56 Pelinolistna žvrklja ali pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) je enoletna tujerodna invazivna vrsta, ki spada v družino nebinovk (Astera- ceae). Izvira iz Severne Amerike, od koder je bila v Evropo večkrat nehote prepeljana z ladijskim transportom kot neželena primes različnim seme- nom. V Evropi je vrsta že zelo razširje- na. Širi se predvsem s pomočjo človeka ob cestah in železnicah, kot plevel pa poseljuje tudi kmetijske površine in opuščena zemljišča v naseljih. Pelinolistna žvrklja je enodomna rastlina z enospolnimi cvetovi, kar pomeni, da so tako ženski kot moški cvetovi prisotni na isti rastlini. Opraševanje poteka s pomo- čjo vetra, vendar lahko pride tudi do sa- mooprašitve. Torej lahko že prenos enega samega semena na novo območje povzro- či nastanek nove populacije pelinolistne žvrklje, zato je treba s potencialnimi viri njenih semen ravnati previdno. Plodovi žvrklje so pogosto primešani plo- dovom sončnic za hranjenje prostožive- čih ptic, pomemben način razširjanja pa predstavljajo tudi transport prsti, v kateri so primešani plodovi žvrklje, poznopole- tna košnja obcestnih površin v času nje- nega plodenja, in vozila, ki s premikom zračnih mas pripomorejo k širjenju plo- dov žvrklje vzdolž cest in železnic. Semena žvrklje lahko mirujejo dolgo ča- sa, preden vzklijejo, hkrati pa so odpor- na na povišano temperaturo, slanost in prisotnost težkih kovin. Zanimalo nas je, kakšna je kaljivost semen žvrklje, če jih izpostavimo različno visokim tempera- turam. Predvsem smo želeli preveriti, ali semena preživijo kompostiranje v doma- čem kompostniku in ali je temperatura, ki jo dosežejo v kompostarnah, dovolj visoka, da uniči žvrkljina semena. Zakon- sko predpisana temperatura za predelavo bioloških odpadkov v kompostarnah je najmanj 55 °C, česar v domačih kompo- stnikih ne dosežemo. Da bi ugotovili, ali lahko semena, ki so prestala kompostiranje v domačem kom- postniku, kalijo, smo izdelali svoj kompo- stnik, ki smo ga za tri mesece postavili v temen prostor na sobni temperaturi. Vanj smo stresli nekaj listnega opada in dru- Vpliv kompostiranja na kaljivost semen pelinolistne žvrklje Besedilo: Valentina Stojilkovič in Simona Strgulc Krajšek gih ostankov rastlin, dodali nekaj prsti ter vsebino rahlo navlažili z vodovodno vodo. Med organski material smo položili plodove žvrklje, ki smo jih zaprli v filter vrečko za čaj, da se ne bi raztresli po kom- postniku. Temperaturo kompostnika smo redno spremljali. Najnižja temperatura v kompostniku je bila izmerjena na začetku poskusa, 22 °C, najvišja pa je bila 29 °C. Plodove pelinolistne žvrklje, pri katerih smo želeli preveriti učinek povišane tem- perature na kaljivost, smo zaprli v stekle- ne posode, ki smo jih za 48 ur položili v vodno kopel in jih izpostavili temperatu- ram 50, 60, 70 in 80 °C. Skupino semen za negativno kontrolo smo za eno uro izpo- stavili temperaturi 100 °C. Po tretiranju smo vse plodove shranili v petrijevke in jih za en mesec shranili v hladilniku pri Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) ob koruzni njivi. (foto: Simona Strgulc Krajšek) Laboratorijski test kaljivosti semen pelinolistne žvrklje iz kompostnika. (foto: Simona Strgulc Krajšek) 57 temperaturi približno 4 °C. Semena žvr- klje namreč potrebujejo obdobje nizkih temperatur, da postanejo kaljiva. Sledila je površinska sterilizacija plodov, ki smo jih nato razporedili v sterilne plastične petrijevke, v katere smo položili dva ste- rilna filter papirja, namočena z destilira- no vodo. Za vsak tretma smo pripravili po pet petrijevk, v vsaki petrijevki pa je bilo 40 plodov. Plodove smo nato izpostavili naravnim dnevno-nočnim svetlobnim rit- mom in redno zalivali z vodo. V poskusu so kalila semena iz kontrolne skupine, kompostnika in tista, ki so bila izpostavljena temperaturi 50 °C. Ker plo- dovi pelinolistne žvrklje niso kalili pri kratkotrajni izpostavljenosti temperaturi 60 °C in več, lahko sklepamo, da semena žvrklje ne preživijo kompostiranja v kom- postarnah. V ta postopek gredo vsi od- padki, zbrani v rjavih zabojnikih za biolo- ške gospodinjske in vrtne odpadke, ki jih predelujejo v centru RCERO v Ljubljani, zato lahko vanje odvržemo tudi plodeče rastline pelinolistne žvrklje. V postopku kompostiranja se namreč ves material se- greje do 70 °C, vsaj štiri zaporedne dni pa je izpostavljen temperaturi nad 55 °C. Čeprav je bil odstotek kaljivosti semen v kompostniku majhen, plodečih rastlin ne smemo odlagati v domače kompostnike, saj semena v kompostniku preživijo in ostanejo viabilna. Vanj lahko zavržemo le tiste rastline, ki smo jih izruvali že pred cvetenjem. Ker je pelinolistna žvrklja izjemno inva- zivna in tudi zdravju škodljiva, smo v Slo- veniji leta 2010 sprejeli Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Am- brosia, ki določa ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranja vrst iz rodu Ambrosia. Odredba med drugim določa, da mora imetnik zemljišča žvrkljo odstraniti tako, da se rastlina v isti dobi ne obraste več, hkrati pa mora lastnik opravljati nadzor zemljišča vso njeno rastno sezono. Izje- mno pomembno je, da s pelinolistno žvr- kljo ravnamo pravilno in tako preprečimo njeno razširjanje. Ameriški lizihiton (Lysichiton americanus) v dolini Strajanovega brega, 21. III. 2017. Na zgodnjespomladanskem terenu na JV obrobju Ljubljanskega barja, v dolini potoka Strajanov breg (Pijava gorica), je sodelavka Centra za kartografijo favne in flore Aleksandra Lešnik marca 2017 popi- sovala dvoživke. Ob popisovanju mrestov rjavih žab je v eni od mlak, ki so jih najbrž uredili za gojenje eksotičnih rastlin, nale- tela na za tisti letni čas nenavadno barvito rastlino, ki spominja na našo zelo redko močvirsko kačunko. Fotografijo mi je po- kazala in me prosila za določitev. Na prvi pogled rastline nisem prepo- znala, zato sem jo kot ameriški lizihiton (Lysichiton americanus) določila s pomo- čjo svetovnega spleta in literature. Ker se v mlakah, kjer je bil lizihiton najden, goji veliko eksotičnih rastlin, posebne pozor- nosti novi najdbi nisem posvetila. Poda- tek s fotografijo vred je javno dostopen na BioPortalu. V Sloveniji zabeležena nova invazivna tujerodna rastlina: ameriški lizihiton Besedilo: Branka Trčak Foto: Aleksandra Lešnik Ste ameriški lizihiton opazili še kje? Svoja opažanja lahko delite preko http://www.bioportal.si.