Iz raznih držav V NAŠI DEŽAVI J*t. Stojadinovič o volitvah. MLnistrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je na svojem potovanju po Primorju 26. julija izstopil s spremstvom V Splitu, kjer ga je na obali pozdravilo 8000 prebivalcev z godbo ter raznimi vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki. Po pozdravih se je podal g. predsednik v dvorano splitske mestne posvetovalnice, kjer se je vršila konferenca JRZ, na kateri je imel predsednik vlade velik govor o naši uspešni zunanji in notranji politiki. Pri zaključku svojega govora se je dr. Stojadinovič bavil z volitvami, ki jih je treba po njegovih besedah izpeljati najkasneje čez eno leto. »Zdi se mi,« je dejal dr. Stojadinovič, »da tokrat narodu ne bo težko izbirati med nami in opozicijo. Mi imamo za seboj tri leta dela. Mi imamo za seboj tri leta uspehov in naše oči sedaj niso več uprte v pretekloet, temveč v bodočnost. Zato bo treba izbirati rned nedelavnostjo in delom, med neuBpehom in uspebom, med pretekiostjo in prihodnjostjo. Kdor je 23, stvamo delo in prati bresciljnemu pclitiziranju, ta bo šel z nami!« ObJsk italijanske in angleške vojne caoraarice na Jadrauu. — Dr. Stojadinovič o piijateljstvu med našo državo in Italijo. Angleška in ita]ijaiii3ka vojna mornarica sta obiskali zadnje dni naše Jadranako morje. Angleži so že naši stari gostje, italijan&ka mcrnarica pa je obi&kala letos pr-vdč jugoslovansko morje. Italijani so se pripeljali najprej v Boko Kotorsko, kjer eo bili zelo svečano sprejeti, in nato so odpluli b svojimi ladjami v starodavno mesto Šibenik. Radi obiska italiianskega brodovja je naslovil ministrski predsednik dr. Stojadinovič v svojem zgcxraj omenjenem splitskem govoru na Italijo l:-le besede: »Z Italijo hočemo živeti kot pravi eosedje in dobri prijatelji. Zato so sporazumi in prijatelistvu s kraljsvino Italijo postaii ot1. marca lanskega leta edea izined stalnih in trajnih činitel.iev v naši zunanji politiki. In prav te dni morete videti, da t.o byi sklenjeni sporazumi le v korist miru na Jadranu in -v korist obeh držav. Skoro vsak dan berete v časopisih, kako je bila tu ali tam potopljena kaka trgovska ladja od etrani podmornice znane uli neznane države, a zraven vidite, da na obalah našega Jadrana vlada mir.« Obisk angleškega in italijanskega brodovja sta nam dokaz, da je postal naš Jadran pod Stojadinovič-Koroščevo vlado zvezna točka dveh danes najbolj odločilnih v«ilesil: Anglije in Italije! V DRLFGaH DKŽAVAH Bolgarija pristopila k balkanskemn sporaznmu. Zadnjo nedeljo, 31. julija, je podpisal bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov v Solunu pristop Bolgarije k balkanskemu sporazumu. Predsednik naše vlade dr. Milan Stojadinovič je poslal brzojavko gržkemu in bolgarskemu šefu vlade, v kateri je naglasil veselje nad politiko zbliževanja med balkanskimi narodi. Balkanske države: Bolgarija, Turčija, Romunija, Jugoslavija in Grčija so se po novi pogodbi tudi glede Bolgarije zavezale, da se bodo med seboj podpirale in ne napadale. Prežete 3 politiko miru. bodo stremele za tem, da iistvarijo čim večjo blaginjo svojim narodom, ki so toliko pretrpeli. Balkanske dTŽave ne dvomijo o tem, da se z najnovejšim bolgarskim sporazumom začeuja doba vamosti in sloge na Balkanu in da bo s tem sporazumom doprinešen dragocen delež za ohranitev miru. Skandinavske države za mir in za Zvezo narodov. V Kopenhagnu so zborovali v minulem tednu zunanji ministri sedmerih skandinavskih in nekaterih drugih malih sevemoevropskih držav (Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Danske, Švedske, Norveške in Finske). Omenjene države so se postavile na stališče, da jih sicer ne spaja nikaka zveza, ampak samo volja za ohranitev miru. Skandinavske države so se odločile, da se bodo izogibale vseh sporov, ki sedaj pretresajo Evropo. Na vsak način odkianjajo zamisel katere koli vojne. Če pa bi izbruhnila vojna, bodo storile le-te države vse, da se ne zapletejo vanjo. Severne države ostanejo še nadalje zveste Zvezi narodov. 85 lctni vladar uinrl. Knez Franc I. Lichtensteinski, ki ja že pred meseci poveril vodstvo držav. poslov prestolonasledniku pranečaku Francu Jožefu, je v starosti 85 let umrl na gradu Feldberg. — Novi knez Franc Jožef II. je že prevzel vladne posle. Kneževina Lichtenstein se razprostira raed nekdanjo avstrijsko pokrajino Vorarlberg in Švico. Deželica ~eri 159 kvadratnih kilometrov in šteje 10.200 prebivalcev. Prebivalci so nemškega iezika in katoličani. Prečišeenje Stalinove telesne straže. Na poveije predsednika sovjetske tajne policije Ježova je bil iznenada aretiran poveljnik Stalinove telesne straže Tkalun. Po aretaciji TkaJuna je bila razorožena vsa vojaška straža Kremlja, v katerem prebiva Stalin. Večino častnikov straže in mnogo vojakov so pahniii v zloglasno moskovsko ječo Lubjanko. Poveljstvo Kremlja je prevzel začasno Rogov, ki je član tajne policije in se odlikuje po krutosti in vdanosti Stalinu. Omenjene aretacije so v zvezi z nameravaniin atentatom na Stalina. Nasilna odstianitev Stalina bi naj bila obenem državni udar in popolna spremenitev neznosnega dosedanjega sovjetskega režima. Napetost med Kusijo in Japonsko se zacstruje. Poročali smo v zadr.ji številki, da se ie razmerje med Rusijo in Japonsko na Daljnem vzhodu zelo zaostrilo in je prišlo parkrat do prask na obmejnih tcčkah v Mandžuriji. Iz japonske prestolice Tokija uradno poročajo: Dne 21. julija se je devet Hiandžurskih vojakov s čolni odpeljalo po mejni reki Usurf do otoka Shinshinotunga, kjer so si hoteli v vasi preskrbeti hrano. Otok spada pod Mandžurijo. Tedaj pa so se na reki prikazali trije majhni sovjetski topovski čolni s kakimi 60 voiaki na krovu. Ti so začeli streljati na vas in se izkrcali. Vsi mandžurski vojaki so izginili in so jih sovjetski oddelki najbrž odvedJi s seboj. Dne 22. julija pa je 1500 sovjetskih vojakov zasedlo otok Šhinshingtung, 150 sc jih je prepeljalo na mandžurski breg, kjer so zažgali vasi Precite in Jaoli. 500 japonskih vojakov je za tem napadlo sovjetske oddelke s treh strani in jih po peturnem hudem boju pregnalo z mandšurskega ozemlja. —• Vsi znaki kažejo dalje, da se pripravlja Rusija ne samo na kopnem, ampak tudi na morju, da se postavi Japoncem po robu. Koliko pehote so poslali sovjeti na razna mesta na Daljnem vzhodu, o tem smo pisali zadnjič. V javnost so prodrla že tudi poročila, da je sklenila mska vlada mobilizirati vojno mornarico na Daljnem vzhodu. V Moskvi so se zbrali 26. julija pod vodstvom ljudskega komisarja za vojno mornarico Smirnova -/si glavni mornariški poveljniki. Sklenili so, da pošljejo od baltiške in črnomorske mornarice najboljše častnike na Daljni vzhod. Tudi vrhovno poveljstvo ruske mornarice se bo preselilo iz Moskve v Vladivostok. Za zunanji svet razglaša Rusijp., da gre le za velike mane-