PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK GROSUPUE
Razgovor z novim sekretarjem predsedstva  OK ZK Grosuplje Bojanom Ambrožem
Delegati Občinske konference ZK Grosuplje so se v torek, 10. oktobra 1989 sestali na programsko volilni se-ji, kateri so poleg predsiavnikov družbenopolitičnega življenja občine Grosuplje prisostvovali tudi pred-stavniki Centralnega komiteja ZK Slovenije Jože Miklavc, Dušanka Gračanin in Mirjana Križman.
Delegati so na seji posluiali referat predsednika Občinskega komiteja ZK o uresničevanju dmžbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmer v občini, obravnavali poročilo o ures-ničevanju politike Zveze komunistov v občini ter obravnavali program idejnopolitične aktivnosti občinske organi/acije ZK za prihodnje obdob-je in gradiva za 11. kongres ZKS in 14. izredni kongres ZKJ.
Izvedene so bile tudi volitve za čla-ne organov ter nosilce individualnih funkcij za prihodnje mandatno ob-dobje. Za obe individualni funkciji (predsednik komiteja in sekretar pred-sedstva) sta bila na kandidalni listi po 2 kandidata, kandidata za sekretatja Franc Skalja in Bojan Ambrož pa sta pripravila tudi program dela. Na taj-nih volilvah je bil za predsednika Občinskega komiteja ZKS Grosuplje izvoljen tov. Janez Lužar, dosedanji predsednik Občinskega komiteja, za-poslcn kot direktor v Obrtni delovni organizaciji Universal v Ivančni go-rici.
Za člane predsedstva OK ZK Gro-suplie v naslednjem mandatnem ob-dobju so bili izvoljeni Bojan Ambrož, Jože Bertalanie, Vinko Blatnik, Vinko Eršte, Franc Lokovšek, Jože Mišigoj in Franc Skalja.
Za sekretarja predsedstva, ki fiink-cijo opravlja profesionalno, je bil iz-voljen Bojan Ambrož, rojen 22. 1. 1961, stanujoč v Grosupljem. Do se-daj je opravljal dela in naloge sekre-larja Mestne konference ZSMS Ljub-Ijana, član ZK pa je od leta 1984. Bojan Ambrož že vrsto let aktivno de-luje v družbenopolitičnih organizaci-jah v KS Grosuplje in v občini, zlasti aktiven pa je bil v mladinski organi-zaciji. Ze drugo leto je sekretar Osnovnc organizacije ZK Grosuplje na občinskem nivoju pa je predsednik volilne komisije OK SZDL Grosup-Ije, član DPZ SO Grosuplje ter član raznih drugih svetov in komisij.
Ob tej priložnosti smo (ov. Am-broža povabili na krajši razgovor, v katerem je spregovoril o svojem pro-gramu, prenovi ter ciljih delovanja Zveze komunistov.
Kako vidiš prenovo zveze komu-nistov v občini Grosuplje? Kaj bi bi-lopo tvojem mnenju potrebno stori-li, da bi si zveza komunistov v še večji meri pridobila zaupanje mno-žic?
Predvsem se bo morala organizacija prilagoditi tokovom, ki pomenijo giba-lo napredka v družbi. Kako to doseči? Statično organiziranost in politiziranje
Sekretar Predsedstva OK ZK Grosuplje Bojan Ambrož
v ozkih krogih zamenjati z odprto, de-mokratično in kritični presoji ostale javnosti podvrženo organizacijo, ki bo sposobna zaznati prave intetese prebi-valstva (in članstva), jih preko svojega delovanja locirala in se v praksi dosled-no borila za njihovo materializiranje.
Hvalevredno je, da je tudi v zvezi komunistov dozorelo spoznanje, da brez odprtega, javnega boja različnih mnenj, brez intelektualne svobode in konkuriranja s projekti znotraj organi-zacije, zveza komunistov ne more po-stati moderna politična partija, ki bi lahko enakovredno sodelovala v poli-tičnem pluralnem prostoru. Kdor je imel možnost prebrati programski do-kumet za 11. kongres Zveze komuni-stov Slovenije, ki nosi naslov »Za evropsko kakovost življenja«, je najbrž opazil, da slednji potneni popolnoma noveliran program zveze komunistov, ki je domišljen projekt, ki spreminja or-ganizacijo od temeljev navzgor.
Največji problem organizacije niso bili programi, pač pa njihova dosledna (ne)realizacija. Ce ne želimo Ijudi raz-očarati še enkrat več in ohraniti še nekaj ugleda, moramo največ energije usme-riti prav v dosledno izvedbo zapisanih usmeritev. Ugled posameznega politič-nega subjekta se namreč ne meri po kvaliteti zapisanih usmeritev, temveč po dejanski zmožnosti realizacije zapi-sanega.
Kako in s katerimi sredstvi name-ravate doseči nekatere konkretne premike na posameznih področjih življenja in gospodarjenja v občini?
Naša glavna naloga je, da težišče na-šega delovanja prenesemo iz sestanko-vanja na resnično delovanje. To name-ravamo doseči z organiziranjem t.i. »projektnih skupin«, preko katerih želimo v čim krajšem času in čimbolj učinkovito realizirati posamezne za-stavljene cilje. V fazi kandidiranja sem predlagal tri sklope in sicer razvoj tu-rizma v občini, sistem informiranja in razvoj komunalnega sistema. Vsa tri področja so velikega pomena za občino
in z njihovo realizacijo nameravamo pričeti v kratkem. K delu bomo povabi-li predvsem strokovnjake, komuniste in nekomuniste, ki s svojim poznavanjem posamezne problematike lahko kvali-tetno prispevajo k realizaciji posamez-nega projekta. Preko takega načina dela želimo k tvornemu razreševanju pro-blemov pritegniti vse zainteresirane, predvsem pa mlade strokovnjake, ne glede na njihovo politično pripadnost, kajti pomembni so le in samo rezultati, ki imajo pozitiven odraz v družbi. Skratka, uniformiranosl želimo zame-njati s fleksibilnostjo.
Kakšna naj bi bila po tvojem mnenju organiziranost zveze ko-munistov v obiini?
Sedanja organiziranost je vse prej kot idealna. Dejanska moč organizacije bi se morala kazati v neposrednem delo-vanju njenih članov v osnovnth sredi-nah kjer žive in kjer je tudi največ težav, ki terjajo njihovo nenehno odpravlja-nje. Osebno mislim, da bi morali depo-litizirati življenje v organizacijah zdru-ženega dela, kjer ima lahko «delovno področje« le sindikat, članstvo pa vključiti v delo znotraj krajevnih skup-nosti. Manjka nam organiziranje na problemskih področjih, moti nas pre-raajhna usposobljenost članstva za sa-mostojno delovanje. Upam in trudil se bom, da v procesu prenove zveze ko-munistov in z uveljavitvijo posamezni-ka kot pobtičnega subjekta, presežemo tudi te determinate, ki nas sedaj omejujejo.
Kakšenje tvoj moto delovanja v zvezi komunistov?
Tu lahko povzamem le misel, ki sem jo navedel v svojem političnem pro-gramu: zavzemam se za intelektualno in politično svobodo ter konkurenco, od-prto kadrovsko politiko, zagovarjam demokratično kontrolo javnosti nad oblastjo, nove metode političnega dela ter krepitev legalnih in legitimnih insti-tucij sistema, sem pristaš kulture dia-loga.