Acrocephalus 22 (109): 229 – 232, 2002
229
1. Uvod
V Evropi velja hudournik Apus apus za povsod
pri~ujo~ega gnezdilca ~love{kih naselij, od vasi do
velemest (Hagemeijer & Blair 1997). V 11 avifavnah
in atlasih iz alpskega in srednjeevropskega prostora
nisem zasledil, da hudournik v kak{nem ve~jem mestu
ne bi gnezdil. Avtorji so nesklenjeno distribucijo
posebej komentirali in jo navadno razlagali s preveliko
nadmorsko vi{ino ali s pomanjkanjem gnezdi{~
(zgradb). Zato smo lahko upravi~eno presene~eni, ~e
hudournikov v velikem mestu ni, ~eprav so v njem vsi
tipi zgradb, ki si jih ~lovek lahko predstavlja kot
hudournikovo gnezdi{~e: cerkveni zvoniki, srednjeve{-
ko mestno jedro, grad z obzidjem, tovarne in druge
stavbe, od najmodernej{ih do razpadajo~ih. Tako smo
se ljubljanski ornitologi pogosto spra{evali, zakaj
hudournik ne gnezdi v slovenski prestolnici. Da
hudournikov v ljubljanski mestni podobi ni, sem
posebej opazil leta 1981, ko sem se vrnil z enoletnega
bivanja v Berlinu. Hudournik je veljal za
najpogostej{o gnezdilko takrat {e Zahodnega Berlina.
Na nenavadno distribucijsko vrzel, ki od ve~jih
slovenskih mest zajema {e Celje in Novo mesto, je
opozoril Geister (1995): “Njegova raz{irjenost je
izredno zanimiva, saj je jasno osredoto~ena na
zahodno in severovzhodno Slovenijo. V osrednji
Sloveniji je raz{irjenost precej zrahljana, v
jugovzhodnem koncu de`ele pa sta le dve najmanj{i
piki ... Tak{na distribucija je res nenavadna in te`ko
razlo`ljiva”. Hudourniki se na selitvi ne izogibajo
Ljubljani. Manj{e preletne jate sem redno opazoval
spomladi in pozno poleti. Tako obi~ajne so, da si
njihovega pojavljanja nisem bele`il. Ljubljani najbli`je
domnevno gnezdi{~e je bilo leta 1976 v Toma~evem,
tako reko~ na severnem mestnem obrobju ([ere
1982). Drugo, sedaj `e opu{~eno bli`nje gnezdi{~e le`i
na robu Ljubljanskega barja, v zvoniku cerkve na Igu.
Z novim tiso~letjem so o~itno pri{li drugi ~asi tudi za
hudournike v slovenski prestolnici.
2. Gnezditvena opazovanja
Na hudournike sem prvi~ postal bolj pozoren maja in
junija leta 2000 pri popisih gnezde~ih kavk Corvus
monedula. Dne 14.5.2000 sem {tiri ptice opazoval na
Hafnerjevi ulici v [entvidu (severozahodni del
Ljubljane). Vedle so se kot hudourniki v gnezdi{~ih. V
skupini so v hitrem nizkem letu obkro`ale
stanovanjski blok in se pri tem ogla{ale. Morebitnih
naletov na gnezdo ali pribli`evanj zgradbi nisem
opazil. V zraku so bile ves ~as skupaj z mestnimi
lastovkami Delichon urbica, ki v ve~jem {tevilu
gnezdijo na omenjenem stanovanjskem bloku. Ob
naslednjih popisih v juniju hudournikov tu nisem ve~
opazil. Drugi~ sem opazil hudournike 4.6.2000 pri
visoki stanovanjski stolpnici ob Celov{ki cesti blizu
kri`i{~a s severno obvoznico, prav tako v
severozahodnem delu Ljubljane. Bili so {tirje, v dru`bi
z mestnimi lastovkami. In tudi tu ob naslednjih
obiskih hudournikov nisem ve~ opazil.
2.1. Prvo gnezdi{~e
Leta 2001 sem dva gnezditveno sumljiva hudournika
prvi~ opazoval 20.5. ob stanovanjskem bloku na
Celov{ki cesti, nedale~ od mesta drugega opazovanja v
prej{njem letu. Ptici sta izmeni~no priletavali pod
skromen nadstre{ek. Ker sta ves ~as obiskovali in
zapu{~ali isto mesto, sem sklepal, da gre za par z
gnezdom. Z daljnogledom sem natan~no pregledal
tisti del stavbe, a primerne {pranje ali luknje nisem
opazil. Pa~ pa je bilo pod nadstre{kom nekaj gnezd
mestnih lastovk. Ptici sta priletavali natanko na eno
izmed teh gnezd. ^e izklju~imo mo`nost, da je bila
neposredno nad gnezdom kak{na skrita odprtina, sta
morali gnezditi v gnezdu mestne lastovke. Ob
naslednjih obiskih v juniju sem ob bloku z gnezdom
vsaki~ opazil do tri hudournike.
2.2. Drugo gnezdi{~e
Dne 25.6.2001 sem opazil skupino pribli`no petih
hudournikov v letu skupaj z mestnimi lastovkami v
[entvidu, blizu kraja prvega opazovanja v letu 2000.
Ptice sem z daljnogledom in kolesom spremljal do
poslopja {kofijskega zavoda sv. Stanislava. Pod
stre{nim robom severozahodnega notranjega kota
Konec skrivnosti o ne-gnezdenju hudournikov Apus apus v Ljubljani?
The end of the non-breeding mistery of Swifts Apus apus in Ljubljana (Slovenia)?
Peter Trontelj
Oddelek za biologijo Biotehni{ke fakultete – Univerza v Ljubljani, p.p. 2995, SI-1001 Ljubljana, 
e-mail: peter.trontelj@uni-lj.si
Kratki ~lanki / Short articles
230
poslopja, nad prostori televizijske postaje TV3, me je
presenetilo zelo pestro gnezditveno dogajanje. Sicer
obnovljena stavba je tu {e v ~udovito slabem stanju, z
luknjami, ki so jih obiskovali najmanj {tirje pari kavk
Coleus monedula. Ob stre{nem robu je bilo
razporejenih kakih 20 gnezd mestnih lastovk.
Hudourniki, do 8 sem jih videl hkrati v zraku, so se
spreletavali nad poslopjem in ob stre{nem robu. V
~asu ~etrturnega opazovanja nisem opazil, da bi kateri
od hudournikov priletel v gnezdo ali ga zapustil.
Lukenj in {pranj je bilo dovolj, zato sem bil pozoren
tako nanje kot na gnezda lastovk. Posamezni
hudourniki so se nekajkrat pribli`ali luknji na vsega
nekaj centimetrov. Bolj neposrednega namiga o
gnezdenju nisem mogel dobiti. Kljub temu je malo
verjetno, da vsaj nekatere od opazovanih ptic na tem
mestu ne bi gnezdile. Tako sklepam po stalnem
obletavanju dolo~enih predelov zgradbe in po datumu
opazovanja, ki je `e krepko v drugi polovici
gnezdilnega ciklusa hudournikov na jugu srednje
Evrope (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994).
Gnezditvenega uspeha in nadaljnje usode kolonije
nisem mogel preverjati zaradi dalj{ega potovanja v
tujino.
2.3. Tretje gnezdi{~e
O podobnih gnezditveno sumljivih opa`anjih
hudournikov na Glin{kovi in Bratov{evi plo{~adi
(sever Ljubljane) mi je pripovedoval Peter ^erne.
Pribli`no od leta 1999 dalje je vsako leto opazoval po
nekaj ptic (ne ve~ kot dva para), ki so v dru`bi
mestnih lastovk obletavale vrhnje dele stanovanjskih
stolpnic. Po njihovem stalnem spomladanskem in
poletnem pojavljanju je sklepal, da so tam gnezdile.
3. Diskusija
Najkasneje od leta 1999 dalje je hudournik mo`na
gnezdilka v najve~jem slovenskem mestu. Opazovanja
hudournikov v Ljubljani v gnezditvenem obdobju leta
2001 lahko interpretiramo kot potrjeno gnezditev
(koda C 13) po metodologiji evropskega ornitolo{ke-
ga atlasa. Dolgih ugibanj, ali Ljubljana hudournikom
res ne zagotavlja ustreznih ekolo{kih razmer in
gnezdi{~, je torej konec. Geister (1995) ugotavlja, da
ima osrednjeslovenska distribucijska vrzel zgodovin-
sko osnovo, saj obstaja `e najmanj od srede 19.
stoletja. Odprto ostaja vpra{anje, zakaj je hudourniki
tako dolgo niso zapolnili. Literatura omenja zlasti {tiri
dejavnike, ki omejujejo raz{irjenost ali {tevil~nost na
zgradbah gnezde~ih hudournikov: (1) obilne padavine
in pomanjkanje hrane, npr. na zahodnih obalah Irske,
[kotske in severne Evrope; (2) moderno arhitekturo
nekaterih urbanih sredi{~ (Glutz von Blotzheim &
Bauer 1994); (3) visoko nadmorsko vi{ino v Alpah;
(4) obse`ne, intenzivne agrikulturne povr{ine brez
mestnih naselij (Dvorak et al. 1993). Na raz{irjenost
in gostoto gnezde~ih hudournikov ugodno vpliva
bli`ina voda, nad katerimi letajo {tevilne `u`elke
(Schuster et al. 1983, Glutz von Blotzheim &
Bauer 1994). V sredi{~u Dunaja npr. gnezdijo
hudourniki le na stavbah vzdol` Donave (Dvorak et
al. 1993). Gledano skozi ~love{ke o~i, Ljubljana s
svojim starim mestnim jedrom in Ljubljanico
zagotavlja hudournikom tako reko~ idealne razmere
za gnezdenje. Podobno velja za Celje in Novo mesto,
kjer, kot omenjeno v uvodu, hudournik prav tako ne
gnezdi. Klasi~ni ekolo{ki dejavniki torej skoraj
zagotovo niso omejevali naselitve.
Druga razlaga bi lahko bila biogeografske narave.
Ptice na robu svojega areala ne zasedejo vedno vseh
primernih gnezdi{~, in tudi navidez idealne habitate
naseljujejo le v nizki gostoti. Vendar Slovenija ne le`i
na robu hudournikovega areala. Naseljuje jo z visoko
rastrsko frekvenco 52,5 % (Geister 1995). Torej ne
gre za splo{no, geografsko povzro~eno redkost. Sode~
po istem viru je v obse`nem jugozahodnem in
severovzhodnem delu Slovenije njegova raz{irjenost
povsem sklenjena. Vmes le`i nekaj deset kilometrov
{iroka vrzel. Glede na visoko mobilnost teh ptic je
malo verjetno, da bi mesta v vrzeli le`ala zunaj
njihovega dosega. Odgovor na vpra{anje, zakaj je
hudourniki ne zapolnijo, bo po mojem mnenju
prinesel ~as. Domnevam namre~, da kolonizacija
sinantropnih gnezdi{~ v Sloveniji {e ni zaklju~ena.
Hudourniki so bili v srednji Evropi {e v 19. stoletju v
veliki meri gnezdilci drevesnih dupel, medtem ko so
danes taka gnezdi{~a izjemno redka (Klafs & Stübs
1987). Po drugi strani izhajajo na stavbah gnezde~i
hudourniki iz populacij skalnih gnezdilcev (Koskimes
1956), ki so znane v glavnem iz sredozemskega
prostora. Torej je v preteklosti v srednji Evropi
potekala kolonizacija ~love{kih naselij hkrati z
umikom iz gozdnih habitatov. Kako je bilo v Sloveniji
z gozdnimi gnezdilci, ne vemo. Sedanja raz{irjenost
ka`e, da kolonizacija sinantropnih gnezdi{~ poteka iz
dveh smeri: iz severovzhoda in jugozahoda. Z izrazom
’kolonizacija’ ne mislim nujno zveznega, sledljivega
procesa, pa~ pa tudi naseljevanje v valovih, ki jih lahko
lo~ijo dalj{a obdobja mirovanja. Po~asno
napredovanje je skladno z visoko filopatrijo
hudournikov (Glutz von Blotzheim & Bauer
1994). Pri ljubljanskih gnezditvah gre o~itno za novo
naselitev. Za~ela se je zadr`ano na severnem mestnem
obrobju. Pionirskega zna~aja ji ne moremo pripisati,
Acrocephalus 22 (109): 229 – 232, 2002
231
saj so se hudourniki v vseh primerih priselili v aktivne
kolonije mestnih lastovk. O tem govori tudi dokaj
nenavadna izbira gnezdi{~a v gnezdu mestne lastovke,
ki jo Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) za
srednjo Evropo ozna~ujeta kot prilo`nostno.
Hipoteza potekajo~e kolonizacije oz. sinantropi-
zacije ima vzporednice pri nekaterih drugih
sinantropnih vrstah, predvsem pri mestni lastovki. Ta
ptica se je v Ljubljani uveljavila kot pogosta gnezdilka
{ele v preteklem poldrugem desetletju. Prve gnezditve
je Dare [ere zabele`il ob koncu 70. let prej{njega
stoletja na Glin{kovi plo{~adi – na istem mestu so
dvajset let kasneje za~eli gnezditi prvi ljubljanski
hudourniki. Nekaj let po naselitvi Glin{kove plo{~adi
so mestne lastovke osnovale skromno kolonijo na
pivovarni Union. V tistem ~asu sem manj{e {tevilo
gnezd na{el {e na stanovanjskih blokih pri tr`nici
Moste. Danes je v Ljubljani ve~ velikih kolonij,
ve~inoma v blokovskih naseljih in na industrijskih
objektih. Postopna sinantropna kolonizacija mestne
lastovke iz severovzhodne smeri je potekala prek
mariborskega okoli{a ob koncu 19. stoletja (Reiser
1925) in Savinjske doline v prvi polovici 20. stoletja
(Dolinar 1951). Druga, v srednji in zahodni Evropi `e
dolgo sinantropna vrsta, ki to pri nas {ele postaja, je
mlinar~ek Sylvia curruca. Njegovo prvo gnezdenje v
Ljubljani so potrdili leta 1989 (^erne 1991). Sedaj je
mlinar~ek obi~ajna gnezdilka vrtov v Ljubljani in
nekaterih drugih naseljih v Ljubljanski kotlini
(avtorjeva opa`anja). Slede~ vzorcu bi se mu lahko
kmalu pridru`ila siva pevka Prunella modularis.
Morebitno nadaljnje {irjenje hudournika po
slovenskih mestih bi bilo smiselno natan~no
spremljati {e naprej. Ljubljanski primer nas u~i, da so
nam kolonije mestnih lastovk lahko v pomo~ pri
odkrivanju dokaj neopaznih posameznih novo
priseljenih parov.
Zahvala: Daretu [eretu se zahvaljujem za uporabne
nasvete in zanimivo diskusijo. Petru ^ernetu se
zahvaljujem za podatke o hudournikih na Glin{kovi
in Bratov{evi plo{~adi.
Povzetek
V Ljubljani in drugih ve~jih mestih osrednje Slovenije
hudournik Apus apus ni bil znan kot gnezdilec. To je
presenetljivo, saj po podatkih iz literature gnezdi
skoraj v vseh srednjeevropskih mestih in naseljih s
primerno nadmorsko vi{ino, hkrati pa je pogost
gnezdilec SV in JZ Slovenije. V letih 1999-2001 je
bilo odkrito in potrjeno gnezdenje hudournikov na
treh mestih v Ljubljani. Vsa gnezdi{~a so v aktivnih
kolonijah mestnih lastovk Delichon urbica. Eno
hudournikovo gnezdo je bilo v gnezdu mestne
lastovke. Dejstva, da hudournika tako dolgo ni bilo
med gnezdilci Ljubljane, torej ne moremo razlo`iti z
neustreznimi ekolo{kimi razmerami. Bolj verjetna je
hipoteza, da sinantropna kolonizacija osrednje
Slovenije {e vedno poteka. Ta hipoteza ima
vzporednice pri nekaterih drugih sinantropnih vrstah,
predvsem pri mestni lastovki, ki je Ljubljano
kolonizirala dve desetletji pred hudournikom.
Summary
Until recently, Swifts Apus apus had not been known
to breed in Ljubljana and other larger towns in central
Slovenia. This is surprising in the light of the often
cited omnipresence of breeding Swifts in human
settlements in Europe. Furthermore, Swifts are
common breeding birds in SW in NE Slovenia. In the
years 1999-2001, three breeding sites were discovered
in Ljubljana, all in active House Martin Delichon
urbica colonies. One nest was found in a House
Martin’s nest. The long period of non-breeding of
Swifts in Ljubljana thus cannot be explained by
unfavourable ecological conditions. It is more likely
that the synanthropic colonization of central Slovenia
is a process that has not ended as yet. This hypothesis
is supported by similar patterns observed in some
other synanthropic species, primarily House Martin,
which colonized Ljubljana only two decades prior to
the Swift.
Literatura
^erne, P. (1991): Mlinar~ek Sylvia curruca. Acrocephalus 12
(48): 92.
Dolinar, I. (1951): Pti~i v obmo~ju Savinjske doline pred 45
leti in danes. Lovec 35: 215.
Dvorak, M., A. Ranner & H.-M. Berg (Eds.) (1993): Atlas
der Brutvögel Österreichs. Umweltbundesamt, Wien.
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS,
Ljubljana.
Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994):
Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 9, 2. Aufl.
Aula-Verlag, Wiesbaden.
Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (Eds.) (1997): The
EBCC atlas of European breeding birds: their
distribution and abundance. T & AD Poyser, London.
Klafs, G. & J. Stübs (1987): Die Vogelwelt Mecklenburgs.
Aula-Verlag, Wiesbaden.
Koskimes, J. (1956): Zur Charakteristik und Geschichte der
Nistökologischen Divergenz beim Mauersegler in
Nordeuropa. Ornis Fennica 33: 77-96.
Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau.
Naturwissenschaftlicher Verein Steiermark, Graz.
Kratki ~lanki / Short articles
232
Schuster et 34 al. (1983): Die Vögel des Bodenseegebietes.
Ornithologische Arbeitsgemeinschaft Bodensee. DBV
Landesverband Baden-Württemberg, Stuttgart.
[ere, D. (1982): Pti~i Sto`ic pri Ljubljani, 1972-1982 –
favnisti~ni pregled, obro~kanje in najdbe. Acrocephalus
3 (13-14): 1-61.
Prispelo / Arrived: 20.10.2001
Sprejeto / Accepted: 1.3.2002