Acrocephalus 22 (109): 229 – 232, 2002 229 1. Uvod V Evropi velja hudournik Apus apus za povsod pri~ujo~ega gnezdilca ~love{kih naselij, od vasi do velemest (Hagemeijer & Blair 1997). V 11 avifavnah in atlasih iz alpskega in srednjeevropskega prostora nisem zasledil, da hudournik v kak{nem ve~jem mestu ne bi gnezdil. Avtorji so nesklenjeno distribucijo posebej komentirali in jo navadno razlagali s preveliko nadmorsko vi{ino ali s pomanjkanjem gnezdi{~ (zgradb). Zato smo lahko upravi~eno presene~eni, ~e hudournikov v velikem mestu ni, ~eprav so v njem vsi tipi zgradb, ki si jih ~lovek lahko predstavlja kot hudournikovo gnezdi{~e: cerkveni zvoniki, srednjeve{- ko mestno jedro, grad z obzidjem, tovarne in druge stavbe, od najmodernej{ih do razpadajo~ih. Tako smo se ljubljanski ornitologi pogosto spra{evali, zakaj hudournik ne gnezdi v slovenski prestolnici. Da hudournikov v ljubljanski mestni podobi ni, sem posebej opazil leta 1981, ko sem se vrnil z enoletnega bivanja v Berlinu. Hudournik je veljal za najpogostej{o gnezdilko takrat {e Zahodnega Berlina. Na nenavadno distribucijsko vrzel, ki od ve~jih slovenskih mest zajema {e Celje in Novo mesto, je opozoril Geister (1995): “Njegova raz{irjenost je izredno zanimiva, saj je jasno osredoto~ena na zahodno in severovzhodno Slovenijo. V osrednji Sloveniji je raz{irjenost precej zrahljana, v jugovzhodnem koncu de`ele pa sta le dve najmanj{i piki ... Tak{na distribucija je res nenavadna in te`ko razlo`ljiva”. Hudourniki se na selitvi ne izogibajo Ljubljani. Manj{e preletne jate sem redno opazoval spomladi in pozno poleti. Tako obi~ajne so, da si njihovega pojavljanja nisem bele`il. Ljubljani najbli`je domnevno gnezdi{~e je bilo leta 1976 v Toma~evem, tako reko~ na severnem mestnem obrobju ([ere 1982). Drugo, sedaj `e opu{~eno bli`nje gnezdi{~e le`i na robu Ljubljanskega barja, v zvoniku cerkve na Igu. Z novim tiso~letjem so o~itno pri{li drugi ~asi tudi za hudournike v slovenski prestolnici. 2. Gnezditvena opazovanja Na hudournike sem prvi~ postal bolj pozoren maja in junija leta 2000 pri popisih gnezde~ih kavk Corvus monedula. Dne 14.5.2000 sem {tiri ptice opazoval na Hafnerjevi ulici v [entvidu (severozahodni del Ljubljane). Vedle so se kot hudourniki v gnezdi{~ih. V skupini so v hitrem nizkem letu obkro`ale stanovanjski blok in se pri tem ogla{ale. Morebitnih naletov na gnezdo ali pribli`evanj zgradbi nisem opazil. V zraku so bile ves ~as skupaj z mestnimi lastovkami Delichon urbica, ki v ve~jem {tevilu gnezdijo na omenjenem stanovanjskem bloku. Ob naslednjih popisih v juniju hudournikov tu nisem ve~ opazil. Drugi~ sem opazil hudournike 4.6.2000 pri visoki stanovanjski stolpnici ob Celov{ki cesti blizu kri`i{~a s severno obvoznico, prav tako v severozahodnem delu Ljubljane. Bili so {tirje, v dru`bi z mestnimi lastovkami. In tudi tu ob naslednjih obiskih hudournikov nisem ve~ opazil. 2.1. Prvo gnezdi{~e Leta 2001 sem dva gnezditveno sumljiva hudournika prvi~ opazoval 20.5. ob stanovanjskem bloku na Celov{ki cesti, nedale~ od mesta drugega opazovanja v prej{njem letu. Ptici sta izmeni~no priletavali pod skromen nadstre{ek. Ker sta ves ~as obiskovali in zapu{~ali isto mesto, sem sklepal, da gre za par z gnezdom. Z daljnogledom sem natan~no pregledal tisti del stavbe, a primerne {pranje ali luknje nisem opazil. Pa~ pa je bilo pod nadstre{kom nekaj gnezd mestnih lastovk. Ptici sta priletavali natanko na eno izmed teh gnezd. ^e izklju~imo mo`nost, da je bila neposredno nad gnezdom kak{na skrita odprtina, sta morali gnezditi v gnezdu mestne lastovke. Ob naslednjih obiskih v juniju sem ob bloku z gnezdom vsaki~ opazil do tri hudournike. 2.2. Drugo gnezdi{~e Dne 25.6.2001 sem opazil skupino pribli`no petih hudournikov v letu skupaj z mestnimi lastovkami v [entvidu, blizu kraja prvega opazovanja v letu 2000. Ptice sem z daljnogledom in kolesom spremljal do poslopja {kofijskega zavoda sv. Stanislava. Pod stre{nim robom severozahodnega notranjega kota Konec skrivnosti o ne-gnezdenju hudournikov Apus apus v Ljubljani? The end of the non-breeding mistery of Swifts Apus apus in Ljubljana (Slovenia)? Peter Trontelj Oddelek za biologijo Biotehni{ke fakultete – Univerza v Ljubljani, p.p. 2995, SI-1001 Ljubljana, e-mail: peter.trontelj@uni-lj.si Kratki ~lanki / Short articles 230 poslopja, nad prostori televizijske postaje TV3, me je presenetilo zelo pestro gnezditveno dogajanje. Sicer obnovljena stavba je tu {e v ~udovito slabem stanju, z luknjami, ki so jih obiskovali najmanj {tirje pari kavk Coleus monedula. Ob stre{nem robu je bilo razporejenih kakih 20 gnezd mestnih lastovk. Hudourniki, do 8 sem jih videl hkrati v zraku, so se spreletavali nad poslopjem in ob stre{nem robu. V ~asu ~etrturnega opazovanja nisem opazil, da bi kateri od hudournikov priletel v gnezdo ali ga zapustil. Lukenj in {pranj je bilo dovolj, zato sem bil pozoren tako nanje kot na gnezda lastovk. Posamezni hudourniki so se nekajkrat pribli`ali luknji na vsega nekaj centimetrov. Bolj neposrednega namiga o gnezdenju nisem mogel dobiti. Kljub temu je malo verjetno, da vsaj nekatere od opazovanih ptic na tem mestu ne bi gnezdile. Tako sklepam po stalnem obletavanju dolo~enih predelov zgradbe in po datumu opazovanja, ki je `e krepko v drugi polovici gnezdilnega ciklusa hudournikov na jugu srednje Evrope (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Gnezditvenega uspeha in nadaljnje usode kolonije nisem mogel preverjati zaradi dalj{ega potovanja v tujino. 2.3. Tretje gnezdi{~e O podobnih gnezditveno sumljivih opa`anjih hudournikov na Glin{kovi in Bratov{evi plo{~adi (sever Ljubljane) mi je pripovedoval Peter ^erne. Pribli`no od leta 1999 dalje je vsako leto opazoval po nekaj ptic (ne ve~ kot dva para), ki so v dru`bi mestnih lastovk obletavale vrhnje dele stanovanjskih stolpnic. Po njihovem stalnem spomladanskem in poletnem pojavljanju je sklepal, da so tam gnezdile. 3. Diskusija Najkasneje od leta 1999 dalje je hudournik mo`na gnezdilka v najve~jem slovenskem mestu. Opazovanja hudournikov v Ljubljani v gnezditvenem obdobju leta 2001 lahko interpretiramo kot potrjeno gnezditev (koda C 13) po metodologiji evropskega ornitolo{ke- ga atlasa. Dolgih ugibanj, ali Ljubljana hudournikom res ne zagotavlja ustreznih ekolo{kih razmer in gnezdi{~, je torej konec. Geister (1995) ugotavlja, da ima osrednjeslovenska distribucijska vrzel zgodovin- sko osnovo, saj obstaja `e najmanj od srede 19. stoletja. Odprto ostaja vpra{anje, zakaj je hudourniki tako dolgo niso zapolnili. Literatura omenja zlasti {tiri dejavnike, ki omejujejo raz{irjenost ali {tevil~nost na zgradbah gnezde~ih hudournikov: (1) obilne padavine in pomanjkanje hrane, npr. na zahodnih obalah Irske, [kotske in severne Evrope; (2) moderno arhitekturo nekaterih urbanih sredi{~ (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994); (3) visoko nadmorsko vi{ino v Alpah; (4) obse`ne, intenzivne agrikulturne povr{ine brez mestnih naselij (Dvorak et al. 1993). Na raz{irjenost in gostoto gnezde~ih hudournikov ugodno vpliva bli`ina voda, nad katerimi letajo {tevilne `u`elke (Schuster et al. 1983, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). V sredi{~u Dunaja npr. gnezdijo hudourniki le na stavbah vzdol` Donave (Dvorak et al. 1993). Gledano skozi ~love{ke o~i, Ljubljana s svojim starim mestnim jedrom in Ljubljanico zagotavlja hudournikom tako reko~ idealne razmere za gnezdenje. Podobno velja za Celje in Novo mesto, kjer, kot omenjeno v uvodu, hudournik prav tako ne gnezdi. Klasi~ni ekolo{ki dejavniki torej skoraj zagotovo niso omejevali naselitve. Druga razlaga bi lahko bila biogeografske narave. Ptice na robu svojega areala ne zasedejo vedno vseh primernih gnezdi{~, in tudi navidez idealne habitate naseljujejo le v nizki gostoti. Vendar Slovenija ne le`i na robu hudournikovega areala. Naseljuje jo z visoko rastrsko frekvenco 52,5 % (Geister 1995). Torej ne gre za splo{no, geografsko povzro~eno redkost. Sode~ po istem viru je v obse`nem jugozahodnem in severovzhodnem delu Slovenije njegova raz{irjenost povsem sklenjena. Vmes le`i nekaj deset kilometrov {iroka vrzel. Glede na visoko mobilnost teh ptic je malo verjetno, da bi mesta v vrzeli le`ala zunaj njihovega dosega. Odgovor na vpra{anje, zakaj je hudourniki ne zapolnijo, bo po mojem mnenju prinesel ~as. Domnevam namre~, da kolonizacija sinantropnih gnezdi{~ v Sloveniji {e ni zaklju~ena. Hudourniki so bili v srednji Evropi {e v 19. stoletju v veliki meri gnezdilci drevesnih dupel, medtem ko so danes taka gnezdi{~a izjemno redka (Klafs & Stübs 1987). Po drugi strani izhajajo na stavbah gnezde~i hudourniki iz populacij skalnih gnezdilcev (Koskimes 1956), ki so znane v glavnem iz sredozemskega prostora. Torej je v preteklosti v srednji Evropi potekala kolonizacija ~love{kih naselij hkrati z umikom iz gozdnih habitatov. Kako je bilo v Sloveniji z gozdnimi gnezdilci, ne vemo. Sedanja raz{irjenost ka`e, da kolonizacija sinantropnih gnezdi{~ poteka iz dveh smeri: iz severovzhoda in jugozahoda. Z izrazom ’kolonizacija’ ne mislim nujno zveznega, sledljivega procesa, pa~ pa tudi naseljevanje v valovih, ki jih lahko lo~ijo dalj{a obdobja mirovanja. Po~asno napredovanje je skladno z visoko filopatrijo hudournikov (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Pri ljubljanskih gnezditvah gre o~itno za novo naselitev. Za~ela se je zadr`ano na severnem mestnem obrobju. Pionirskega zna~aja ji ne moremo pripisati, Acrocephalus 22 (109): 229 – 232, 2002 231 saj so se hudourniki v vseh primerih priselili v aktivne kolonije mestnih lastovk. O tem govori tudi dokaj nenavadna izbira gnezdi{~a v gnezdu mestne lastovke, ki jo Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) za srednjo Evropo ozna~ujeta kot prilo`nostno. Hipoteza potekajo~e kolonizacije oz. sinantropi- zacije ima vzporednice pri nekaterih drugih sinantropnih vrstah, predvsem pri mestni lastovki. Ta ptica se je v Ljubljani uveljavila kot pogosta gnezdilka {ele v preteklem poldrugem desetletju. Prve gnezditve je Dare [ere zabele`il ob koncu 70. let prej{njega stoletja na Glin{kovi plo{~adi – na istem mestu so dvajset let kasneje za~eli gnezditi prvi ljubljanski hudourniki. Nekaj let po naselitvi Glin{kove plo{~adi so mestne lastovke osnovale skromno kolonijo na pivovarni Union. V tistem ~asu sem manj{e {tevilo gnezd na{el {e na stanovanjskih blokih pri tr`nici Moste. Danes je v Ljubljani ve~ velikih kolonij, ve~inoma v blokovskih naseljih in na industrijskih objektih. Postopna sinantropna kolonizacija mestne lastovke iz severovzhodne smeri je potekala prek mariborskega okoli{a ob koncu 19. stoletja (Reiser 1925) in Savinjske doline v prvi polovici 20. stoletja (Dolinar 1951). Druga, v srednji in zahodni Evropi `e dolgo sinantropna vrsta, ki to pri nas {ele postaja, je mlinar~ek Sylvia curruca. Njegovo prvo gnezdenje v Ljubljani so potrdili leta 1989 (^erne 1991). Sedaj je mlinar~ek obi~ajna gnezdilka vrtov v Ljubljani in nekaterih drugih naseljih v Ljubljanski kotlini (avtorjeva opa`anja). Slede~ vzorcu bi se mu lahko kmalu pridru`ila siva pevka Prunella modularis. Morebitno nadaljnje {irjenje hudournika po slovenskih mestih bi bilo smiselno natan~no spremljati {e naprej. Ljubljanski primer nas u~i, da so nam kolonije mestnih lastovk lahko v pomo~ pri odkrivanju dokaj neopaznih posameznih novo priseljenih parov. Zahvala: Daretu [eretu se zahvaljujem za uporabne nasvete in zanimivo diskusijo. Petru ^ernetu se zahvaljujem za podatke o hudournikih na Glin{kovi in Bratov{evi plo{~adi. Povzetek V Ljubljani in drugih ve~jih mestih osrednje Slovenije hudournik Apus apus ni bil znan kot gnezdilec. To je presenetljivo, saj po podatkih iz literature gnezdi skoraj v vseh srednjeevropskih mestih in naseljih s primerno nadmorsko vi{ino, hkrati pa je pogost gnezdilec SV in JZ Slovenije. V letih 1999-2001 je bilo odkrito in potrjeno gnezdenje hudournikov na treh mestih v Ljubljani. Vsa gnezdi{~a so v aktivnih kolonijah mestnih lastovk Delichon urbica. Eno hudournikovo gnezdo je bilo v gnezdu mestne lastovke. Dejstva, da hudournika tako dolgo ni bilo med gnezdilci Ljubljane, torej ne moremo razlo`iti z neustreznimi ekolo{kimi razmerami. Bolj verjetna je hipoteza, da sinantropna kolonizacija osrednje Slovenije {e vedno poteka. Ta hipoteza ima vzporednice pri nekaterih drugih sinantropnih vrstah, predvsem pri mestni lastovki, ki je Ljubljano kolonizirala dve desetletji pred hudournikom. Summary Until recently, Swifts Apus apus had not been known to breed in Ljubljana and other larger towns in central Slovenia. This is surprising in the light of the often cited omnipresence of breeding Swifts in human settlements in Europe. Furthermore, Swifts are common breeding birds in SW in NE Slovenia. In the years 1999-2001, three breeding sites were discovered in Ljubljana, all in active House Martin Delichon urbica colonies. One nest was found in a House Martin’s nest. The long period of non-breeding of Swifts in Ljubljana thus cannot be explained by unfavourable ecological conditions. It is more likely that the synanthropic colonization of central Slovenia is a process that has not ended as yet. This hypothesis is supported by similar patterns observed in some other synanthropic species, primarily House Martin, which colonized Ljubljana only two decades prior to the Swift. Literatura ^erne, P. (1991): Mlinar~ek Sylvia curruca. Acrocephalus 12 (48): 92. Dolinar, I. (1951): Pti~i v obmo~ju Savinjske doline pred 45 leti in danes. Lovec 35: 215. Dvorak, M., A. Ranner & H.-M. Berg (Eds.) (1993): Atlas der Brutvögel Österreichs. Umweltbundesamt, Wien. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 9, 2. Aufl. Aula-Verlag, Wiesbaden. Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (Eds.) (1997): The EBCC atlas of European breeding birds: their distribution and abundance. T & AD Poyser, London. Klafs, G. & J. Stübs (1987): Die Vogelwelt Mecklenburgs. Aula-Verlag, Wiesbaden. Koskimes, J. (1956): Zur Charakteristik und Geschichte der Nistökologischen Divergenz beim Mauersegler in Nordeuropa. Ornis Fennica 33: 77-96. Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwissenschaftlicher Verein Steiermark, Graz. Kratki ~lanki / Short articles 232 Schuster et 34 al. (1983): Die Vögel des Bodenseegebietes. Ornithologische Arbeitsgemeinschaft Bodensee. DBV Landesverband Baden-Württemberg, Stuttgart. [ere, D. (1982): Pti~i Sto`ic pri Ljubljani, 1972-1982 – favnisti~ni pregled, obro~kanje in najdbe. Acrocephalus 3 (13-14): 1-61. Prispelo / Arrived: 20.10.2001 Sprejeto / Accepted: 1.3.2002