znati in pravilno izvajati. Edino ta dva pogoja lahko zagotovita popoln uspeh nastopa. Zato moramo takoj začeti z učenjem vaj, če hočemo doseči zaželene uspehe. Vaje za nastop so že sestavljene, komisija jih je ocenila in določila, katere od teh bodo na nastopu izvajajali. Nam ostane ogromno delo, da se vaj naučimo sami, organiziramo dober vaditeljski zbor in da jih prenesemo med vse telovadce in telovadke. Truditi se moramo, da uvrstimo med naše telovadce tudi one, ki so ostali ob strani Povečati moramo število vaditeljev in vaditeljic, da bo vsaka vas In vsak naš kraj imel lastnega vaditelja. Število vaditeljev, ki pripravljajo letošnji nastop, je premalo, da bi zmoglo delo, ki je pred nami. Ifot dokaz moram navesti, da je prvih deset požrtvovalnih vaditeljev porabilo v dveh mesecih 1299 ur za učenje vaj, ali poprečno 130 ur eden. Razumljivo je, da so to delo izvršili poleg svoje redne službe. Potrebno bi bilo torej: 1. da se takoj prične z učenjem vaj in določijo redne telovadne ure, pri katerih se bodo učile proste vaje. 2. da se priredijo tečaji za vaditelje in vaditeljice, tako za deželo kakor za mesto Delo zahteva požrtvovanja, toda cilj je prelep, da bi se mu odrekli. Tega se morajo zavedati vsi in se v čim večjem številu odzvati vabilu našega telovadnega odseka. nih in Posrednih davkov, carin in trošarin. Med posrednimi in neposrednimi davki je izredno velika razlika na škodo gospodarsko šibkejših davko. plačevalcev, katerih prejemke v večini primerov ni mogoče odtegniti davčnemu vijaku. Medtem ko so se neposredni davki povišali od 1938 do sedaj približno za 6krat znaša povišanje trošarin, ki so glavni steber občinskih financ, najmanj 35-kratni predvojni znesek. Iz tega sledi, da premožnejši sloji meščanov plačujejo proporcionalno drobtinice za kritje državnih in občinskih izdatkov, medtem ko delovni del prebi. valstva nosi glavno breme proračunov. Borba delovnih množic, ki jo bo treba krepko nadaljevati proti izkoriščanju s posrednimi davki, ni ugodno od- našla potrebnega odmeva. Ravno tako je naletela na gluha ušesa zahteva po sorazmernem obdavčenju, to ie po obdavčitvi posameznega davkoplačevalca sorazmerno z njegovimi dohodki. Pri iskanju virov za kritje proračunskih izdatkov in zviša, nje dohodkov ni prišel do izraza socialni pidik, ki bi moral biti odločilen v industrijskem mestu z visokim številom proletariata, z visokim odstotkom brezposelnih 'n zaposlenih v javnih službah, ki malo dona-šajo. Kakor sem že v uvodu omenil, sem se dotaknil le nekaterih o snovnih vprašanj, ki odločilno vplivajo na. gospodarsko in finančno stanje našega področja, ne da bi si s tem domišljal, da je s tem izčrpana vsa problematika. Diftvne finance in izdatki za oboroževanje Po podatkih iz uradnih virov je sestavila AEF pregled izdatkov za oboroževalne namene držav Marshallovega bloka, v primerjavi s celokupno vsoto državnih izda.tkov posamezne države v letošnjem letu in v odstotkih celokupnega narodnega dohodka posamezne države. Števila pomenijo milijarde domače valute v^ake naštete države. izdatki za celokupni drž. vojaške potrebe v odst. izdatki letno 1950 51/52 52/53 vseh izd Belgija 64,4 8,5 13,2 — 13,2 Danska 2,3 0,46 0,61 — 20,0 Francija 2.218,0 420,0 750,0 875,0 18,9 Zap. Nemčija 13,0 4,6 — — 35,4 Grčija 5.245,0 1.760,0 — — 33,6 Italija 1.397.0 380,0 — — 27,2 Holandska 3,5 0,85 0,912 — 24,3 Norveška 2,3 0,38 0,38 0,33 16,5 Portugalska 5.4 1,24 — — 23,0 Švedska 4,8 0,84 1,35 1,35 17,4 Turčija 1,5 0,46 — — 30,5 Vel. Britanija 3,5 0.88 1,0 1,3 25,1 Slovenski pomorščaki čutijo potrebo po svojem strokovnem glasilu b lan ie Irao vedno nasivni in zal Iran i! Morje je akno v svet! — Pomembnost in resničnost tega stavka so spoznali vsi narodi srveta že zdavnaj in vsak narod se je boril za svoj dtel obale, vsafc narod je ljubosumno g te dal na svoje sosede in tekmoval z njimi za večji vplav na morju. Narodi y notranjosti kontinentov so sicer živeli življenje kantinentalcev, toda zavedali so se, da prav zaradi tega, ker nimajo morja, ne mo rejo igrati vplivnejše vloge v svetu. Močnejši narodi, ki so si v daljših ali krajših obdobjih prilastili obale raznih morij, so s skrbjo pazili na svojo posest in, da hi to svojo posest ohra-mili ter jo morebiti še povečali, so ovirali vse manjše in podrejene narode pri njihovih težnjah in poizkusih priti do morja in se uveljaviti na njem. Ti manjši narodi so morali igrati vedno pasivno vlogo ali pa so bili colo zaitirani po svojih okupatorjih. Tudli slovenski narod je eden teh. 2e pred mnogimi stoletji so prišli naši praočetje do '.bal severnega Jadrana. Toda ko so se hoteli uveljaviti na morju, spoznavi; njegovo veliko korist, so se dvignili njihovi nasprotniki im kruio zagospodovali nad njimi. Bemečamiski lev je dvignil svojo glavo, zarjovel in planil nanje. Ko je minula njegova mo,j, so se pojavili drugi. Cmoglavi avstrijski orel je razprostrl svoja krila nad naše kraje. Tudi ta je propadel, a pojavili so se novi sovražniki, ki so s svežnjem in sekiro tlačili naš slovenski narod. Tako je trpel slovenski narod pod tujimi osvajaš i vse do današnjih časov. V stojnj borbi za obstanek ojekleneli duh našega naroda pa je končno strl sovražnika in se skupno z ostalimi narodi Jugoslavije osvobodil. Končno se je uresničil sen mnogih naših očetov. Jugoslovanska vojska je vkorakala v Trst, osvobojena V bila tudi slovenska obala. Toda to veselje ni trajalo dolgo. Zemlje laični tujci so spet posegali vrne« ter začrtali krivično mejo v živo maso slovenskega narodu. Prav blizu obale teče meja, toda k obali ne. A možnost priti na morje nam je dana. Ljudska oblast v coni B podpira upravičene težnje slovenskega naroda po svoji obgli. In danes lahko rečemo da je že mnogo storjenega v tem pogledu. Prvi slovenski pomorski zavod je že daj svoje prve sadove. Mlad; slovenski pomorščaki že plovejo po širnih oceanih. Slovenskim sinovom, ki go se odločili za morje, ni treba več v tuje šole, imajo svojo šolo. sicer komaj ustanovljeno, todg močno in hitro se razvijajočo. Pred nami .pa se je pojavilo novo vprašanje, ki je pravzaprav že prej obstajalo in ki ga ne smemo prezreti. To je vprašanje povezave med seboj, vprašanje kulturnega udejstvovanja slovenskih pomorščakov — vprašanje časopisja. Dijaki, ki dokončajo šolo, odidejo v svet in kmalu ni več slišati kaj o njih. Le najboljši prijatelji o-stanejo v medsebojnih stikih, druge Pa ne veže več skupaj nobena sitvar. Mnog0 je tudi o-stalih slovenskih pomorščakov, ki plovejo na velikih preko-oceaokah, ki delujejo v raznih pomorskih podjetjih in ustanovah, ki pa ne vedo drug za drugega. Zato je potrebno, da se pristopi k izdaji časopisa, revije, zbornika ali nekaj sličnega, k izdaji glasila, ob katerem bi se združili vsi slovenski pomorščaki. Saj ima dandanes skoraj vsako društvo, vsaka organizacija, celo manjše edinice svoje, glasilo, v katerem se kaže njihovo delo, ustvarjanje, njihovi uspehi. Ni Pa še nobene organizacije, (ki bi združevala vse slovenske pomorščake, ni še nobenega glasila, v katerem bi mogli objavljati vsa naša prizadevanja kjer, bi našlo naše kulturno življenje svoje torišče, dla se še naprej razvijalo, kjer bi se ,pokazala naša pomorska zavest. Izgubljamo se v malih in redkih člančičih po raznem časopisju, polemiziramo med’ seboj, kaj bi lahko bilo in kako naj bi bilo, k resnemu delu pa ne pristopimo. Minulo je že nekaj let, pa vendar še ne more reči, da je na tem področju kaj storjenega. Na Po. morskem tehnikumu v Piranu so že bili storjeni poskusi z izdajanjem mesečnika ((Slovenski pomorščak«, ki je bil razmnožen na ciklostil. Izšli sta dve številki in potem se Je delo spet ustavilo. Kljub trudiu nekaterih dijakov ni bilo uspeha. In zakaj ne? — Brez zadržkov lahko rečem, dia zato, ker nd bilo prave podpore s strani njihovih nadrejenih. Dijaki sami niso, mogli uspeti, ker ni biio med njimi neke sile, nekega organizatorja, ki bi jih vodil in iz-podbujal pri delu. Vsekakor pa ie bil to hvale vreden poskus, katerega ne gre zanemarjati in katerega je treha po možnosti zopet oživiti. Ne smemo pa ostati samo pri takih malih poskusih, sploh se oe smemo ukvarjati samo s poskusi, pristopiti moramo k neki stvari. Z vztrajnostjo se moramo lotiti dela in končno nehati s to neodločnostjo. Pri vsem tem Pa se mora upoštevati tudj dejstvo, da naj sodelujejo pri glasilu vsi slovenski pomorci, vsi ljubitelji morja, kaijti to naj bo glasilo vseh slovenskih pomorščakov, Pa naj so v trgovinski ali vojni mornarici, na morju ali na kopnu. Pokazati moramo, da smo končno le prišli na morje in dia hočemo na njem ostati ter se tudi uveljaviti. Mnogo Slovencev se je že udejstvovalo v pomorski službi, mnogo jih je še na morju. Poleg tega pa rastejo sedaj nove, mlade sile slovenskega pomorstva —• naši mladi pomorščaki odhajajo na morje in prvi so se že uspešno izkazali. Ne smemo teh naših uspehov pustiti tako v nemar! To mora ostati zapisano, da bodo vedeli vsi naši ljudje, tudi naši sovražniki, da bodo vedeli o tem vsi naši potomci. Zaito ne odlašajmo več, pljunimo v roke in zgrabimo za delo. FR-EN Izdatki ZDA se bodo, kakor smo že omenili in kar se potrjuje z najnovejšimi zahtevami Trumana ameriškemu parlamentu za odobritev dodatnih kreditov, zaenkrat držali na višini okrog 50 milijard dolarjev. V primerjavo navajamo, da so znašali izdatki v vojne namene v času druge svetovne vojne (v milijonih dolarjev): 1940-41 6.202 1941-42 26.011 1942-43 72.109 1943-44 87.039 1944-45 90.029 Iz izjav generalov Jodla in Kaitela na niirnberškem procesu izhaja, kakšna sredstva so bila porabljena za nemško oboroževanje tik pred vojno in prvo vojno leto. Na dan 31. marca 1938 je imela Nemčija opremljenih 27-28 divizij, stroški oboroževanja so bili kriti v glavnem iz «Mefo»-kreditov, ki so dotlej dosegli vsoto 12 milijard mark. V finančnem letu 1937-38 so znašali izdatki y vojaške namene 9 milijard mark (od tega 3,25 milijard iz «Me-fo» kreditov), v fin. letu 1938-39 so dosegli oboroževalni izdatki že 11 milijard mark. (77 milijard predvojnih lir). Na podlagi novejših informacij treba računati, da se bodo izdatki v vojaške namene še povečali. Seveda pomeni ta razvoj obenem povečanje inflacij- skega pritiska in seveda zniževanje življenjskega standarda, ker gre y povsem neproduktivne namene velik odstotek na’ rodnega dohodka, obenem P odtegne oboroževanje velike množine raznovrstnega blaga civilni potrošnji in neizmerne povečuje davčni pritisk. Koliki del narodnega dohodka odpad® na vojaške izdatke, pokale tser slednja razpredelnica: f odsP Vel. Britanija j® Belgija Avstrija Italija Holandska ZDA Francija Turčija Švedska Švica Vsi navedeni podatki na uradnih virih, zato so i 17 19 lit slon* števil la v resnici najbrže znatno višja. ^ Tihotapstvo zlata med Švico in Iffllij0 Po poročilu iz Milana se J« oktobra in menda tudi noveaH bra nadaljevalo tihotapljen« zlata iz Švice v Italijo, R® najo, da je prišlo v Italijo. P»* imenom »zlate vrvice °rj* $ ke» samo v oktobru za okrog milijonov švicarskih fra“ ' zlata. To zlato menda nato tapijo v Francijo, kjer 8a ? za dajajo na pariški črni bor zlato, ki je zadnje čase zelo lavno«. Položaj v Zapadni Nemčiji Zapadnonemška vlada je nedavno sklenila omejiti uvoz, ker je njena plačilna bilanca še vedno pasivna. V zvezi s tem bodo revidirali seznam blaga, ki ga je mogoče uvažati prosto, proti Plačilu carine. Zadnje čase govori ves evropski tisk o uspehih nemške zunanje trgovine. Te dni je posvetil temu vprašanju uvodnik milanski «23 ORE«, ki je pokazal na nemški zgled, češ naj bi tudi Italija dosegla kaj več kot doslej. Glavna ovira da je Italiji aparat, ki vodi zunanjo trgovino in ki je strokovno premalo sposoben. Nemci so v tem pogledu skoraj za vzor. Po drugi strani pa se nemški krogi pritožujejo, da jim od zunaj delajo ovire glede izvoza. Tako je zveza nemške industrije protestirala Pri okupacijskih oblasteh, da njeni organi ovirajo nemški izvoz v vzhodne dežele. Industrijska proizvodnja, ki je že dalj časa nad predvojnim povprečjem, ie naprej narašča in je za oktober dosegla in- RAZVOJ ARHITEKTURE V SLOVENIJI Razvoj arhitekture pri nas se od raža v ljudskem stavbarstvu, ki je pod vplivom glavnih tokov evropskega, stavbarstva; ra. nianse, gotike in bohotnega baroka, izoblikovalo marsikatere bisere. Povsod po Sloveniji so raztreseni spomeniki, od katerih je znana cerkev v Kostanjevici na Krki z romanskim portalom. Ohranjena je tudi romanska cerkev v Špitaliču pri Konjicah. Nad Ptujskim poljem se dviga na Ptujski gori masivna kopičasta gotska cerkev z oporniki in notranjostjo z vitkimi slopi. Ob križiščih in poteh so raztresena ljudska znamenja, zaščitna mesta zoper nesrečo. Spomeniki tlačanske dobe so različne graščine po navadi zidane na gričih. Po slovenskih mestih (v Kranju, Škofji Loki, Ptuju, Novem mestu in Ljubljani) in tudi v manjših krajih so ohranjene znamenite baročne stavbe iz 17. in 18. stoletja, ki izdajajo včasih tudi svoj starejši izvor (gotika). Večji razmah domačega stav. barstva se začenja pravzaprav od prve svetovne vojne. Že v stari Avstriji je arhitekt Fabiani, Goričan, po Slovpniji zidal hiše, kar ni bistveno vplivalo na sam razvoj arhitekture. Z ustanovitvijo univerze v Ljubljani in s prihodom arhi tekta Ivana Vurnika in malo pozneje Jožefa Plečnika v Ljub. Ijano se je položaj spremenil. Ta dva sta vzgojila nov kader arhitektov, ki tvori jedro sodobne generacije. Vurnik, ki izhaja iz kiparske obrtniške družine, se je razvil v dekorativno smer oblikovanja. Iz te dobe so znani načrti za ljubljanski Tabor in različne stavbe (Gospodarska banka). Načrti’:; enostanovanjekih in zložljivih hiš so sad njegove umetniške spreobrnitve k smotrnemu oblikovanju gradiva in izkoriščanju uporabnosti prostorov. Jožef Plečnik, nedvomno naj' večji arhitekt, ki ga premore ne samo naš narod, temveč tudi sedanji čas, izhaja kot Vurnik iz dunajske šole Otta Wagnerja in se je razvil v samostojnega oblikovalca gmote. Odlikuje ga višek estetske kritičnosti, neizčrpne oblikovalne fantazije, ki črpa iz organskih sestavin preteklosti in jih skladno sestavlja z modernimi izraznimi možnostmi gmote, tako da si je ustvaril klasičen stih Globlje poznavanje gmote in njenega razvoja ga sili v mogočno in skladno oblikovanje stavbe, ki izraža svojo plastičnost in oblikovno učinkovitost. Umetni kamen v okras stene, leseni strop, lestenci in svetilke kot okrasje, ki ne moti ozračja, zunanjost stavbe od konzol, venčnih zidov, portalov. in vrat pa tja do izdelanih kljuk, svetilk, stavbnih spomenikov in vrtne arhitekture, vse to so stavbne prvine, ki jih oblikuje originalno in bogato. Pri tem ni pozabil na opremo knjig in na hišno pohištvo. Njegovo restavratorsko delo sega od praških Hradčanov in Lanyev do ljubljanskih trgov (Šentjakobski, Kongresni, Napoleonov ter Tivoli in pa St Jernej v Šiški) in notranjosti Ministrstva financ in Akademije znanosti. Mogočna je stavba Univerzitetne knjižnice v grobem kamnu in opeki. V celoto so zaokroženi mostovi ob Ljub. Ijanici: Tromostovje, Čevljarski most, tržnica in zapornica-Na Ljubljanskem polju stoje Zale Z monumentalnim vhodom, gomilami za mrliče in kapelami. Ob načrtu za obnovitev Ljubljanskega gradu, ki žal stoji zapostavljen, se vrstijo načrti za p rezidij Ljudske skupščine na Muzejskem trgu, Ljudsko skupščino z visoko kupolo v Tivoliju, Propileje na Kongresnem trgu pa tja do o-pere na Ajdovščini (pri Figovcu), predsedstva vlade in postajnega poslopja. Vse to umetnik snuje kljub visokim letom in je v glavnem že končano. Tiho za trnovsko cerkvijo med drevjem, za staro kmečko hišico je paviljon umetnika, ki snuje neprenehoma in njegovo nevidno delo posega v dokaj neizrazito arhitekturo razvija- jočega se mesta. Odlika tega usmerjenega razvoja Ljubljane je v najbolj estetski rešitvi problema tega tako neenakomerno zgrajenega mesta., kjer se prepletajo sledovi baroka, periferne hišice in raztresena modema poslopja„ Priznanje razvoja in izbiranje njegove najkvalitetnejše inačice sta dokaz načrtnosti kulturnega razvoja sedanje dobe. Prihodnost čaka na ostvairitev teh velikih načrtov, ki bodo ostali dokaz preroda naše kulture. Ravno stavbarstvu pripada kot najbolj izraziti umetnosti predstavniška, vloga in je simbol vsevkupnih prizadevanj kulturnih in gmotnih ustvarjalnih sil časa in kraja. MARIJAN OREL deksno število 124 (povPre^ 1936-100), nasproti 121 V ££ tembru in 107 v avgustu. cije poslednjih mesecev in ^ godkov so očitne. Vendar doseženo predvojno p°vpre. _ proizvodnje, računano na . v0 prebivalca. Brezposelnos ^ še vedno veliko odprto vP ^ nje: v prvi polovici ooeeV** se je število brezposelnih n3 nilo za okrog 48.000 oStP’ i(l 1.278.000 uradno regtetrlr nezaposlenih oseb. , Nemški tisk obravnava nje tedne obsežno VP . ^vi pomanjkanja deviz. Po lZJar, gospodarskega ministra ^ da bodo oblasti delate nag j3 da povečajo izvoz in bolj d ., način, kakor z omejeva^ uvoza popravijo kritični ir žai- stt- Pri preskrbi industrije * ^ rovinami je bilo mnogo dlS sije o pomanjkanju so O— Spl gn dovoljeno količino proizv0 .. _____ jekla, obenem pa je m kontrolna oblast zahtevala. ^ ostane na razpolago izvozj* inozemstvo isti kontingent P ,g moga kakor poprej odo. c ^ nekaj večji. Na ta način prišla v težave nemška te avtomobilska in mehaniška ,. dustrija. Primanjkuje . 0(j koksa in je bilo treba Por*e,ev. omejiti proizvodnjo plav ^ Vendar pa pričakujejo, da proizvodnja premoga V ^jLji ju omogočila vzdržati sed tempo industrijske proizV 0 nje. Seveda računajo, da se nekaj znižal izvoz v inozehis Ljubljanski Tivoli v jesenskem razpoloženju. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECOH1, St. 6, III. nad. — Telefon Štev. 93-88» In 94-63». — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV HENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, 01. S. Pelltco i-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlsK* Ljubljana, Tyrševa 34 * tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •