EMslil pravnift. 9. Priposestvovanje občinske zemlje. K. P. .v V. Na zahtevo soseda je državni zemljemerec zmeril Vaš vrt in ugotovil, da uživate 40 jsvadratnih metrov občinske zemlje. Pravite. ,da tega ni vedel nobeden Vaš prednik, niti Vi in da ste nemoteno in neovirano uživali vso to zemljo že čez 50 let. Vprašate, ali more kdo zahtevati od Vas, da to zemljo odsto•pite? — Ako sts- v resnici na tem1 kosu zem]je izvrševali popolno lastninsko pravico, tako da ste sami uživali ta svet, ne more nihče terjati istega od Vas. Seveda ste morali izvrševati to svojo lastninsko pravico iu uživanje proti občini najmanj 40 let, in to nemoteno in neovirano. V slučaju pravde boste jmorali vse to dokazati. Imate pravico zahtevati od občine, da Vam izda zemljiško-knjižpo listino za prenos Vaše lastnine na ta kos sveta, oziroma za njegov pripis k Vašemu zemljišču. 10. Dogovorjena plača. P. F. v G. Delali ste y gozdu za lesnega trgovca; glede zaslužka je bilo dogovorjeno za čevelj 1 Din. Ko ste Kgotovili, Vam je plačal »po novi meri«, ki jvam je v škodo za 10%. Vprašate, ali sme plačevati trgovec tesani les po novi (reduci^rani) meri. — Ne razumemo, kaj hočete po.Vedati z »novo reducirano merc«. Mislimo, 'da Vam hoče trgovec plačati po kubičnem metru, Vi pa da ste imeli- dogovorjen zaslužek od čevlja. Za izplačilo je merodajen ter edino odločilen dogovor, torej morete zahte.vati zaslužek od čevlja. 11. Obetanje izročitve posestva. Hiša na tuJem svetu. Zastaranje terjatve na plači. D..  M. L. Ž. Pri stari materi ste že od mladosti..  yedno Vam je obetala posestvo in niste radi tega dobivali nobene plače. Oženili ste se in na prigovarjanje stare matere ste postavili Da njenem svetu še eno sobo z zagotovitvijo, cla bo itak vse Vaše po njeni smrti. Sedaj pa mati hoče vse skupaj prodati in pravi, da pojdlte z ženo in otrokom, kamor hočete. Vi jvprašate, če lahko tožite za povračilo stavbnih stroškov in plačo od 14. leta ter če Vas Sma res pravico zapoditi od hiše, ki ste jo ,Vi sami napravili. — Soba stoji na svetu stare matere; zato je njena. Vam pa je dolžna jx>vrniti stavbene stroške. Po našem mnenju bi imeli pravico zahtevati plačo za ves čas od 14. leta dalje, vendar stojijo sodišča na stališču, da morete zahtevati plačo samo za zadnja tri leta, ker terjatve na zaostali plači zastarajo v treh le'.ih. Obljuba, da Vam bode izročila posestvo, ne veže stare matere, da mora to storiti, vsled česar Vas lahko s tožbo prisili, da izpraznite njene prostore, v katerih stanujete. Spravite zadevo na lep način s sveta. Če sta soglašala toliko let, poskrbite, da bo soglasje tudi v todoče. Pokažite stari materi, da ji ni treba na stara leta prodajati sveta in Vas pognati po svetu s trebuhom za kruhom. 12. Služnostna pravica zajemanja vode. D. M. L. Ž. Že pred 10 leti Vam je sosed pismeno potrdil, da imate pravico do zajemanja vode na njegovem svetu. Sosedovi otroci sedaj vedno kalijo vodo. Vprašate, če imate pravico studenec zazidati in vodo zakleniti, ker ima sosed svojo vodo. — Vaša pravica obstoji v tem, da smete eez sosedov svet po vodo, ki je na njegovem svetu. T9 pravico je sosed priznal in Vam dovolil izvrševanje. Žato nimate pravice studenca obzidati in vode zakleniti, čeprav Vam sosedovi otroci vodo kalijo. Pač pa lahko tožite one, ki kalijo vodo, zaradi motenja posesti pravice do zajemanja vode, ali morebiti tudi za vso škodo, ki bi Vam zaradi takih dejanj nastala, Uredite zadevo zlepa s svojim sosedom in ga opazorite, kaj delajo njegovi otroci ter ga prosite, naj Vam dovoli obzidanje studenca in zakleniti vodo. 13. Preživitek. L. J. S. p. Sv. A. V izroeilni pogodbi ste si izgovorili eno tretino jabolenika, kadar drevje obrodi. Letos je sadna letina, a prevzemnik-sin proda mnogo jabolk, Vam pa noče priznati nobenega denarja. Vi vprašate, če morete v denarju zahtevati, ker bo sin po veliki večini sadje prodal in napravil prav malo jabolčnice, tako da boste oškodovani. — Če niste določneje označili, iz koliko jabolk mora napraviti sin jabolčnik, je po našem mnenju merodajno, da moranapraviti toliko jabolčnika, kolikor ste ga pri Vas delali običajtio, dokler ste bili gospodar i.n ko je sin prevzel. V Vašo škodo te svoje obveznosti sin brez Vašega dovoljenja ne sme omejiti. Ako pa ne flobite od tako ugotovljene količine ene tretine jabolčnika, mGrete od sina zahtevati dajatev razlike jabolenika, oziroma ako bi tega tudi s sodiščem ne mogli doseči, odškodnino zaradi nedobave ali premajhne dobave. Mislimo, da bi bilo za oba najbolje, ako se na lep način pogodita in da Vam sin izplača nekaj denarja zaradi nedobave polne količine Vam pripadajočega jabolčnika, ker je gotovo v letošnji sadni letini prav dobro odrezal. 14. Odškodnina za kupljeno in odpeljano zemljo. J. F. V. Sosed je prodal svoj vinograd s hišo vred. Kupec je dal sosedu 500 Din are. Glede naprave kupne pogodbe sta se dogovorila, da jo bosta napravila, ko bo kupec prodal svoje posestvo in prodajalcu izplačal kupnino. Kupec se je s privoljenjem prodajalca na kupljeno posestvo takoj priselil in začel na njem gospodariti po svojem izprevidu in zase. Vam je prodal nekaj zemje, ki je bila za hišo na kupu. Tudi ste Vi kupljeno zemljo že plačali kupcu in jo odpeljali na svoje posestvo. Ker kupec ni mogel prodati svoje^ ga posestva in kupljenega plačati, je pustil 500 Din are in odšel. Sedaj pa zahteva prodajalec od Vas, da kupljeno, plačano in odpeljano zemljo tudi njemu drago plačate, ali pa jo pripeljete nazaj. Vprašate, če morate res ponovno plačati, ker Vam grozi prodajalec s tožbo. — Kupili in plačali ste zemljo kupcu, ki je popolnoma po svoji uvidevnosti, zase in s privoljenjem prodajalca gospodaril na vinogradu, ki je bil še zemljiškoknjižna lastnina prodajalca. Vsled tega prodajalec nima pravice od Vas zahtevati ponovnega plačila in se prav nič ne razburjajte, ako Vam grozi s tožbo. Naj prodajalec išče vso odškodniru) pri kupcu, ki ni izpolnil dogovorjene kupne pogodbe.