JOKA ŽIGON
SONETNI VENEC
Sumljivo vezilo. Nesrečna sabota.
Posoda skrivnosti. Pozabljena deklica.
Priti do jedra »Sonetnega venca« je dolga in težka pot: mnogo klancev
in ovinkov, trnja in ovir.
Že takoj ob prvih verzih pesnitve se zataiknemo:
Pev'c nove ti cvetlice v ven'c povije:
petnajst sonetov taciga vezila,
de vsi začetki drugiga števila
verste se 'z zadniga, vsih domačije.
Prešernov začeteik Sonetnega venca v prvi tiskani redakciji iz leta 1834.
Velika razlika od natika v Poezijah 1847 se takoj vidi:
Poet tvoj nov Slovencam venec vije,
'z petnajst sonetov ti tako ga spleta,
de magistrdle, pesem trikrat peta,
vsih drugih veže skupej hairmonije.
Brez dolgega preudarjanja imaš občutek, da je prva formulacija te uvodne
kvartete prvega soneta »venca«, če jo primerjaš z drugo, še nekam nedognana,
odločno slabša.
Že sam začetek je jezikovno in po formulaciji misli šibak.
Prvi tekst je zaradi apostrofiranega pomembnega samostalnika »pev'c«
medel, namesto da bi bil močno poudarjen. Isto velja za drugo važno besedo
v verzu, za »ven'c«, in tudi za erlklitični »ti«. Nadalje ni na mestu dovršni
sedanjik »povije«, to je po fimkciji prihodnji čas. Pesnik se je tega sam gotovo
zavedal in temeljito popravil ves verz: namesto apostrofiranih »pev'c« in
»ven'c« stojita zdaj blagoglasnejša »poet« in »venec«, namesto »ti« pa krepki
»tvoj«; pesnik je ves verz zdaj metrično tako spretno* izoblikoval, da je našel
celo mesto za nov, tretji, za ves venec pomemben izraz »Slovencam« in tako
že v prvem stavku poeme izrazil na čudovito strnjen način nje trojno motivikO':
artizem (poet, nov venec), eros (tvoj) in patriotizem (Slovencam).
Naslednji trije verzi prve (redakcije so pa. nekoliko težko razumljivi.
141
Tu imamo najprej besedo »vezilo«: nenavadna je namesto vez, zveza in
pod. Vrstica hoče reči: ecnetov taike zveze; ki so tako zvezani. To je pesnik
pozneje tudi jasno izrazil — »'z petnajst sonetov ti tako ga spleta«, — in še
enkrat ponovil »vsih drugih veže skupej ...«
Se slabši je tretji verz »vsi začetki drugiga števila...«: to hoče reči, vsi
začetki (sonetov) drugega števila kot petnajst, se pravi sonetov 1—14, se vrstš
iz zadnjega (iz magistrala), ki je domačija, izvir vseh. Toda to razlago strukture
venca je pesnik veliko bolje podal v drugi redakciji, zlasti ko je namesto
sicer posrečene »domačije« rabil tujko »magLstrale« (3. verz): »de magistrale,
pesem trikrat peta...« Osnovna erotična misel vsega venca — »ti si življenja
moj'ga magistrale« — ki jo najdemo enako v dvanajstem veirzu obeh redakcij,
je namreč prav s tem šele postala opazna in jasna: kar je v vencu magistrale,
začetek in konec, to si v mojem življenju ti, medtem ko v prvem natisku zaradi
izraza »domačije« še nj bilo tako.
Besedo »vezilo«, ki je v Poezijah 1847 ni več, pa je literarna zgodovina
tclmačUa še drugače, v biografskem smislu. Sonetni venec je namreč izžel
22. februarja 1834, to pa da je bilo neposredno po godu Primčeve Jtdije: torej
besedal pomeni »darUo za god« in Prešeren da je z njo hotel tudi jasno pokazati,
da ji pesnitev kot tako poklanja.
Beseda res tudi to lahkd pomeni. Ali iz zgornjih vrstic je jasno, da ima
najprej in najbrž edinole strukturalen pomen »vez, zveza«, to je, da razlaga
ustroj sonetnega venca. Ce pa ima še kaj drugega povedati, je vprašanje.
Treba bo namreč pogledati, ali je imela Julija nekaj dni pred izidom
venca, 1834, res god. Zato pa moramo najprej močno podčrtati nekoliko, oe ne
celo zelo nenavadno reč, da namreč Primčeva Julija sploh ni bila Jtilija, ampak
Jiilijana, po krstnih maticah natančno Jidiana Maria Antonia. To pa ni isto
ime: Primčevo hčerko so doma sicer klicali Julia, Julie — »die Herrinnen und
Herren vom Lande« — ali Jul{i)ja, Jul(i)ka — »so die von dem Dienerstande«.
Vse te oblike so le družinske kratice, hagiografija pa strogo loči Jiilijo in Julijano.
In nadalje, Julijan je v koledarju več kot ena, 16. februarja, 5. aprila
in mogoče še kdaj. j Kdo pa ve, če je imela naša Julij(an)a god recimo 16. febmiarja,
kar bi domnevo o »vezilu — darilu za god« podpiralo, ali 5. aprila ali
še drugič kdaj? Npr. 22. maja, kakor je že tudi zapisano?
Domneva o namerabi Sonetnega venca 22. februarja 1834 je potemtakem
nedokazana in nedokazljiva, a vendar tako slepljiva in trdoživa, da je zašla
celo v beletristiko. Takole se bere v nelkem romanu iz leta 1974:
»Nekaj v nji je vzkipelo, nekaj prav tako pozabi j e n ^ a , kot so bili njeni
samotni večeri ob oknu, ko je v mislih spletala venec, da bi ga vrgla svojemu
ljubemu kot vezilo.«
Drugače kot z »vezilam« ravna literarna zgodovina s "»Trnovim^«. Medtem
ko 6nemu daje neko injekcijo, ki je ni potrebno, pa temu jemlje živi sok
resničnega dogajanja:
Ja od veseVga časa teklo leto ...
Mimo kot kak srednjeveški kronist, skoraj nekam dolgovezno pesnik najprej
datira dogodek (dve kvarteti rabi za 6. april 1833) in ga nato kratko
lokalizira: Trnovo. Šele zdaj v njem zatrepeta — »kraj nesrečnega imena« —
in hitro, ali z bolečino pove, kaj se je zgodilo,
142
Prav navadna zgodba, konkretna, nadrobna in živa; vsakemu človeku bi
se lahko pripetila. Ali ker se je pripetila Prešernu, za literarno zgodovino ni
več navadna. In tako se ni mogla zadovoljiti s preprosto danostjo, marveč je
začela iskati vse mogoče razlage, M vsaka hoče na ta ali oni način prikazati
dogodek za izmišljen, nepristen.
Prva je bila E)kcijska: Prešernova Julija, njegova ljubezen itd. da je zgolj
»poetična fikcija«, zgolj nekak pesniški obliž, ideal, s katerim je hladil svoje
ljubezenske rane spričo nedosegljivega. In potemtakem so tudi Trnovo, 6. april
1833, sabota sveta, deseta ura pa še vse drugo le fikcija, izmislek( nebogljenega
človelka.
Zdelo bi se, da je ta fifccijska teza v resnici le ona sama zgolji fikcija in
da je bila že ob nastanku mrtva. Pa ni tako: živela je veselo dalje v raznih
variantah in živi še danes.
Druga razlaga bi bila erudicijska: Julija itd. ni resničnEi, iz življenja. Prešeren
je veliko bral iz svetovne literature in tudi Petrarco. Tam je naletel na
sloviti sonet Era il giomo...; nad vse mu je bil všeč in si ga je po svoje prikrojil,
da b i . . . — saj je vseeno, zakaj in čemu: prikrojO. si ga je!
Mimo te, milo rečeno, naivne razlage, mislim, da se lahko gre brez besed
dalje k tretji, menda najibolj nenavadni, a trdoživi, »dvospominski«: trnovskega
datiranja ne smemo vzeti tako, kaikor M se bHo 6. aprila 1833 res zgodilo tisto
gorje. Pr^eren se je le nekoč pozneje spomnil, da je bil 6. aprila 1833 v trnovski
cericvi (1. spomin) in da se je tedaj spomnil, da se mu je tam nekoč »tisto«
pripetilo (2. spomin). Ta razlaga torej ne zanika dogodka (»gorje«) samega,
marveč le njega datiranje na dan 6. aprila) 1833; »gorje« da se je rodilo nekoč
prej. )
Kdaj? Eno leto prej? Nemogoče, ker je živel Prešeren skoraj vso prvo
polovico 1832, torej tudi v saboto sveto, v Celovcu. Potemtakem dve leti nazaj,
1831? Trezno rečeno, takrat, o Veliki noči 1831, pa je bila Julija res še' premlada
za take nevarnosti: samo 14 (štirinajst) let, 15 (petnajst) pa šele jjozneje,
30. maja istega leta. Prešernov »dohtar«, to se pravi pesnik sam, meni, da
v šestnajstem ljubiti ni prezgodaj, ali implicite: prej pa je!
Od kod ta čudni dvojni spomin, od kod to, da je po tej tezi spomin več
kot dogodek sam, to se pravi, da je spomin trdno fiksiran, datiran, dogodek pa
sploh ne, marveč samo nekafco megleno časovno označen: nekoč prej? Iz neke
varljive predstave o Prešernu in njegovi poeziji, ki že naprej določa, kako
mora vse biti: Julija da je bila edina muza njegovega pesniškega zanosa v
tridesetih letih, in ker so nekatere ljubezenske pesmi, npr. Prva ljubezen,
Dohtar, Strunam,, Gazele in druge znane že iz leita 1831, 1832, bodisi
v tisku bodisi v rokopisu, 6. april 1833 ne more veljati za začetek njegovega
znanja z Julijo.
To bi bild lahko res, če bi se bU Prešeren tedaj, leta 1831, 1832 vnemal
resnično za Primčevo. Pa se ni.
Ta naša idealistična estetika, vse od leta 1866 pa do danes, je zmeraj
aprioristična: najprej si ustvari neko podobo svojega junaka (ali žrtve), ki ga
velikokrat celo le malo pozna, potem pa ga po prokrustovsko na svoji postelji
ali prirezuje ali nateguje, kakor ji godi.
Končno je znana še ena, recimo ji kompozicijsika razlaga,
143
Nikakor da ni treba jemati vsako Prešernovo pesem tako natančno, tako
rekoč dobesedno kot biografski prispeveik. Pesnik je s Trnovim hotel pač prikazati
začetek svoje velike ljubezni, a pri tem ni mislU, da zgodovinsko natančno
določi dan in leto itd., marveč je želel samo umetniško poveličati ta
dcgodek. Sonet pa da je potreboval za ureditev pesmi v zibirko, na katero
je vedno določneje mislU. '
To zadnje je res, ni pa prav tako res, da je pesnik samo raibil eno opeko
za svoje delo, za Poezije, o katerem menda še sam ni imel dovolj jasne predstave,
kaikšno naj bi billo, mi danes pa še manj. Taiko gotovo ne kot to iz leta
1846. Le kako je potem mogoče sklepati o pomenu in fimkciji enega delca
neke stavbe, o kateri nimamo niti pojma?
Trnovski sonet Je od veseVga časa ... vzemimo za resničen v vseh nadrcbnostih;
drugače ni mogoče, če se nočemo več ubijati z raznimi jalovimi
ugibanji.
Tako pojmovani Trnovski sonet je trdna skala, na kateri je mogoče zidati
cerkev.
Kdaj je nastal, 1838 ali 1839 ali celo prej, je drug0( vprašanje, ki pa ga
po današnji vednosti ne moremo rešiti. In menda tudi ni kdo ve kako potrebno.
Drugače kot s to drobno pesmijo je pa s celim šopkom pesniških umetnin,
z Gazelami. Literarna zgodovina jih stavi v drugo polovico 1832, samo
redko v 1831-32. To pa le deloma drži, in sicer za posl^ quem non: Gazele so
bile namreč v celoti že v rokopisu Krajnske čbelice za 4. zvezek, ki je šel
v cenzuro prvič 18. februarja 1833.
Ce,pa je Trnovo trdna skala, če je 6. april 1833 biografsko resničen, potem
Gazele ne morejo imeti nobene zveze z Julijo (aU Julijano) Primčevo,
kakor se uporno trdi še zmeraj. Res je bilo to tako tudi že povedano, ali premalo
poudarjeno, nekam mimogrede in menda zato tudi kot za gluha ušesa.
Toda mogoče je samo dvoje: ali priznati 18. februar 1833 m^ 6. april 1833 z
vsemi posledki ali zapirati oči, oboje zanikati in dva docela dokumentirana
podatka zamenjati z neikimi izmišljenimi datumi pesnikovega »gorja«, ki so
faktografsko v življenju obeh protagonistov sploh nemogoči.
V življenju obeh pa je nemogoče še nekaj, kar nas bo pri datiran ju Gazel
prisililo še k drugačnim zaključkom. '
V pesnikovem življenjskem ozadju namreč 1832. leta ni nobenega prostora
za Gazele.
Skoraj vso prvo polovico, od konca januarja pa do začetka junija, je prebil
v Celovcu. Tam je pač tudi rad ogledoval »cveteče deklice«, ali za take
promenadne flirte, kot jih opisuje npr. druga gazela, pač ni bilo prilike, niti
npr. ni mogoče v Celovec lokalizirati tistega biedermeierskega klepeta ženic
»pri kafeti«, ki bi njega, neznanca, tako vneto obirale. Nad pesnikom je ležala
predizpitna mora, ne pa šegavost Gazel.
Druga polovica leta pa je čas Sonetov nesreče, čas notranjih viharjev,
katere sta sprožila dva trda udarca: odpoved tiste doslej neznane ljubljanske
deklice, ki jo omenja v pismu 5. februarja — »jemand« —• in o kateri žaluje
v vrbskem sonetu:
. . . Jcako se v strup •prehraČa
vse, kar serce si sladkiga obeta...
144
in nič manj boleč porazen uspeh (ali pravzaprav neuspeh) pri odvetniški
skušnji:
ne b'la mi vera v svojo ceno vzeta...
Za Julijo, kolikor jo sploh še upoštevamo, pa to ni) bil čas, ko bi se bUa
mogla spogledovati in vnemati za mladeniče po Ljubljani, saj je od 28. marca,
ko ji je umrl po hudi bolezni edini brat Janez, hodila, kolikor se je sploh
prikazala na ulici, v globoki črnini.
Povod za nastanek Gazel, za z a s n o v o Gazel moramo potemtakem iskati,
če se nam še tako upira, bolj nazaj, v letu 1831.
Ali, se sliši od več strani, Glosa vendar pravi:
(Komur) mar, kar •pevec pel Ilir'je,
mar »CebeVce« roji štirj
lin 1831 še ni bilo š t i r i h rojev Kranjske čbelice!
Zelo porazen ugovor, ali porazen samo na videz. Takšno (»roji štirje«) je
seveda besedilo iz Poezij 1847. Ono prvotno iz leta 1832-33, v rokopisu za 4.
zveEek Kranjske čbelice, pa o teh »štirih rojih« še nič ne ve.
Komur ljubši ni dvojača,
ko (kot) kar poje in kar laže
pevc Ilir'je, pevc Veršaca,
kdor kaj za C eb eV c o plača . ..
Prešeren je potem prvotno besedilo Glose večkrat popravljal. »Roji štirje«
pa so vanj pribrenčali šele po drugi znani korekturi, najbrž v 2. polovici 1833.
V sklop z Gazelami pa po splošnemi mnenju spadata še dve drobni pesmici,
in sicer Dohtar in Strunam. Temu ni kaj oporekati, ker stoji druga pri
prvem natisku vi 4. zvezku Krajn^e čbelice tik pred ciklusom, prva pa tudi
v istem. Za te verze bi torej veljalo isto kot za Gazele: 1831. V zaporedje pa
bi jih razvrstili tak6-le: Dohtar v začetek leta. Strune v sredino, ciklus pa
v drugo polovico.
Kronologija in preudarek o življenjskem ozadju sta nas torej prisilila,
da smo Gazele odtegnili sferi Julij(an)e. Zato pa imamo še drug razlog, namreč
vsebino Gazel samih, ki ni nič manj: pomembna od kronologije: razodeva
nam namreč, kakšnega značaja bi morala biti deklica teh verzov, odkriva
krajevne poteze in še raznei druge okoliščine njenega življenja.
Literarna zgodovina deloma še danes trdi, da ne smemo jemati Gazel
dobesedno, čež da so zgolj »fiktiven, dasi na videz presenetljivo konkreten in
realen pesnikov monolog o ljubezni in poeziji ob misli na izvoljenko«.
Zopet — fikcija! Julija fikcija. Trnovo fikcija. Gazele fikcija — vse samo
»un oggetto imaginario«, kakor so sprva mislili že neikateri pesnikovi vrstniki.
V resnici pa so vsi ti »oggetti« prekleto trda, za pesnika usodna resničnost.
!
Druga gazela: promenada pred ljubljanskim rotovžem. Pesnik hodi med
množico in »postopa« za deklico, ki se koketno igrd z njim:
.'y': : iU . i.
Od daleč gledaš, draga! me prijazno,
prevzetno vihaš nos, ko memo grem. ..i' j ; ,
10 I>oSkl razgledi 145
Ne more si po-iti na čisto, ali bo ali ne bo:
Če v tebe so obernjeni pogledi,
odtegneš precej svoj obraz očem;
al če dekleta druge ogledujem,
zakriti jeze ni ti moč ljudem...
Iz njenih o6i bi rad razrešil uganko —(in to naj bi bila Julija, to-le nagajivo
dekle, a v jedru vendarle deklš, ki mu vse to godi. To naj bi bila strogo
po veri in bon tonu vzgojena, petnajst- ali šestnajstletna hčerka ponosne Prim-
5evke, za katero lahko celo dvomimo, da je sanela kar tako-le med pohajače!
Do nje se vede pesnik povsem drugače:
Wie sehn' ich mich nach ihr er Augen Scheine ...
doch seh' ich sie an m,ir voriiberschiveben (»ko memo grem«)
sie, die in stiller Glorie scheint wie keine,
nicht wag' ich m,einen Blick emporzuheben.
Precšj drugačno srečevanje kot ono v drugi gazeli! Tam mlada, še nedozorela,
meščanska nagajivka, ki pa je vendarle že »modrij im zvijač vseh.,.
umetna«, tu v tihi gloriji mimo hiteči angel — »bogstvo«!
Fiamma naše pesmi torej nikakor ne more biti Julija, marveč neka druga
ljubljanska navihanka približno istih let, ki je »med otroci se igrala lani«.
Ce bi bdla to Primčeva in če bi bile Gazele res iz leta 1832, bii bila prejšnje
leto, 1831, v petnajstem-šestnajstem letu in potemtakem le nekoliko preveč
za med mokronosi drobiž, posebno če takoj kot nasprotje slišimo, kaj že dela
»letaš«.
Vsemu povedanemu o značaju v Gazelah opevane, o pesnikovem razmerju
do nje, o njeni starosti, pa se druži še to, kar iz 3. gazele izvemo o njenem
domnevnem domu v Gledališki št. 43, danes Wolfovi ulici št. 6:
ve že roža, ki per poti, kodar draga hodi, rase,
ve že, ki nad potjo leta, tica...
ve že mokri prag nje hiše, vsaki kamen blizo njega...
V Gledališki ulici, »per poti«, ni v času Prešernovem rastla nobena roža,
tudi tica je bila najbrž taik6 redek gost kot še danes; »mokri prag« je lahko
kjerkoli — izraz »mokri«, to je od ljubega objokani, poznajo že rimski elegiki;
»kamna blizo njega« pa ni nobenega ne blizu ne daleč prej in slej.
»Nje hiši« se po tem opisu pritikajo talke okoliščini, da je treba reči:' ta
hiša nikakor ni Julijin dom v tedanji Gledališki; to hišo bo treba poisikati
drugje in v njej tudi neko drugo »devico«.
Vse te besede veljajo pravzaprav le 2.—7. gazeli, medtem kq je do zdaj
prva ostala ob strani, in sicer namenoma in ne brez vzroka. 2.—7. gazela' so
namreč po tonu in dikciji neka celota: igrivi, skorajda lahkotni biedermeier,
spinet in violina. Vse drugače pa 1.: to iso orgle, mogočen, skorajda obredni ditiramb.
Človek bi dejal, da pravzaprav ne spada k 6niJ celoti, da ji je tuj ali
obratno, da je le-t^ tuja njemu.
146
Pa tudi za vsebino veljš nekaj podobnega: tam čista in, preprosta pripoved
in razgovarJanje s »prevzetno«, tu zanosna, himnična slava istemu subjektu.
In tam, je vse jasno, razumljivo, tu pa se zaivija v težko, skrivno simboliko:
posoda, zlate črke, pa tako poudarjeno »tvoje ime«, ki ga nikjer ni.
Zato tudi toliko razpravljanja in pisanja o tem j
Odkar je literarna zgodovina oponmila na Delo apostolov, 9. pogl., kjer
se pripoveduje zgodba Savlovega spreobrnjenja, vsaj »posodo« lahko razumemo
in gazelo parafraziramo:
Moja pesem je, kakoil Savel Gospodu, posoda (orodje, sredstvo), v kateri
ponesem med vse (»od izhoda do zahoda«) Slovence blagi, angeMd (»sladki«)
glas tvojega imena, ki je Gospod mojegal srca. Na njej, na tej posodi-pesmi se
bo na poudarjenem, vsem vidnem mestu »v zlatih črkah«, na slavnostni način,
od rodu doi rodii (»od nax6da do nairoda«) brala slava tvojega imena. Iz nje
bo gorel sijaj (»svetloba«) tvojega imena še takrat, ko naju več ne bo, ko bova
že »onstran«.
Smisel je jasen; na kratko: napisal bom po4m, ki bo vedno in povsod
slavil tvoje ime.
Kaj naj bo ta pesnitev, kaj to »v zlatih črkah«, je pesnik docela nedvo^
umno povedal v sonetu Ni znal molitve žlahtnič trde glave...:
. . . 'z (mojiga) serca je zrastel venec (to je »Sonetni«)...,
ki nosi (zlate) čdrfce tvojiga imena.
In ker so te »čerke« brez dvoima afcrostihon, ki ima 14 črk, je s tem
obenem in prav talko gotovo mišljen magistrale, ki ima 14 verzov, in Sonetni
venec, ki iz tega izvira.
Spričo teh ugotovitev pa so odveč vse tiste fantazije o Gazelah — prekrasni
antični vazi, ki da nam vstaja pred očmi, kadar jih beremo, odveč
krčeviti poskusi, njih »zlate črke« razlagati s kompozicijskim »svetim« številom
7, kolikor je gazel, odveč vse, skoraj bi rekel neštevilnet vrstice, ki smo
jih zadnjih sedemdeset let o njih napisali in natiskali.
Ni pa odveč neka skoraj samo mimogrede izrečena domneva, da namreč
Gazele ne veljajo Primčevi Juliji. Zares je zaman iskati v pesnikovem življenju
mesta, kamor bi jih v leltu 1832 uvrstili. Videli smo tudi, da njih prevzetnica
po značaju in drugih okoliščinah ni prav nič podobna Primčevi.
Če je tako, če Gazele niso naslovljene nanjo, potem pa tudi sonetni venec
in magistrale in akrostihon niso biLi, vsaj sprva, napovedani Juliji, ampak
neki drugi, do zdaj neznani Lavri; da ne bo nesporazumov: sonetni venec, ne
Sonetni venec, kakor ga poznamo. In da je njegova z a s n o v a približno iz
istega časa kot Gazele, to se pravi id 2. polovice 1831., najbrž iz konca tega
leta.
Isto velja tudi za Dohtarja in iza Strunam. Le-te so nežna, koprneča pesemca,
polna trubadurjevskih hiperbol:
Kak hledi mi moje lice,
• kak umira luč oči,
kak teko iz njih solzice ...
10« 147
Pesmica, ki nam ne nudi nobenih opor za biografijo ali karakteristiko
neznanke, pa jo vendarle z gotovostjo pustimo pri Gazelah, kakor so delali
že do zdaj. In tudi Dohtarja; ta pa nam odkriva pomemben podatek (»v šestnajstem
letu«)i ki ga še uporabimo.
Odločno pa je treba iz tega biografsko-pesemskega kompleksa odstraniti
neke pesmi, kakor Prva ljubezen, Pod aknam in pod., ki so po zasnovi in natisku
ali starejše ali tudi deset let mlajše od njega: grobi anahronizmi.
Ob Crazelah je treba pretresti in rešiti še na Videz zamotano vprašanje:
v zvezi z njih -prvim, natiskom kot priloga ljubljanskega tednika Illyrisches
Blatt 13. julija 1833. Nekateri, tisti, ki trnovski sonet jemljejo realistično, pravijo,
da je pesnik najbrž hotel s p>osebno izdajo vzbuditi pri svoji novi izvo-
Ijenki misel, da opeva njo. Drugi pa temu odločno ugovarjajo, češ da bi bil
s tem to pesnitev Juliji podvrgel in jo ponižal v osebno špekulacijo: Gazele
so, po njihovem, naslovljene na Julijo in z njih objavo je pač hotel, vplivati
nanjo.
Ne eno ne drugo ni pravo: izreden natisk je samo spretno orožje vi boju
z literarnim nasprotnikom, pa ne s Kopitarjem, ampak s — Pavškom. Znano
je, kaiko je ta kar nepoklican napisal, ko je kot knjižni revizor dobil že dovoljeni
4. zvezek Krajnske čbelice, da ga spravi za dokument v svoj dep6,
na gubemij protestno pismo, v katerem je med drugimi grdobijami onesnažil
in osramotil Prešerna, češ da ne more odnehati od svojega »svinjanja«
(» SaugLookenlauten «).
Ta hudobna obtožba seveda ni ostala samo v pismu, marveč so jo gubernijski
uradniki gotovo z užitkom trosili po mestu. Pa tudi Pavšek sam se najbrž
ni zadovoljil samo z ovadbo, marveč je Prešernovo »pregreho« gotovo razglašal
med svojo družbo, to je predvsem med duhovščino. Tako je kmalu
ves svet zvedel za »nesix>dobneža« in tercijalke vseh baž so pač pridno trle
pesnitve, ki »jih je vdihnil zlodi«.
Prešeren je bil ob takem ravnanju seveda zel6 prizadet, saj natolcevanja
profesorja teologije niso zadevala samo njega — pesnika, marveč njega osebno
in mu v družbi izpodnažala ugled. Zato je spretno porabil svoje Gazele, ki
so sicer čakale na milost v cenzuri, in jih spravil med ljudi s posebnim natiskom,
češ: »Poglejte, berite to moje razuzdano 'svinjanje'! Tebi, janzenist
bomirani, na uho pa ljudsko modrost:
Ljubezen je bila,
ljubezen še b6,
ko tebe in mene
na sveti ne b6. /
In pesniki bodo peli o njej kljub tvoji žugajoči morali!«
Ljudsko kitico pa je dal natisniti kot motto na čelu pesnitve.
Da bi bil Prešeren razen svoje namere »in tyrannos« imel še kakšne druge,
da bi se npr. hotel pred Julijo legitimirati kot poet, je kaj malo verjetno,
saj deklica ob objavi Gazel, 13. julija 1833, še skoraj gotovo ni vedela, kaj se
je nekaj mesecev prej, 6. aprila, zgodilo. Pa četudi bi jih bil imel, zločin bi
to ne bil.
148
Samo zaradi večje pojrolnosti naj na hitro odpravim še neko »zapeljivo«
misel, ki naj bi poleg drugega menda pričala za tezo Gozele->JvLiija. V peti
stoji za mesec julij beseda »srpan«, pisana sredi stavka z veliko začetnicso:
de je proč pomlad nar daljši že v Serpdni...
Torej: Srpan->Julija?
Nikakor: mcirveč je imel Prešeren navado pisati pri datumih ime meseca,
mogoče po nemškem, vedno z veliko začetnico, npr. »24. Velkigal travna 1824«,
»14. dan Brezna 1833«.
Shematično povzeti rezultati naše razprave za pesnikovo življenje in poezijo
bi bili:
Preglednica Pr^ernovega življenja in poezije
april 1831 — sreda 1832
sreda 1832
ž i v l j e n j e
p o e z i j a
neznana deklica:
»v šestnajstim
letu«;
Khlunovi
ponudijo denar;
Celovec,
1. polovica 1832
Dohtar,
aprU 1831
Strunam,
postea 1831
Gazele,
2. polovica 1831
G losa,
2. polovica 1831
od aprila 1831 do aprila 1833
2. polovica 1832 april 1833
— april 1833
izpitna nezgoda:
»ne b'la mi vera
v svojo ceno
vzeta...«;
razhod
z neznano
deklico:
»kako se v
strup prebrača
vse, kar serce
si sladkiga
obeta...«;
konec
s Khlunovo:
»pijavka«;
obisk v Vrbi:
»O, V^rba...«
ljubezenski
vakuum:
»serce je
prazno...«;
»nesreča«:
»globoko breTno
brez vse resne
poti...«;
1. prošnja za
advokaturo
odbita
Trnovo:
»saibota sveta«
Sonetje nesreče. Je od veseVga
2. polovica 1832 Saša ...,
brez letnice
Skladnost obeh paralel je, mislim, jasna.
Ostane še ena naloga: nezneina deklica.
Ali jo je mogoče najti?
To deklico izpričuje najprej Prešeren sam. V pismu iz Celovca 5. februarja
1832. leta opisuje Čopu svoje prve vtise o koroškem glavnem mestu in
se med drugim značilno pomudi tudi pri Celovčankah: »Die Laibacherinnen
soheinen mir im allgemeinem hiibscher zu sein als die zivilen Klagenfurte-
149
rinnen; jedoch hat eine der letzten einen ELndruck auf mich gemacht, von
dem jemand nichts erfahren diirfte.« »Je m a n d « — torej neka Ljubljančanka,
ki postane ljubosumna in jezna, hrž ko pesnik vrže oko na kako drugo.
Tako deklico pa že poznamo iz 2. gazele:
Al če dekleta druge (v Ljubljani) ogledujem,
zakriti jeze ni ti moč ljudem.
To je popolnoma ista življenjsika situacija.
Več iz teh vrstic sioeo^ ne zvemo, a to je tudi nekaj. Ker ta »jemand« ni
ne Julija — 6. april 1833! — ne Klunova — ta je živela daleč od Ljubljane
in Prešernove misli se niso več sukale okoli nje — smemo zagotovo reči, da
sta oseiba iz zgornjega pisma in iz Gazel eno in isto dekle, ki pozimi 1831/32
razbiirja pesnika. To dekle pa mora njegov biograf poiskati, da izpolni ljubezensko
vrzel, 'ki je zazijcila med zapuščeno Gradčanko in še neprisotno
Julij(an)o in ki je v njegovi poeziji zadelana z vrsto umetnin Dohtar — Strunam
— Gazele na ljubezenskem področju, sicer pa še z GIoso in Soneti nesreče.
Dohtar iz prve polovice, gotovo pa vsaj iz srede 1831, ki ga štejemo za
nekak prvi poklon novi ljubezni, čeprav ga včasih stavijo celo v leto 1829,
nam takoj povž nekaj zelo pomembnega: »je v šestnajstim letu«! Starost, ali
lepše, mladost neznanke, ki jo odkrivamo: morala je torej biti rojena leta
1815, eno leto pred Julijo. In še to: v šestnajstem je bila od novega leta 1831
dalje pa do svojega rojstnega dne, ker je bila pozneje že v sedemnajstem.
Dohtar je bil potemtakem zasnovan pred tem dnem, ki je zanj post quem non.
Ti španske galanterije polni verzi pa nam razodenejo še nekaj. Pesnik
ogovarja mladeiiko dvakrat s »cvet lepote« oziroma »cvet lepote, žlahtna
roža«. V prvem natisu pa je bilo drugače:
Lepa hčerka, lepa hčerka!
lepa hčerka, sdrce drago!
Kdo pa s »hčerko« ogovarja tdko-le mladost razen staršev? Samo odrastel
človek, ki zahaja v kako družino ne le kot priložnostni gost, ampak kot prijatelj.
In Prešeren je bil tak »prijatelj« v družini Podbojevih na Griču.
Strunam nam pri tem iskanju ničesar ne razodene: »trdosrčna« se zaljubljencu
zdi pač vsalka, če mu ne pade takoj okrog vratu; »neusmiljeno
srce« je pa iz pozneje dodane zadnje kitice in za leto 1831 brez veljave.
O Glosi v pričujočih vrstah še ni bilo nobene besede. Stavijo jo skoraj
vedno v drugo polovico 1832. leta, v čase »nesreče«, kar pa nikakor ne gre.
Glosa je izraz evforije: pesnik vriska; 6ni meseci so pa izraz depresije: pesnik
se grudi. Postaviti jo zato moramo v veselo, optimistično okolje, za eno leto
nazaj, v drugo polovico 1831, v sosedstvo Gazel.
Za našo problematiko sicer nima nobenega direktnega oprijema, v nekem
pogledu pa nam le osvetljuje iskanje.
Znano je, da so Khlunovi pontidili Prešernu denar za odvetništvo, če se
poroči z Johano. Kdaj je to bUo, ne vemo. Menda ne bo preveč zgrešeno, če
denemo, da je bil to eden njihovih ponesrečenih poskusov, sef pravi pritiskov,
150
torej poleti 1831, ko so bili na počitnicah na Gorenjskem. Ponosni pesnik je
bil — užaljen. Njega naj bi postavila žena na noge? Bo pa že narobe — on
bo iz izbrane naredil gospo!
Kupovajte si gradove — jaz, pevec, nisem naprodaj!
Mislim, da je bila gesta Khlunovih tudi eden od zadnjih vzrokov, da jih
je odbil: nehote so dosegli nasprotno od zaželenega.
Z Gazelami veže našo zafrkljivo in samozavestno izpoved tudi zanimiva
formalna drobnarija; obe raibita učinkovito časovno antitezo lani-letas: »lani
je slepar ...«, »med otroci si igrsila! l a n i . . . « ; »letaš kupi si...,« »letaš že vnemaš...
«
Nazadnje pa še Gazele.
Videli smo že, kako po značaju opevane »drage«, po njenem vedenju in
še drugih okoliščinah nikakor niso passe-partout za Julijo. Vendar so napisane
tako živo in konkretno, da nikakor ne morejo biti zgolj nekaka fikcija.
Poskusiti je torej treba najti neiko deklico, ki bi imeda take poteze in lastnosti,
da bi se lahko ujemala z njimi.
Opis promenade (2. gazela) kaže na mladenko, ki rada, z veseljem hodi
sem pa tja po lolici, kjer je taka navada, in da je iz takei, po raznih kodeksih
neutesnjene družine, ki ji to dovoljuje. Ta družina ni iz kakega visokonosega
Kongresni trg v Ljubljani okoli 1835 (risba Franc Kurz-Goldensteln, Utograflja Jurij Pajk).
Desno Zvezda, kjer so »p6tl« In »stezice«, kjer raste »roža« in leta »tica-«. Nasproti levo vrsta
hiš; prva spredaj je »Pekžl«, zadnja s petimi okni v prvem nadstropju pa »Grič«. V 02adju
nunska cerkev, pred njo osem stebričev - opestnikov: »vsaki kamen bllzo njega«, blizu »mokrega
praga nje hiše«
151
mestnega klana, kjer se take »razvade« prepovedujejo, marveč iz bolj ponižnega
malomeščanskega sloja.
Take in enake poteze najdemo tudi v drugih gazelah: »satelitov trop«
(peta), ki brezdelno »postopa« za »zvezdami«; prisrčna žanrska podoba oprav-
IjivUi ženic »j>er 'kafeti« (četrta).
»Nje hiša«, smo rekli, ne more biti tista številka 43 v Gledališki uUci;
nje okolica in razni detajli pa so, bi dejal, taiko realistični in natančni, kakor
bi bUi vzeti iz kakega vodnika po Ljubljani, in menda morajo privesti do cilja.
Iz zavržene ulice prideš na Kongresni, danes Trg osvoboditve z Zvezdo.
Tu so »poti« in »stezice«, pd katerih hodita »devica« in pesnik, tu raste
»roža«, tu lahko leta »tica«; tu je, Zvezdi nasproti, vrsta hiš, ki ima seveda
vsaka svoj »prag«.
Na zgornjem koncu je tista na Griču, cefkvi nasproti, ki ima tudi svojega,
in — poglejte — pred nimskoi fasado osem stebričev — odbijačev: »vsaki
kamen blizo njega«, blizu »mokrega praga«, ki tudi že vedo, da jo pesnik ljubi!
Hiša »na Griču« je potemtakem iskana »nje hiša«; v njej živijo Podboje
vi s štirimi hčerkami in ena od njih je »deklica prevzetna«.
Marija, Betka, Antonija in Jerica.
Zadnji dve že kar skraja odpadeta, ker sta zares še pravi 'kratkokrilki.
Tudi Betka je premlada, 1817 rojena, 1831, v štirinajstem-petnajstem letu.
Ostane le še M a r i j a.
Zanjo govori že družinska tradicija. Je sicer precej zmešana, ali toliko
se pa le da iz nje prebrati, da jo je Prešeren »odlikoval... očitno..., ker je
bleda, vitka ini mila«.
Le zanjo govore tudi vsi življenjski i)odatki.
Rojena 11. aprila 1815.
»V šestnajstem letu« je torej bila od 11. aprila 1830 do 11. aprila 1831.
»Lani« je preživljala mesece okrog petnajstega leta, »letaš« okrog šestnajstega,
torej prej še »med otroci«, pol že »mladeniče vnemajoč«.
Njen družinski milje ni bil visokonosni, naipol pdemiški primičevsiki, marveč
preprost, »štarijski«, skoraj da predmesten; Prešeren je bil onemu tuj,
temu domač, vsakdanji gost. Skoraj da prijatelj. Ce ga je »gnala želja«, zagledat
»njo«, mu ni bUo treba begati po Ljubljani, marveč le stopiti na merico
k »ta krofasti Metki«, njeni materi.
Marija tudi gotovo ni plavala okrog v tihi gloriji (»in, stiller Glorie«), h
kateri bi se niti oči ne upal dvigniti; bila je živahna porednica, kil se mu je
zdaj bližala, zdaj izmikala, za kar jo je pesnik svaril, češ »de je proč pomlad
nardaljši že v'Seipani«.
Pozabljena deklica ljubezenskega šopka Dohtar — Strunam — Gazele je
identificirana: M a r i j a P o d b o j e v a ; trdno je zasidrana v Prešernovem
življenju in pesmi od 1831 do 1832:
po tradiciji,
sinhronično,
po lokalizaciji.
Prešernov življenjski in pesnišM diapazon od aprila 1831 do aprila 1833
je na novo osvetljen, in to precej drugače kot doslej.
V preglednico na str. 149 je treba samo še vstaviti namesto »neznane
deklice«: Marija. i
152
o njenem »civilnem« življenju vemo kaj malo. Rojena 11. aprila 1815,
dvaikrat poročena, umrla 16. septembra 1846. »Utegnila da je biti,« pravijo,
»ena izmed Ljubljank, za katerimi se je obračalo pesnikovo ljubezni in lepote
željno oko.« Pravijo tudi, da ga je po njegovi preselitvi v Kranj obiskala;
ali ona je že prej umrla.
Morda je rahel, komajda zavesten pesnikov spomin nanjo pozdrav v sonetu
Ni znal molitve ...:
Marija, ave!
Z u s a m m e n f a s s u n g
FR. P R E S E R E N S S O N E T T E N K R A N Z I
Es wird der Versuch gemacht, das Leben und die Poesie France Prešerens vem
April 1831 bis zum April 1833 neu aufzuhellen. Nach einer ins enzelne gehenden
Analyse seiner Gedichte aus diesem Zeitabschnitt und genauer Durchsicht seiner
biographischen Daten gelangt man zu Ergebnissen, die sich beachtlich von der
Meinung unterscheiden, auf der die slowenische Literaturgeschichte zum Teil noch
heute besteht: das Gebinde seiner Gedichte Dohtar, Strunam, Gazele und Glosa, ihr
F. n t w u r f, stammt nicht aus dem Jahre 1832, sondem 1831; das Ideal der drei
erstgenannten Dichtungen ist nicht Julija Primic (1816—1864), sondern die bisher
kaum gekannte Marija Podboj (1815—1846).
153