Štev. 1
V Ljubljani, 11. januarja 1918.
Leto LVIII.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve ie pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5- — , četrt leta .... 2-50 , posamezna številka po 20 h.
Za oznani a je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h . . . dvakrat. . 14 » . , , trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon ¿L H8).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št 53.160. Reklamacije so proste poštnin«
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 25. jan. 1918.
irovam
Po dolgem muke in trpljenja polnem času je vendar zopet zborovala delegacija Zaveze avstr. jugoslovanskega učiteljstva. Dne 28. decembra 1917 se je vršila najprej ob 8. uri dopoldne seja upravnega odbora v uradnem prostoru Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Na tej seji se je vzelo na znanje poročilo o delovanja vodstva Zaveze od zadnje seje upravnega odbora; določila so se i oročila za delegacijo, izbral kraj prihodnjemu Zaveznemu rednemu zborovanju ter se rešile še nekatere druge notranje zadeve.
Ob 9. uri pa se je začelo v mestni dvorani na magistratu v Ljubljani zborovanje Zavezine delegacije ob navzočnosti 80 delegatov in delegatinj. Na zborovanju bo bile zastopane vse Zavezine deželne zveze in z malimi izjemami vsa društva. Ob živahnem zanimanju otvori zborovanje Zavezin predsednik, tovariš Jelene, ter nagovori zbrano delegacijo s temi-le besedami :
SLAVNA DELEGACIJA.
Peto leto mineva, kar je zborovala zadnjikrat dne 6. septembra 1913. leta Za-vezina delegacija v Mestnem domu v Ljubljani ob slavnostnem praznovanju 25-let-nice °bstanka Zaveze. Kdor je bil navzoč ob tem našem slavlju v Ljubljani, se gotovo še živo spominja onih lepih praznikov slovenskega učiteljstva. Takrat smo se nadejali in trdno sklenili, da popeljemo našo Zavezo na podlagi novih pravil s svežimi močmi v drugo četrtstoletje.. S ponosnim zadoščenjem smo se ozirali v preteklost in z veselimi nadami gledali v bodočnost. In res so šle vse učit. organizacije s poživi jeni mi močmi na delo za prospeh narodnega šolstva in dobrobit učiteljskega stanu. Nihče ni slutil, da nam bodo zaprli pot in «stavili delo dogodki, ki pretresajo Še danes vesoljni svet. Delo v n nogih naših društvih je prenehalo popolnoma, v drugih se sicer vrši, a v jako omejenem obsegu. Nastopila je dolga, neplodna doba v veliko škodo šolstvu, v kvar vzgoji naše mladine in v neizmerno gorje nam vsem. Trdno sem prepričan, da končamo danes
to neplodno društveno dobo in da začnemo z današnjim delegacijskim zborovanjem novo dobo uspešnega dela na širokem polju narodne prosvete. Ponesite, dragi tovariši delegati in delegatinje, zaanašnjega zborovanja v Vaša društva novo mlade-niško navdušenje za uspešno delo v občo blaginjo in žareč ogenj ljubezni do svojega zvanja. Saj je upravni odbor sklical današnjo sejo, v prvi vrsti zaradi tega, da vzpodbudimo Zavezina društva k novemu življenju, k zopetnemu delu.
Zavezino delegacijo pa čaka še mnogo dru ih nujnih del in vprašanj, ki spadajo v nje delokrog, o katerih mora danes izreči dokončno veljavno besedo in zavzeti svoje stališče. Za današnje zborovanje so se stavili na seji upravnega odbora razni važni v ustroj naše Zaveze globoko segajoči predlogi, ki jim mora pritrditi ali zavrniti edino le naša najvišja instanca — delegacija. O vseh teh vprašanjih in predlogih se boste danes temeljito posvetovali in po resnem premisleku in preudarku sklepali.
Skrajni čas je že tudi, da dobi Zaveza nov poslovni red. Ena glavnih točk ; današnjega vzporeda je ta točka. Mislim, da ste se, cenjeni delegati in delegatinje, posvetovali o tej točki v svojih društvih in stopili v dogovor s svojimi tovariši. Res je, črka je mrtva, duh je, ki jo oživlja, vendar mora imeti Zaveza poleg pravil navodila, da sistematično uravna po njih smotreno svoje delo.
Danes pokličemo k življenju odseke, ki so v vsaki večji organizaciji in korpo-raciji, ki hoče resno in temeljito delovati neobhodnopotrebni. Kako živo jih potrebuje Zaveza, se razvidi iz dejstva, kako marljivo se je lotil dela začasni odsek za načrt preustrojitve našega šolstva, ki se je izvolil šele na zadnji seje upravnega odbora dne 10. sept. t. 1.
Nujno je tudi potrebno, da se konstituira po novih pravilih vodstvo in upravni odbor, ker jima je že zdavnaj potekla ! upravna doba.
Važno delo mora izvršiti danes Zavezina delegacija, zato želim va4im sklepom najboljših in trajnih uspehov.
Ne morem končati svojih izvajanj, da bi se ne dotaknil napadov na našo osrednjo organizacijo, ki so se pojavili pred leti in se letos ponovili in nadaljevali. S tega mesta moram najodločnejše zavrniti take napade, ker se mi vidijo škodljivi in krivični obenem, krivični zato, ker se je vse teptalo v blato in obsojalo, kar je storila
LISTEK.
]
in mm
razniKQV.
Slovenska deca praznuje svoj praznik na god nedolžnih otročičev dne 28 dec. po našem koledarju. Takrat ima mladina staro tradicionalno pravo, da hodi „tepežkat". Te-pežkanje je dobilo zlasti v mestih že bolj lice beračenja. „R ši se, reši", je običajna formula S bmi besedami in s šibo te pozdravi paglavec. Za »bakšiš", pest sladkor-Čkov ali smokev si odkupil svojo prt grešno plat od veselja razvnetih »napadalčkov*. »Reševati se" pa čujemo med naš m narodom tudi (b drugi priliki. Kdor »se rešuje", obhaja god. Tudi »vezovatt se" rabi ljui-srvo v govoru. Vse troje oi drugega nego
ostanki med pravoslavnimi Jugoslovani še ohranjenih treh praznikov, ki se imenujejo: »det nci", »materice* in »očevi* sli „oci". Vsi trije prazniki so pred Božičem okoli sv Nikole. Za »detince" obdaruje deca starše s kakim ročnim delom aii v modernih časih z dobrimi Sol. naznanili. Pač pa so zanimive ,m«tercrt" in „oci". Na predvečer »materic" veže deca mater za stol ali mizo s konopcem. Seveda Ijubeznjiva mati ne opazi tega. Ko pa hoče v stati, vzkl kne presenečena, da je ,vezana" in prosi itnka: „Odreši mel" Odkupi se malo s kakim darom, novcem ali kako d ugo malenkostjo.
Za „oce" se »vežejo" očetie, ki se morajo istotako odkupiti z raznimi malenkostmi. Te vse praznike je pa navadno boljše kosilo kot vidni in prijetni znak podobnega domačega slavja.
Brezd oma smo imeli tudi mi nekoč te običaje, kar kažeio ohraniene besede in slič-nost »ceremon je". Tuli ta drobtinica kaže na naše nekdanje edinstvo, po katerem tu Ji sedaj tako vroče hrepene avstrijski Jugoslovani	Božo Rotlč.
dosedaj Zaveza, Škodljivi zato, ker nam jemljejo nazunaj ugled. Vsaka organizacija zahteva od svojih članov gotovo disciplino, brez te ni uspehov. Resnično svoboden človek si daje sam svoje postave in se ukloni splošnim zapovedim V javnosti naj se ogiblje, kar škoduje in ponižuje. Tu je kraj, kjer naj pove vsakdo, kar mu ni všeč, nasvetuje zboljšanje razmer in vse bomo radi storili, da odpravimo nedostatke, vse ukrenili v procvit naše organizacije. Le v slogi bomo močni, zakaj vsako kraljestvo, ki je v samem sebi razdvojeno, bo razdvojeno. Ne rahljajmo discipline v organizaciji, temveč jo utrjujmo in krepimo z delom.
V imenu upravnega odbora vas vse, cenjeni delegati in delegatinje pozdravljam najiskrenejše!
Preden prestopimo na dnevni red, se spomnimo velike nesreče, ki je zadela vse narode naše mogočne Avstrije in prejasno našo cesarsko hišo. — Delegacija se vzdigne s svojih sedežev. — Dne 21. novembra 1916. leta je zatisnil za večno oči naš veliki cesar Franc Jožef i. Ne bom proslavljal slavnih del veiikega pokojnika, ne bom govoril o tem. kako je Avstrija napredovalo za časa Njegove vlade, ker je to vsakemu izmed nas dobro znano, povdarim le to, da, če je kateri stan hvaležnosti dolžen pokojnemu cesarju je to v prvi vrsti učiteljski stan. Saj je cesar Franc Jožef I. utemeljil naš stan in ga poklical k življenju s tem, da mu je dal novi šolski zakon. Ves čas Njegovega dolgoletnega vladanja mu je bila na srcu vzgoja in pouk nežne mladine. Zato poživljam cenjeno delegacijo, da zakličemo pokojnemu cesarju Francu Jožefu I. iz dna hvaležnih svojih src v večen spomin: Slava 1 Slava! Slava I
Umrl je kralj, živel kralj! Po smrti cesarja Franca Jožefa I. je zasedel častit-Ijevi prestol svojih slavnih pradedov Njegovo Vel. cesar Karel I. V kratki dobi svojega vladanja si je z blagimi deli pridobil ljubezen in simpatije vseh narodov brez razlike. Zavezino učiteljstvo prožeto globoke vdanosti, ljubezni in neomajne zvestobe do Nj. Vi 1, spominjajoč se ne-umoruega prizadevanja in delovanja za blagodare miru med narodi sveta, ki naj ostane v potomstvu in človeštvu večen in zlat spomin, želi mlademu vladarju in vsi cesarski dinastiji procvit in pomoč dobrotnega neba v Njegovem težkem zvanju. Vabim cenjeno delegacijo, da zakličem našemu ljubljenemu vladarju, cesarju Karlu trikratni: Slava 1 Slava I Slava !
Predlagam, da pošlje delegacija Nj. Vel. presvitlemu cesarju Karlu to-le vda-nostno izjavo:
Njega c. in kr. apostolskemu Veličanstvu cesarju Karlu
na
Dunaju.
Delegacija Zaveze avstrijskega jugo slovanskega učiteljstva zbrana današnji dan na svojem zborovanju v Ljubljani polaga v imenu vsega v Zavezi združenega učiteljstva pred prestol Vašega Veličanstva v najgloboči vdanosti in najčistejši ljubezni izraze neomajne zvestobe.
Kakor doslej bo tudi v bodočnosti to avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo zbujalo in krepilo v srcih šolske mladine iskreno ljubezen, vdanost in zvestobo do Vašega Veličanstva in do preslavnih članov pre-jasne rodovine Habsburške.
Iz vobčega odobravanja razvid m, da se detegacija strinja z mojim predlogom, smatram ga soglasno sprejetim. Prosim tovariša blagajnika, da preskrbi od pošiljate v brzojavke.
Mi bi ne bili dobri tovariši in zvesti i prijatelji, ako bi se ne sp minjali danes s hvaležnim srcem vseh onih svojih tova* rišev, ki stoje v bojnih črtah in nas branijo premnogih, močnih sovražnikov. Ti junaki ne varujejo s svojimi junaškimi prsi samo očeta in mater, ženo in otroka, temveč vse nas v zaledju. Njih roka varuje domovino s svobodnimi državljani. Vsikdar za pomoč pripravljena roka in globoke hvaležnosti polno srce naj skuša poplačati velik dolg tem junaškim sinovom. Ta pozdrav pošiljamo danes iz te dvorane bo-rilcem! Pozdrav vsem junakom na bojni črti!
Kaj pa naj rečemo o onih junakih, k so žrtvovali za domovino in cesarja vse« kri in življenje! V skromno plačilo jim bodi hvaležnost domovine in večna slava njih imenom. Zakličimo jim v večen spomin: Nesmrtna slava! Delegati in delegatinje so stoje poslušali tudi ti dve izjavi tovariša predsednika, ter ob koncu živahno pozdravljali tovariše-vojake ob vseh bojnih črtah in s tužnim srcem klicali padlim tovarišem-junakom: Večna slava!
Za zapisnikarja imenuje predsednik tovariša Josipa Ambrožiča in tovarišico Emo Žerjavovo. Nato se izvrši legitimiranje delegatov in delegatinj ter preide k tretji točki dnevnega reda, tajnikovo poročilo.
(Nadaljevanje prih.).
Vojna.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA „RDEČI KRIŽ" IN DRUGE VOJNOPO-MOŽNE SVRHE.
Šolsko vodstvo Drenov grič 56*20 K; zbirka VI. razreda na dekliški ljudski tali v Trbovljah, 4550 K: skupaj 10170 K.
Danes izkazanih . . . 101*70 K
V	zadnji štev. izkazanih . 286.081-97 ,
Skupaj 286.183 67 K
VI VOJNO POSOJILO.
Po posredovanju tovariša Petra Širca; učitelja v Mengšu, se je podpisalo poleg ie, v prejšnih listih izkazane vsote 2000 K VI. vojnega posojila.
Danes izkazanih .... 2000 K
V	zadnji štev. izkazanih . 418.450 ,
Skupaj 420.450 K
VIL VOJNO POSOJILO.
Po posredovanju tovariša Petra Širca, učitelja v Mengšu se je podpisalo 17.000 K; po posredovanju tovariša Leopolda Kopača, učitelja v Postojni, 127.000 K; po posredovanju tovariša Ferdo Juvanca, šolskega voditelja v Postojni, 10.500 K; tovariš Janko Vrezec, nadučitelj v Ribnem pri Bledu ja zbral VII. vojnega posojila 04.510 K; skupaj 249 000 K.
249.000 K 210.300 „
Danes izkazanih . . V zadnji štev. izkazanih
Skupaj 459.300 K
Srednje feole.
Prof. Kožman pri Gospe Sveti, 50 K, | Anton Jeršinovec, c. k. gimn. prof. v Ljub-i ljani, 10 K; dr. Gregorij Pečjak, gimn. ka* tehet, 100 K; skupaj 160 K.
Danes izkazanih ....	160 K
V zadnji štev. izkazanih . 67.47738 , Skupaj 67.637-38 K.


DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v „Učit. Tovarišu":
Za „Rdeči križ" itd.	.	•	286.183-67	K
III.	vojno posojilo •	•	•	278.848'69	„
IV.	vojno posojilo •	•	•	2,761.438'—	„
V.	vojno posojilo •	•	•	10,314.807'—	„
VI.	vojno posojilo •	•	•	420.450'—	„
VII.	yojno posojilo , • • 459.300 — „ Srednje iole . . . • • 67.637'38 „
Skupaj 14.588.664-74 K
III! IIH
i.
V obrtnem odseku poslanske zbornice se je oglasil posl. dr. Vrstovšek v razpravi
0	stomilijonskem kreditu za male obrtnike, ki so trpeli zaradi vojne. Glavne misli njegovega govora so:
Zaradi zanemarjenja obrtništva na jugu od strani vlade in zaradi splošnih neznosnih razmer na Štajerskem in Koroškem Jugoslovanski klub ne more sodelovati pri tako važnih akcijah, dokler ni gotovosti, da bodo takih dobrot deležni tudi slovenski in hrvatski obrtniki. Pri nas na jugu gre vse le za nemške obrtnike, in merodajni krogi uporabljajo razne zaloge ne toliko za pospeševanje obrtništva, kolikor za germanizijske namene. Saj so morali n. pr. slovenski obrtniki na Spodnjem Štajerskem vsi k vojakom, dočim so se nemški in nemškutarski večinoma oprostili in so dobili javne funkcije, ki niso niti v zvezi z njihovo obrtjo. — V Mariboru je n. pr. nastavljen črevljar za nakupovanje živine, v Sluvenjegrajskem opravlja to nalogo neki trgovtc; tamkaj je za žitnega komisarja neki trgovski pomočnik il Celja, samo da je oproščen vojaške slržbe. Tako so ravnali na sploh v slovtnskem delu obth dežel in tu so hudo prizadeti sloven ski ubriniki. Zato ima Jugoslovanski klub toliko več vzrokov zahtevati, da bodo tudi slovenski obrtniki v enaki meri deležni državnih in deželnih podpor. Od dežele Štajerske ali Koroške ne more slovensko obrtništvo nikdar ničesar opati. — Šta erska ima n. pr. v proračunu za 1. 1917. za obrtništvo, dasi so bile črtane razne postavke, še vedno okroglo 100.000 K, od katerih dobi slovenski del kakih 800 K. Omeniti je še treba, da izdaja dežela vsako leto za razna poslopja do 100.000 K, izdali so že tudi nad
1	milijon, ali slovenski obrtniki niso dobili nikdar beliča. Enako je s prispevki, ki jih daje država deželi za obrtno šolstvo v proračunu 268.776 K, od katerih odpade na Sovence celih 100 luon, na Koroškem od 349.392 K pa niti belič. — Na podporah za obrtno-nadaljevalne šole na Štajersktm plačuje dižava 127.200K, na Koroškem 46.600 K; od vseh teh denarjev odpade za ssovensko šolstvo največ — 1000 K. — Kakšna je v tem oziru slab za Slovence, naj dokazujejo naslednje številke: Štajerska ima 54 obrtno-nadaljevalnih sol, med njimi 4 slovenske — Korošca 33 nemških, nobene slovenske. Štajerska 3 nemške strokovne šole, Koroška 7, a nobene slovenske. Državno obrtno šolo imajo le Nemci v Gradcu. — Nemci imajo na Štajerskem 9, na Koroškem 7 trgovskih šol, Slovenci nobene.
Na Slov. Štajerskem je v avtonomnih mestih Maribor, Celje in Ptuj 2154 glavnih in 127 postranskih obratov, med temi 80 odstotkov slovenskega pokolenja; v okrajih Ljutomer, Maribor, Slovenjigradec, Celje, Biežice, Ptuj 10.697 glavnih in 413 postranskih obratov, od katenh je do 50 odstotkov nemškega pokolenja. No vsi ti obrati nimajo nikakih pravic, ker nemška trgovska zbornica v Gradcu pospešuje obrtništvo le tam, kjer je nada za poneinčevanje. Zato si prizadevajo zadruge po Slov. Štajerskem, da bi dobile lastno zbornico. Slovenski obrtniki morajo hoditi trnjevo pot. Politiške oblasti jim delajo največje težave.
Iz vseh teh razlogov je govornik zahteval, naj obrtni odsek spiejme v vladni načrt o uporabi stomilijonskega kredita določbo, da se mora ozirati na narodnostne razmere.
Posl. Einspinner in Hoffmarin-Wellenhof sta izkušala ovreči Vrstcvškove podatke. V popoldanski seji je bil Vrstovškov predlog najprej odklonjen, ali ker je nastala nevarnost, da se odsek razbije, je bil njegov predlog končno sprejet.
Odsekovi sklepi se glase: 1. Pravico do podpore imajo obrtniki, ki so zaradi vojne odškodovani in v eksistenci ogroženi v prvi vrsti oni, ki so „vojni udeleženci", njih vdove in mladoletni otroci, na katere je prešla last obrti; razen teh pa tudi obrtniki, ki so nenavadno težko prizadeti zaradi vojnih razmer. Obrtniki, ki morejo dobiti zadosten kredit drugod, ne bodo upoštevani. — 2. V nadaljevanje obrti se bodo dovoljevala posojila do 4000 kron, prvo leto brez obresti, proti vračilu 11 letih. Prošnje se
bodo sprejemale še dve leti po sklenjenem miru. — 3. Za organizacijo se ustanove po deželah posebni odbori, v katerih bodo sodelovali obrtno-pospeševalni zavodi, države, krajevni činitelji, občine, zadruge itd.
Uspeh dr. Vrstovška je, da moida tudi Slovenci na Štajerskem in Koroškem kaj dobimo od tega velikega kredita. — Pri razdeljevanju teh podpor ali posojil bodo igrali važno vlogo obitni kreditni zavodi preko katerih se bo izvajalo pod jamstvom države zagotovljeno ceno kreditovanje. Obstoječi zavodi naj bi že danes mislili na tako bodočo nalogo; kjer jih še ni, naj bi jih ustanovili. Tudi druga obrtna društva, ki počivajo, bi trebalo oživiti!
II.
V naši javnosti niso skoro ničesar pisali, posebno pa naše glasilo „Učit. Tovariš" ni imel prilike reči besede o našem obrtnem šolstvu, posebno o naših obrtno-nadaljevalnih šolah še nismo izpregovorili resnejših besed, ki naj bi prišle do ušes faktorjem, ki bi jih hoteli, oziroma morali uvaževati.
Že ves ustroj naših obrtno-nadaljevainih šol je dokaj ponesrečen, zakaj če upoštevamo tu dejstvo, da se nahajajo te šole v svoji pretežni večini po naših manjših krajih, vidimo, da imajo vse te šole dva razreda in pripravljalni tečaj. V te razrede na-mečejo obrtnike vseh stanov, vseh starosti in vseh mogočih predštudij, od absolviramh enorazredničarjev do ponesrečenih gimnazijcev. oziroma realcev z dvema razredoma, včasih tudi s tremi razredi, ali pa z dovršeno meščansko šolo, posebno se tu rekrutirajo trgovski vajenci. In sedaj naj pa s takim materialom delamo naravnost čudeže! Na eni strani so ljudje, ki komaj za silo bero in pišejo, kaj šele računajo, a na drugi strani pa zopet taki, ki bi z njimi z lahkoto reševali najtežje predmete spodnjih srednjih čol. — A tudi vse obrti so tu zastopane, in pri pičlo odmerjenjh urah dosedaj pri vseh teh, s tako različnimi potrebami opremljenimi učenci dobre uspehe, seveda upoštevaje njih obrt. No, tu bi pač bila potrebna temeljita preosnova — sloneča na onih dejstvih, ki bi garantirala trajne uspehe, a ne samo navideznih. Sicer je bila pa pred par leti sklicana nekaka enketa, katere se je tudi pisec tth vrstic udeleži!, a le-ta enketa ni pač obrodila nikakih pozitivnih uspehov, zakaj le-tu srno razpravljali o vseh drugih zahtevah, samo o onih ne, ki so ta-korekoč alfa in ornega vsega obrtno-nada ljevalnega šolstva.
Tudi z učnimi pripomočki je to šolstvo na kaj skromni podlagi. Primanjkuje nam mnogo primernih učnih knjig, posebno beril pogrešamo krvavo, a tudi z ostalimi knjigami smo malo, malo zadovoljni, dokajšnjo vrzel je tu zadelal tovariš Podkrajšek s svojimi „Obrtnimi računicami". Umevno, da ne smemo tu primerjati naših učnih pripomočkov z učnimi pripomočki najbolj razvitega obrtnega šolstva češkega. — Primerjati je treba tu le dotične izkaze — in razloček leži javno na dlani.
Dotakniti sve hočemo tu še neke prav pereče točke. Čas napredka in enakopravnosti beži bliskavo, in na površje stopa čim glasneje zahteva, da se tudi deklice posvečajo v obilnejši meri raznim obetim, ki tudi zahtevajo od teh višje in obširnejše ali, recimo, temeljitejše izobrazbe — kakor jo podaja dotična ljudska šola. Tudi deklice zahtevajo vstop v obrtno-nadaljevalne šole, zakaj merilo izobrazbe vsakega naroda je izobrazba njegovega ženstva. Dobimo pač ljudi, male v velikih stvareh, a velike v malih, ki se bodo upirali z vsemi štirimi tej novotariji, a čas pojde preko zastarelih na-zadnjakov nevzdržno svojo pot, in kar so nekdaj preklinjali, to bodo morali slednjič blagoslavljati
Vse obrtno - nadaljevalno šolstvo [na Kranjskem, t. j. slovensko, in deloma tudi na Goriškem in Štajerskem istotako slovensko, kar tu posebno povdarjamo, je razdeljeno v dva nadzorovalna okraja, t. j. v III. in IV. — V vseh teh obrtno-nadaijevalnih šolah so izključno otroci slovenskih staršev in tudi ves ustroj je strogov slovenski — kar se tiče vnanjosti namreč. Človek normalnih možganov bi pač mislil, da imajo tako emi-nentno slovenski zavodi tudi slovenske nadzornike. A temu ni tako, pač najlepši dokaz naše ljube avstrijske enakopravnosti! Kak krik bi zagnali naši sosedje n. pr. na Koroškem, ko oi imenovali za tamošnje psevdo nemške obrtno-nadaljevalne šole, ki jih obiskujejo premnogi slovenski obrtni učenci, obrtni šol. nadzornik slovenske krvi, svet bi hoteli dvigniti iz tečajev, samo da se ga iznebe. Toda pri nas? Mi pohlevne slovenske ovčice pa trpimo, da se šopiri z rege-natsko nemško ošabnostjo v III. nadzoroval-nem okraju mož, sicer slovenskega pokoljenja — a strasten nemški uskok. — V prejas-nem deklaracijskem času, ko po slovenskem ozemlju piha tako krepka, oživljajoča sapa, ki zbuja vkljub ostri zimi prebujno slovensko zelenje, kličemo Jugoslovanskemu klubu prav glasno: Na slovenska mesta slovenske može! Posnemajte v tem oziru soseda Nemca!
Nikakor pa ne moremo ob tej priliki prezreti še nekega dejstva, ki nas tudi peče v našem slovenskem srcu. Vsako leto izhaja menda na državne stroške takozvani „Einzel-Ausgabe der Berichte der k. k. Gewerbe-Inspektoren über ihre Amtstätigkeit im Jahre . .in sicer za Kranjsko posebna izdaja pod naslovom: Bericht über den 12. Aufsiclitsbezirk (Amtssitz Laibach-) — seveda v nemškem jeziku. S cer' ne vemo, komu na ljubo in v korist izdajajo to nemško tiskano poročilo, a če si ga natančneje ogledamo, spoznamo, da je to poročilo namenjeno onim slovenskim obrtnikom, ki plačujejo dokaj davka tudi v pokritje tiskovnih stroškov in za vzdrževanje dotičnega „k k. Gewerbe-Inspektorja". Opozarjamo iu zopet tako slovenske obrtnike kakor tudi Jugoslovanski klub, naj zahtevajo odločno slovenskega poročila!
Sklepno si pa dovoljujemo zapisati še par vrstic na naslov vodstva naše višje obrtne šole v Ljubljani.
Z ogromno težavo smo si priborili ta zavod, in slovenski narod si bo z zlatimi črkami zapisal one može, ki se niso strašili ne truda ne dela, da so nam priborili to šolo, ki je za naš narod naravnost življenjskega pomena! S to šolo stopamo prvo-krat na pozonšče izobraženih narodov, in le-ta nam zagotavlja trajno življenje.
Če pa hočemo zagotoviti trajni napredek tej šoli, moramo pač .tudi skrbeti za dobro in intenzivno reklamo prav po vzorcu naših sosedov Nemcev. Le-ti imajo v Gradcu sučno šolo. In kako sltrbe oni za to svojo ljubljenko! Pri vseh naših c. kr. okraj, glavarstvih vidite v več izvodih nalepljene velike plakate, ki te vabijo v te šole. — A naša višja obrtna šola? Tiho, skromno se skriva v svojih lepih prostorih.
Napačna skromnosti
Reklama na vse postaje, v vsa županstva, v vse šole, na vsa glavarstva! Tudi to nam pomaga, da stopimo za korak naprej v lepšo bodočnost!
In v teh naših zahtevah in željah bo storjen korak dalje v našo lepšo bodočnost!
J. PAHOR:
D reformi lit
(Nadaljevanje.)
Velika napaka je posebno razcepljenost našega srednjega šolstva. Ne zadoščata nam gimnazija, realka1, imeti moramo še realno gimnazijo in podobno, da se čimprej določi poklic mlademu bitju, ki ( se šele razvija in o katerem nihče ne more vedeti, kakšna smer najbolj prija njegovim zmožnostim, kakšna sila zdi v njegovih nagnjenjih. To je zgrešeno. Poklic naj se svobodno izbere in sicer čim pozneje, tem bolje. V pro slu lern »čiščenju« nižjih razredov srednjih šol se kaže vsa beda našega učnega sistema. Najprej se tira otrok v šolo premlad, potem pa se zasleduje, ker ne more, nerazvit, zadostiti previsokim zahtevam pouka. Tako nastaja oni značilni tip propadlih bitij, ki še v življenje niso pravzaprav stopila. Ali ni premnogo krat upravičena trditev, ki se pogosto čuje, da namreč ravno šola toliko mladih ljudi pokvari? In vendar niso nič redkega slučaji, ko se pri mladeniču šele pozno pokažejo zmožnosti, ki nam zagotove, da bo gojenec koristen, vrl ud družbe, čeprav smo dotlej dvomili o njem. Toda sila se ne sme nikdar delati vzgojevanemu, še posebno zato ne, ker gre s silo reko v roki tudi krivica. Glavna naloga je, prepričati gojenca, da ima le saim po sebi, po svoji odgoji in uaobra-zbi vrednost, po svoji volji In sposobnosti za delo. V enotni šoli naj mu bo svobodno, kako si izbira predmete, določen naj je ie splošni cilj: toliko je potrebno! Pntem ni več muka učenje, 'temveč ima še to dobro lastnost, da ni protivmo zdravju, da ohranja trdno živčevje ter ustvarja krepko volijo in živo iniciativo.
Posebno trdo bije v obraz navedenim učnim, vzgojnim in zdravstvenim načelom ustroj naših učiteljišč. Naj omenim le množino predmetov in vrsto učnih ur, k čemer se učiteljiščnlku naklada še domače delo. Vse je tako urejeno, da se go-jenčeva vestnost polagoma čisto zatre. Posebno domača pismena dela so malo prid?., dvoje, troje najboljših jih opravlja za vse ostale. Tako ima zavod, ki hoče sam učiti o vzgoji in pouku, velikih vzgojnih
in učnih grehov nad seboj. Temu je kriva pred vsem prekratka štiriletna učna doba, v kateri se v jasni luči kaže držav-nikovo in zakonodajalčevo naziranje o lju.lski šoli in vzgoji. Pred polstoletjem je bila res nujna potreba, da se čim prej dobe učne moči za hkrati silno razširjeno ljudsko šolo. Nič čudnega torej, če se je vlada zadovoljila z zasilnim urejen jem razmer. V današnji dobi pa je neciviliza-torno in škodljivo, če se položi osnovna naobrazba družbe v roke devetnajslet-
nega, ne da hi se učitelju prej oskrbela obsežna humanistična naobrazba, tako imjno potrebna vsem višjim poklicem.
Zle posledice čuti družba in še posebno stan sam. Karikatura slovenskega učitelja, ponosnega »prosvetnega pionirja« se začenja že pri Jurčiču irl igra vedno večjo vlogo oelo v najnovejšem leposlovju. Zadnji naš literatek ¡ima menda že kulturno dolžnost, da se roga, če ne naši gmotni, pa vsaj duševni revščini. Izmučeni slovenski učitelj tega ni zaslužil. In ker ni kriv, se tudi sodbe časa me boji. Še nedavno je zapisal naš znanstvenik Abditus: »Sedanji ljudskošolski učitelj je narodna in kulturna sramota, ki se mora odpraviti«. Dostavil pa je obtožbo: »Naše politične stranke so storile vse, da do dna korumpirajo učiteljski stan. V njem so iskale politične agitatorje, ne kulturnih delavcev. Zato ljudska šola ni mogla med ljudstvom pognati korenin. Šolska stavba je ostala mrtvo zidovje,' kjer ni mogla živeti mehka duša ljudskega vzgojitelja«.
Korumpirati stan pa je le tedaj mogoče, če ga njegovo znanje ne dela neodvisnega, če je njegova naobrazba prešibka. Ne smemo namreč pozabiti, da so nravne sile vedno močnejše kot gmotne. C itn višje bo torej učitelj stal in čim več samozavesti bo iimel radi svojih zmožnosti, tem manj ga bo mogla doseči gniloba; čim širje obzorje bo imel, tem manj se bodo vrtinci poigravali ž njim, tem manj ga bo duh časa upogiba!, tem težje bo prišel z družbo v razpor. Ako hoče naš stan ven iz močvirja, se mora sam prenoviti. Njegovo poslanstvo kulturnega delavca je mogoče le z notranjim prerojenjem. Danes še živimo v zakonih, ki so v škodo stanu in družbi, toda pride čas, ko bodo padli. Zavediimo se že, da ¡mora biti glavna zahteva učiteljstva osamosvojenje potom znanja. Spričo razmer je misel o odpravi učiteljišča kot takega fantastična. In vendar nam vsak novi dain zopet dokazuje, kako daleč je učiteljišče od svojih nalog. Dolžnost stanu je, da ima to pred očmi. Razcepljenost srednjega šolstva je tako z družboslovnega kakor tudi s praktičnega ozira zgrešeno, ker cepi koinčno tudi družbo samo; učiteljišče pa ima po-sebc še to napako, da ne razume, kako važen člen v verigi družbe je učitelj, kako ves štetji v življenju. Iz obeh razlogov torej sledi, da bi se moral učiteljski naraščaj za osnovno šolo prav tako pripravljati v enotni srednji šoili kakor gojenci za druge poklice, le da bi se v višjih razredih še posebe negovali vzgoje- in ukoslovje. Ti dve znanosti sta na splošno vse preveč »neznana zemlja« celo v višjih slojih, zaraditega bi bilo le prav, da bi enotna (srednja šola tudi tukaj razširila obzorje. Končno bi pa imeli izredni talenti za vzgojo in pouk odprto poit še na vseučilišče, da bi lahko razvili vse svoje sile.
Menim, da mi ni treba še posebe dokazovati trditve, ki sem je zapisal v začetku razprave. Važnost reforme' našega višjega šolstva je tako dalekosežna, da je brez nje preustroj osnovne šole naravnost nemogoč. Dokler ne bo postavljena naobrazba učiteljskega naraščaja na moderne temelje — in to je zopet odvisno od preuredbe univerze, na kateri se pripravljajo srednješolski učitelji — dotlej se pouk in vzgoja v ljudski šoli 'bistveno ne bosta spremenila.
A čeravno hočemo boljšega šolstva, vendar ne smemo zabresti v napako, da bi vsega pričakovali od učnih zavodov. Šola tudi v najboljšem slučaju ne; napravi dovršenih ljudi. To mora učitelj posebno zase vedeti. Važnost stanu v družbi nam narekuje, da sami skrbimo za svoj na-daljni umstveni razvoj %i da smatrajo učiteljske organizacije intelektualni napredek lastnih vrst za svojo prvo,-najnujnejšo nalogo. Nazvali bi to delo lahko au-tcdidaktizeim, ki ga naš birokratični učni sistem sploh noče pripoznati. In vendar je prav autodidaktizem' velike važnosti, posebno še v moških letih, ko se zdrami um, ko začne človek z umevanje.m gledati v življenje družbe in diržave ter se udeležuje uživanja gmotnih dobrin tudi sam. Lahko rečem, da se ima učiteljstvo ravno autodidaktizmu zahvaliti, kolikor ima sile vzlic vsem neugodnim razmeram stanu, kolikor ima širje obzorje in tal v družbi.	(Dalje prih.)
Hg Ml V [Sili
ilj
Katastrofalni časi so nastopili za kranjsko ljudskošolsko učiteljstvo. .2e pred izbruhom vojne najslabše plačano izmed vsega avstrijskega učiteljstva, da je živelo v velikem pomanjkanju, so ga privedli sedanji dragi časi na rob gmot-
.J
nega propada. Vsi stanovi so si zvišali svoje dohodke, iti kdo bi jim štel 'to v zlo, saj vemo, da nihče ne more shajati sedaj s tistimi dohodki, ki ijih je imel pred, vojno. Delavci so zvišali svoje mezde, obrtniki podražiili svoje izdelke, trgovci zvišali cene, uradniki v zasebnih in javnih službah dobivajo 100% dravinjske doki ade poleg enkratnih prispevkov za nabavo najnujnejših potrebščin; tudi ljud-skošolskemu učiteljstvu po drugih krono v in ah so priznali precej visoke draginj-ske doklade, edin stan v celi Avstriji je kranjski ljudskošolski učitelj, ki nima vojnih draginjskih doklad, temveč mora stradati ob tisti plači, kakor jo je imel pred vojno, četudi so se življenjske potrebščine podražili do neverjetne višine.
Spomladi leta 1914. je sprevidel deželni zbor, da učiteljstvo s 'to plačo ne more živeti. Toda večina deželnega zbora je maimenomia sklenila regulacijski zakonski načrt, o katerem je vedela, da ga vlada ne predloži v sankcijo. Vse skupaj je bila to frivolna igra z usodo bednega učiteljstva, vse le pesek v oči. Ob plači, ki je bila že pred vojno premajhna za dostojno življenje, hira in umira v pravem pomenu besede kranjsko učiteljstvo že četrto vojno leto. Ni čuda, da se ga pola-stuje obup in je pripravljeno na vse, tudi na najhujše, ker sila lomi kola. Od vseh strani nam prihajajo obupni klici po pomoči, katerih končni refren je, da tako •ne more iti dalje. S srdom v srcu iin obupujoči nad tem, da je še kaj pravice in blagih čuvstev na svetu, beremo slike o neznosnem položaju kranjskega učiteljstva. Piše nam družinski oče petih otrok: »Živil nimam! nič; dosedaj je bil krompir v oblicah stalna ¡jed na moji mizi, v par tednih poide tudi ta. Tudi kuriva nimam: v tankih ponošenih oblekah sedi žena -in otroci v nezakurjem temni sobi, ker tudi razsvetljave inimaim." Dveh otrok ne morem pošiljati v šolo, ker nimata ere vi je v,; žena ni mogla v cerkev ob božičnih praznikih, ker ji ne morem, kupiti obutve; tudi sam imam raztrgane črevlje, da sem ob zadnjem južnem vremenu z mokrimi nogami sedel v mrzli šolski sobi. Upal sem, da dobim meseca decembra več sto kron državne podpore, a nakazali so mi le 300 K. Kaj naj kupim za ta denar? Sprot ga porabim, ker so mi s Í. januarjem ustavili deželno draginjsko doklado. V takih razmerah naj človek z vnemo vrši svoje dolžnosti. Obup me navdaja in mislim si: ali ni slajša smrt, nego to neznosno življenje. Ko bi ne iimel dece!« Tako eden družinski oče učitelj izmed mnogo drugih v enakem položaju. — Učitelj samec nam piše: »Ali ste naredili kake korake in ukrenili vse potrebno, da nam nakažejo zopet deželne draginjske doklade in čimprej, izplačajo državni prispevek. Če ne bo pomoči, zapustim to nehvaležno deželo, ki ne more ali neče dostojno plačati -svojega učiteljstva. Za hrano sem ostal vsak mesec nekoliko dolžan, nabralo se je več stotakov: gostilničarja sem- tolažil s tem, da plačam, ko dobim državni prispevek. Ker nišam mogel držati dane besede, mi je odpovedal hrano. Kaj sedaj? Živ v grob?« — Začasna učiteljica pa stavi na nas to-íe vprašanje: »Prosim Vas, povejte in svetujte mi, kako naj živim z mesečno plačo 66 K? — Gostilničar zahteva za hrano opoldne in zvečer 5 K na dan, za skromno •opremljeno nezakurjeno sobico 20 K na mesec, kar znese mesečno 170 K. Kje je vse drugo? Zapustim šolo in se vržem v vrtinec življenja! grem v vojaško pisarno!«
Lahko bi navedli še mnogo žaloistnej-ših in ostrejših klicev po pomoči, a zadostujejo naj ti, saj iz teh lahko povzame vsakdo, kdor nima kamna namesto srca v svojih prsih, kako se godi kranjskemu Ijudskošolskemu učiteljstvu. Zato pa povzdignemo svoy glas v imenu človečan-stva ter kličemo: Izplačujte zopet kranjskemu Ijudskošolskemu učiteljstvu ustavljene draginjske doklade in izplačajte čimprej državni prespevek. Pa se bo zopet reklo: »To je hujskanje učiteljstva! Ne, to je klic umirajočih! O hujskanju učiteljstva v danih razmerah more govoriti le oni, ki sedi v gorki, bajno razsvetljeni sobi, ob bogato obloženi mizi in ne pozna težke peze učiteljskega življenja in nika-koršnega blagega čuta za trpečega človeka.
Trnjeva pot idealista.
V zagovor naših vodilnih mož premišljam dni, ki so bili.
Študiral sem učiteljišče pod vtiskom groznega potresa v Ljubljani. Begali smo po raznih skrivališčih, iskali zavetja kjer-kolisibodi, lenarili, družili se največ sami
med seboj. Nismo imeli ljudi, ki bi nas dra-mili in vzpodbujali k narodnemu delu kot so delali pred izbruhom vojne starini na sestankih s pripravniki. Vendar nas je oživel neposredno „Učiteljski Tovariš", ki nam ga je pričelo brezplačno dehti upravništvo. Do bivali smo sarao 1 izvod, ki je krožil iz roke v roko. S politiko samo se nismo bavili, ubud.li pa so v ras ideale do narodnega ( dela. Navzlic in kljub gmotnim neugodnostim sem si nabavljal knjig, javnih knjižnic nismo imeli, posegal sem po privatnih, pristopil sem skrivaj k tamburaškemu klubu „Zvezda", marljivo obiskoval Glasbeno Matico, da se izvežbam v teoriji, harmoniji, pevovodstvu.
Združili smo se pevci, prirejali sestanke, vadili se vse leto za abiturjentsko slavje in koncert, ki smo ga priredili v Kamniku. Polni idealov smo hrepeneli, da pridemo med „narod", a ne kot politiki, le vzgojitelji.
Maturitetna naloga nam je bila: „Življenje naj ti bode delaven dan", lzlil sem vsa svoja čuvstva na potrpežljivi papir, oddal delo v roke g. K, ki je ravno nadzoroval to uro. Prečita vši moj spis, si ni mogel kaj, da je pristavil: „Popolnoma v duhu Učiteljskega Tovariša". Posvaril me je ob zadnji svoji uri pred vsem razredom, ki se je možato zavzel za me.
Nastavili so me v C. Moji nazori so jim bili tu že znani po g. K- Povodom otvoritve razširjenega šulskega poslopja se je zbralo v C. nad 30 učiteljev. Obrazi neznani, resni. Oglasil sem se tudi jaz, skromno jih' proseč, naj nas sprejmejo med se kot neizkušene sodelavce. Bratsko smo se združili, shajali večkrat v tednu do razdalje 2 ur.
Na domači šoli nas je bilo 5. Bji srno neoporečno kolegialni med seboj. Župnik inteligenten, 2 kaplana nad vse prijateljska z natni.
Med tem so nekaterniki ustanovili klerikalno stranko, ki se ji duhovščina ni pridružila, ker je bila zgrajena na podlagi osebnih prepirov.
Prosil sem za definitivno nameščenje: ugovarjali so, češ da se preveč ukvarjam s cerkvenim petjem. Ker nisem mogel drugje, sem izobraževal svoj cerkveni zbor, ki je bil tedaj na vrhuncu. v Bolelo me je, imenovan sem bil vendar. Čestitali so mi vsi starini osebno, kar me je močno uzpodbudilo.
Delovali smo mirno, stvarno, brez politike v blagor narodu, vsak na svojem polju.
In rekli so: „V C. pretakajo limonado." Poslali so nam 'človeka, ki je tmel nalogo, razbiti slogo, vpeljati politiko. Pognali so župnika v pokoj, nadučitelj se je umaknil, ker ni mogel prenašati šskan.
Hotel sem dokazati, da je narodno delo mogoče brez politike. Zvabil sem v C. Sokole iz Ljubljane in Kranja, Zaradi terorizma, smo stali osamljeni pod slavolokom, kjer smo sprejeli društva. Nahujskali so mi posestnika, ki mi je zagotovil telovadni prostor, da bi onemogočili javni nastop. Dobil sem zaščito pri svoji sedanji ženi, ki mi je dala na razpolago velik travnik. Vkijub temu, da so bili na nogah v protiagitaciji vsi cerkve-niki, je bil nastop Sokolov impozanten, ljudstva na tisoče, Načelnik sedanji posl. R. je ljudstvo v duhovitem nagovoru navdušil, da je naravnost grmelo. Otrokom sem svetoval, naj se udeleže telovadbe in jim pojasnil smotre telovadcev, veroučitelj nasprotno jim je grozil s kaznijo. Sledili so meni, disciplina se je krhala.
Ustanovili so mlekarno, ki je pa propadla. Ob njenih razvalinah smo mi ustanovili drugo, da bi kmeta gospodarsko podprli. In rekli so: L. si hoce pridobit zaupanje pred ljudstvom. Po njem I Ustanov li so v isti vasi konkurenčno podjetje. Iskali so podpor, ki jih nam ni bilo mi goče dobiti. Po treh letih smo morali prenehati.
Ustanovil sem Tamburaška društvo, ki je dokaj napredovalo. Razbili so mi tudi tega. Če članov ni b lo mogoče pregovorili, so to storili po starših. Vse inštrumente sem nabavil sam, preskrboval sam vse strune, note i. dr.
Ustanovil sem Čitalnico. Priredil sem nebroj nastopov v društvu in na javnih prostorih Vstop je bil vsakomur dovoljen. Nepolitična moja delovanja so bila po volji celo tov. slomš. S. iz R„ ki je bil večkrat navzoč pri javnih prireditvah. Vzpodbudil sem dijake, ki so sami pričeli prirejati javne dramatske predstave.
Bilo je vse nestrankarsko, a vendar se mi je povsod prtdb3Civale „liberalizem". Hoteli so me ubiti, blatiti v D. in S. Na moj poziv so me ovadiii dež. š. sv. in v to svrho zbrali podpisov neveščih mož. Zagovarjal se nisem, tiral sem jih pred šodnijo, kjer so izjavili, da se jim je predložila pola, češ, da prosijo občinske miloščine za neko ženo.vOdpustil sem jim.
Časopisov nisem mogel pregsnjati radi imunih urednikov. Ker se mi je ziubno pred-bacivalo nemoralnih dejanj, sem tiral do-mnevanega dopisnika pred kazenskega sod-nika. Zaman, dokazov mi je nedos>ajalo. Po časopisih so me smeli nadalje blatiti na najgrši način.
Moje tovarišice (Slomš.) so me v naj-kritičnejžih časih pustile na cedilu, a so
spregledale spoznavši, da ne zasledujem po-litiških, ne zasebnih smotrov. Saj sem branil i nje, ko sem nastopil proti K, ki nas je v cerkvi psoval s „šomaštri" „barabami", zasmehoval „šomaštrsko tiskarno in cajtnge." Pozval sem ga k uradni konferenci, kjer naj bi se izjavil „o dostojnosti izrazov šuma-šter in f.." Utemeljeno predavanje je na ovadbo zahteval okrajni šolski svet na vpogled. G. glavar je odobraval moj lepi smoter, da bi dosegel sporazumno delovanje. Po dolgih trnjevih potih, — 15 letih — utrujeni, duševno skoro končani smo doživeli sedanjo svetovno vojno. Zdrznil me je grozno umor preblagega prestolonaslednika. Prišedši s pianin, kjer sem si nekaj dni krepil živce, se podam v bližnjo občino, da pomagam tovarišu Slomškarju pri cerkvenem petju. Spotoma zvem o pretresljivi novici in pri prvi hiši jo zopet kot novico povem svojemu prijatelju S. in ravnokar prišedšemu domačinu. 1 mesec nato sem bil že zaslišan kot vojak v C., češ da se je S. odobruje izrazil. Nečuveno!
Vrnivši se domov, dobim svoje prijatelje somišljenike v disciplinarnih preiskavah radi srbofilstva. Vzkliknil sem nehote: „Kaj še vojna ne strahuje zlobnosti 1"
Kot vojak sem zbral o počitnicah otroke in priredil veliko patriotiško slavnost v proslavo godu Nj. Vet. cesarja Franca J> žtfa I. No in predbacivalo se mi je, da hočem otroke odtujiti, ker jih drugi verskonravno vzgojujejo. Osupnil sem, pojasnil smotre m Din šmo dobri.
Da nas sedanje rekvizicije med ljudstvom ne priljubijo, je naravno.
Imel sem afero, ki pa molčim še o njej. Z vso odločnostjo je delovala naša organizacija v moj prid. Ob slehernem slučaju so bili starejši tovariši najboljši prijatelji, zagovornik), osiveli v bo,u za narod in učiteljstvo,
Podpirajmo jih v dejanju, vsaka vcepljena mladika rodi žlahtnejše sadove, četudi na starejšem deblu.
Da pa je pri nas na K javno delovanje združeno z znatnejšimi težkočami, je razvi-deti iz navedenih vrstic. Ne bomo še obupali, čakajmo prenovljenih časov in m .goče bi bilo, da se obrne učiteljstvo zopet kedaj pod staro streho naše prenovljene Zaveze. V njenem varstvu smo se razvili, organizirali in le politična strast, združena s terorizmom nas je razdružila v 2 tabora.
Če se ne sovražimo kot tovariši na šoli, kot prijatelji, zakaj naposled res ne bi bilo mogoče — skupno delovanje. Kcšček kruha naj nas ne spravlja ob ideale. Toliko- pod vtiskom našega d> legacijskega zborovanja in včerajšnjega poročila o shodu S. L. S
Želim, da se tovariša H. m P. zvesta svojim nazorom, nesporno pridružita Zveznemu vodstvu, podpirali jih bomo z vso vnemo.	J. L.
Pismo s froste.
S sladko otožnostjo gre človek na mi-nuie lepe čase. v bodočnost pa si misel ne upa .. . Slovensko učiteljs.tvo je doma in v vojni storilo p; polno svojo d "žnost. Čitajte izkaze o prispevkih in delu šole za Rdeči križ! Številke naj govore! Ozri se na sveže grobove junakov učiteljev <— na vseh frontah spijo nevzdramno spanje. Komu ni segla v srce pretresujoča vojna tragedija Dolenc Simončič? V krvi in delu žrtvuje slovensko učiteljstvo dovolj 1
A i ste čitali poročilo o seji dež. odbora? Prispevki so dovoljeni, le gospoda na Bk;weisovi ceiti tira t b abljenega uradnega šimeljria po razvoženi blatni cesti in bati se je skoraj, da obtiči voz v globokem blatu. Na Hrvatskem je dobilo učiteljstvo že zdavnaj nam že obetani državni prispevek in si je moglo še pravočasno omisliti najpotrebnejše. Zato je pa tem žalostn jši naš slovenski učiteljski B žič, ko ti prezeba presajena jadna deca z ihtečo materjo v mrzli sobi in misli na očeta, ki je tam daleč, daleč . . .
In nič čudnega ni potem, če prideš s fronte v ne ravno paradni uniformi in po-rastel pred visokega ljubljanskega gospoda in ga prosiš za besedo, pa te odpravi kot sem bil odpravljen jaz. Čujte! Gospod je imel v pisarni stranko in ko s m to videl, sem zaprl vrata in zopet st pil na hodnik. Odmrla so se vrata pisarne in gospod je vprašal med vrati stoječ in za kljuso držeč: „Ali je kaj glede oprostitve " Če bi ga bil tozadevno hotel kaj poprositi, bi se zaprla vrata in reklo bi se: „Ste že opravili!" Ker sem pa imel drugo željo, je stopil visoki gospod in se toliko ponižal, da je šel s slovenskim učiteljem par korakov po — hodniku.
To je preziranje in dokaz pomanjkanja olike, tako se ne občuje z učiteljem vojakom, ki prihaja s fronte!
Poravnajte staro in obnovite novo naročnino!
Iz naSe organizacije.
Skupsie zadeve.
Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
V	vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva so bili za dobo treh let na delegacijskem zborovanju dne 28. decembra 1917 soglasno izvoljeni: L. Jelene, predsednik, Vilibald Rns, I. tajnik, Fran Luznar, I. blagajnik.
V	odseke so bili izvoljeni:
I.	V gospodarski odsek: Karol Gruntar, učitelj v Rojanu, Josip Lapajne, nadučitelj v Cerkljah na Gorenjskem, Fran Pristovšek, učitelj v Žalcu, Jakob Roje, učitelj-voditelj v Gradiščah pri Renčah, Štefan Šiškovič, nadučitelj v Herpeljah.
II.	V stan ovskopolitiški odsek: pl. Ferdo Kleinmayr, nadučitelj na Katinari pri Trstu, Josip Pahor, učitelj v Sežani, Fran Štefančič, nadučitelj v Vel. Laščah, Hinko Šumer, učitelj v Šmarju pri Jelšah, Josip Valenčič, nadučitelj pri Sv. Antonu v Istri.
III.	V pedagoški-dida ktiški odsek: Josip Bertok, nadučitelj v Škofijah v Istri, Alojzij Hreščak, učitelj v Lokvah pri Divači, Marija Kmetova, učiteljica na C. M. šoli v Trstu, Ivan Pankart, učitelj v Ljutomeru, Janko Sraj, strokovni učitelj v Postojni. v
IV.	Časnikarski in književni odsek: Pavel Flere, nadučitelj v Letušu, Engelbert Gangl, c. kr. učitelj v Trstu, Edvard Praprotnik, učitelj na Mirnu pri Gorici, Ambrozij Rusjan, nadučitelj v Dekanih v Istri, Ivan Šega, učitelj v Radovljici na Gorenjskem.
Ko izvolijo deželne zveze oz. okrajna učiteljska društva svoje zastopnike v upravnem odboru Zaveze, skliče vodstvo sejo istega, da se konstituira. Potrebna navodila za to volitev imajo predsedniki že v rokah. Prosimo, da se izvrši čimprej.
Vodstvo Zaveze.
Štajersko.
Kozjansko učiteljsko društvo. Po dolgem odmoru je zborovalo naše društvo zopet dne 20. novembra 1. 1. na Pilštanju. Vdeležba je bila z ozirom na sedanje velike ovire prav povoljna, zakaj zastopane so bile malone vse šole v okraju. Zato je predsednik s tem večjim veseljem pozdravil navzoče ter poudarjal, da je tako številna vdeležba dokaz, da med nami še ni zamrla stanovska zavest, da imamo še smisla za organizacijo in da je društvu, ki ima tako zavedne člane zagotovljen obstanek ter zajamčen razvoj. Nato je nadaljeval: Kakor v vse naprave, tako je dolgotrajna vojna globoko posegla tudi v razmere našega društva. Takoj v začetku je bilo mobiliziranih več naših članov, in sicer tovariši: Franc Levstik, Štefan Firm, Maks Križman, Ivan Ličar in Anton Gmaj-ner. Pozneje so še odrinili: Ivan Šerbak, Karol Kobale in Albert Jerin. Ranjena sta bila izmed navedenih dva, in sicer tovariša Firm in Gmajner; oba sta sedaj invalida, prvi opravlja doma posel svojega poklica, drugi je poročevalec za šolstvo v okrožju Kolašin v Črnigori. Levstika se pogreša že skoro od začetka vojne, Ličar je umrl dne 16. decembra 1914 v Budapešti na pegastem legarju, Križman pa je umrl vsled vojnih naporov dne 22. decembra 1915 pri svojih starših v Sevnici.
A tudi med nemobiliziranim učitelj-stvom našega okraja je zahtevala neizprosna smrt dve žrtvi. Dne 18. septembra 1915 je umrl v Kozjem po kratki a mučni bolezni vrli tovariš Ljudevit Ulčar v najlepši moški dobi star šele 38 let, dne 23. februarja 1916 pa mu je sledil tovariš nadučitelj Franc Bračič v Št. Vidu pri Planini. Oba pokojnika sta bila zvesta in zavedna člana in sta bila tudi večkrat odbornika. — Ko so ustanovljali leta 1881. kozjansko učiteljsko društvo, mu je kumoval tudi pokojni Bračič. ZadnjB leta je bil tudi naš zastopnik v okrajnem šolskem svetu, kar kaže, da mu je učiteljstvo zaupalo. Tovarišem, ki so žrtvovali življenje za domovino, kakor tudi onima, ki sta umrla doma, bodi ohranjen med nami trajen spomin.
Pri tej priliki pa ne smemo prezreti še dveh zgodovinskih važnih dogodkov. Dne 21. novembra 1916 je umrl cesar Franc Jožef I. po dolgem in plodonosnem vladanju 68 let. Mi učitelji smo še posebe dolžni ohraniti ga v hvaležnem spominu, zakaj pod njegovo slavno vlado je bil sklenjen državni šolski zakon in šele od te dobe se je začel naš stan razvijati in postal res stan, ki se ga mora uvaževati in ki se ga tudi uvažuje. Istega dne pa je nastopil vlado Kari I. V tej kratki dobi se je izkazal kot modri in pravični vladar, ki je v teh težkih časih na pravem mestu. —
Po prečitanju in odobritvi zapisnika o zadnjem zborovanju dne 23. maja 1914 poda predsednik mesto mobiliziranega zapisnikarja Volavška kratek pregled o društvenem delovanju zadnjih treh let.
Iz tozadevnega poročila je posneti, da je zborovalo kozjansko učiteljsko društvo v letu 1914 samo dvakrat, in sic r dne 19. marca v Kozjem in dne 23. majnika v Podsredi.
Povo lom marcevega zborovanja je bilo v zadevi sanacije „Zavezenih" listov spreje ih več predlogov, ki se glasé:
1* Vsak organiziran učitelj, vsaka or-ganizirovana učiteljica bodi naročnik (ica) na „Učit. Tovariša" in „Popotnika".
2.	Šolski voditelji naj delujejo na to, da se postavi v vsakoletni proračun kraj-nega šolskega sklada potrebna vsota za n^ročbo „Popotnika", publikacij „Slovenske Šolske Matice" in „Zvončka".
3.	Naprositi je okrajne šolske svete, da dopošljejo vsem krajnim šolskim svetom svojega področja odlok, s katerim se ukazuje nabava pod točko 2 omenjenih listov in knjig. (Prošnji se je ugodilo).
4.	Učiteljstvo prigovarjaj imovitejšim staršem, da naroče svojim otrokom list „Zvonček".
Teh predlogov bi se sedaj sicer ne navajalo, a se zdi piscu teh vrstic to vendar le potrebno, ker se sanacija „Zavezi-nih" listov do danes še ni izvršila. Vsi torej na delo 1
Povodom majniškega zborovanja se je sklenilo prirediti v spomin petstoletnice zidnjega ustoličenja koroških vojvod ljudsko slavnost. Stvar je bila že v teka, a izbruh svetovne vojne je prekrižal načrt.
V letih 1915 in 1916 ni bilo nobenega zbor vanja. Vendar se je ohranilo med društvenim vodstvom in društveniki stik s tem, da se je obveščalo slednje o vseh važuih zadevah potom okrožnic.
Izmed dopisov, ki so došli v novejšem času, se navedejo le najvažnejši in sicer dopis glede delegacijskega zborovanja „Zaveze", gledé sanacije „Zavezenih" listov, nadalje oni Slov. Šol. Matica" v zadevi podpore, nadalje gledé učit. podpornega sklada in končno oni „Slov. Matice*.
Predsednik apeluje na zbrano učiteljstvo, naj deluje v zadevi sanacije „Zavezenih" listov v smislu prej navedenih predlogov, naj i adalje ne pozabi učit. podpornega sklada zlasti sedaj, ko se nam ob-ljubu'ejo precej visoki nabavni prispevki," naj pridno pristopa k „SI v. Šol. Matici" in naj tudi pridobiva članov našemu pre-imenitnemu kulturnemu zavodu „Slov. Matici". Apel gledé „¡slov. Matice" je imel vspeh, ker je takoj prijavilo pristop 11 novih članov, deloma šole, deloma učiteljstvo.
Nato je sledil razgovor glede 7. vojnega posojila. Kakor znano, je prevzela to pot vse agitacijsko delo na Štajerskem „Štaj. učiteljska zveza", zato je predsednik mnenja, naj bi se učiteljstvo potrudilo, da doseže pri podpisovanju 7. voj. posojila še lepši vspeh, kakor ga je doseglo pri prejšnjih posojilih. Ni izgubljati besed glede postopanja pri podpisovanju samem, zakaj isto je dodobra znano še odprej, potrebno pa je, pogovoriti se glede agitato-ričnega delovanja itd. Treba je iskati stika z ljudstvom, treba prirejati zborovanja itd. V ta namen se je tzvolilo za posamezne okoliše zaupnike, ki naj bi v tem oziru potrebno ukrenili.
Pri zadnji točki vsporeda Je bil soglasno sprejet predlog tov. Firma v zadevi razpisa volitve novega učit. strokovnjaka v okrajni šolski svet. Zaradi smrti Franca Bračiča je učiteljstvo v tej korporaciji že skoro dve leti brez zastopnika.
Obenem se soglasno in z vsestranskim odobravanjem sklene, da začue društvo zopet z rednimi zborovanji.
Prihodnje zborovanje se vrši zopet na Pilštanju. Dan in vspcred se naznanita pravočasno.	M G.
Kranjske vesli.
—r— Iz ljudskošolske službe. Vpoklicanega nadučitelja Frana Rojino v Šmartnim pri Kranju nadomešča' su-plentka Serafina Stienova; obolelega nadučitelja Frana Ivanca in učkelja Vili-balda Rusa v Kranju nadomeščate upokojena učiteljica Amalija Prevčeva in učit. kandidatka Julija Mlačeva; za su-plentki sta imenovani: Ljudmila Gabr-ščko'va v Mostah in Marija Ariglerjeva v Ribnici; Katarina Ptunčuhova je .imenovana za začasnoi učiteljico v Spod. Logatcu; učiteljici Ani Harbihovi je poverjeno začasno vodstvo ljudske šole v Dolu pri Ljubljani; za stalne učitelje ozir. učiteljice so imenovani: Frančiška Bezlaj v Šmihelu pri Žužemberku; Ana Celnar v Boštanju; Marija Chladek v Borovnici; Ana Čop v Breznici; Emilija Grnigoj v Budanjah; Ivana Čuk v Št. Vidu pri Vipavi; Ivana Dekleva v Zažarju; Marija Est-Delak na Rovah; Ivana Kalin v Litiji: Ivana Končina v Rakitni; Amalija Kredar v Št. Petru pri Ljubljani; Roža
Mejak v Prežganju; Danilo Pečenko v Podlipi; Rudolf Pečjak v Mostah; Julija Perko v Kostelu; Gabriela Pipan v Poljanah; Marija Pire v Vel. Trnju; Franc Scheschark v Kočevju; Ljudmila Sirnik v Zapotoku; Jožefa Smole na Sv. Gori; Iv. Trošt v Loškem potoku; Olga Vrbič v Sv. Križu pri Kostanjevici in Fran Zalar pri Sv. Trojici. Za nad učitelje so imenovani: Jožef Bertoncelj v Kovorju; Karel Gorišek v Zatičini; Fran Janežič v Dvoru; Fran Jurjevčič v Budanjah; Leopold Kopač v Metliki; Miroslav Kosim v Iga vasi; Ivan Mihelčič v Selcih; Anton Pu-gelj v Hinjah; Anton Skala v šturijah; Anton Vidic v Velesovern in Jožef Vrbinc v Mavhinjah. Premeščeni so nadučitelji: Vladimir Požar v Nadanje selo; Fran Štular v Vavto vas in Anton Turk v Dol; dalje stalni učitelji in učiteljice: Leopold Baebler in Alojzija Baebler-Delak na Bled; Leopoldina Kogej v Rovte; Marija Papler v Zabnico; Uršula Porenta na Dobrovo; Teodor Račič v Adlešiče; Lucija Trampuš v Planino; Jožef Tratar v Ljubljano in Edvard Vidic "v Šmartno pri Kranju.
*z seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici, ki se je vršila dne 29 no\em bra I9l7. Predsednik otvoti sejo in konšta-tira sklepčnost (5 članov), nakar poroča C k', nadzornik o kurentno rešen h zadevah in scer: UiiteljiC» M Gnajna>jeva v Lescah je umtla dne 6 nov. t, I. — Predpriprave za državne dr&gint^ke doMade s,o že izvršene. K^r sla uč tel) E^idii Š i f r e r na Je*en Cah in nadučitelj Janko Baraga na Kor. Bdi spoznan^ sposobna za orožje, ne moreta biti oproščena in na mesto njih sta nastavljena na J senicah Marua Kasteličeva, ki se je pa odpovedala, in na Kor. Brli pa Viljem G r u n d n e r. Pri tej priliki sm> čuli da bi c. kr. okraj, šol nadzornik rabil 10 u-plentinj (menda i a dva okraja) (ali ne tiči v tem kak drug vzrok. Drugi c. kr. okraini šolski nadz< rniKi nimajo zasedma vsa mesta O,), urtd) a jih ni mogoče dobiti, ker vha-iajo baje vse v vojaške službe, kjer imajo mesfčno 160 K phče, ¡-tano anje vso hrano in meseči o še ene podplate. — Starostne doklad : L. Pibrovcu u itelju na Jesenicah se prizna II starostna dt klada z dnem 24. oktobra 1917, Iv. Št u piči r adučiiflju v M;šnjih IV. i dnem 20, sept 1917, Učitelj ci E<-'»i Omanovi z dnem 11. sep-Utnbr 1917 V m nadučitclju Valentinu Z a-vrlu z dnem 17 okt. 1917 VI. s arostno doklado. — O «rajne učiteljske konf.ience ¡udi v I. 19 8 ne bo.*) — OJobri se račun kakor tuui pior.ičun okr. učitelj, knjižnice, in sjcer ima prvi 261 24 kron dohodkov in 229 60 K stroškov, orebitka 32 64 K, proračun prt iz'.a*uje 32 64 K doh dkov in 250 K primanjkljaja, ki »e pokrije iz blagajne okraj, šol. sveta. — Ugodno se reši prošnja za denarno podporo neke obolele učne moči.
— a.
—r— ViUem Pfeifer v Krškem, ki je
bil več kakor 30 let državni in deželni poslanec, je bil velik slov. šolski prijatelj. Ko je bil še dijak, je učitelj Malenšek na Raki, kjer je bil Pfeiferjev stric za župnika, po katerem je veliko podedoval, po očetovsko lepo z njim ravnal. Zato mu je bil pa Pfeifer jako hvaležen in zato je bil on vsem učiteljem jako dober, posebno učiteljstvu in šolstvu v Krškem okraju, zlasti pa meščanskemu in ljudskemu učiteljstvu v Krškem. Da je prišel na meščansko šolo ondi J. Lapajne, da se je ta toliko let (28) mogel kot slovenski učitelj na tej nemški šoli (toda s slovenskimi učenci) vzdržati in pri sebi imeti slovenske učitelje, to je biila velika zasluga pokojnega blagega Pfeiferja, ki je bil prvi slovenski župan, prvi slovenski predsednik krajnega šolskega sveta in dolgoletni član okrajnega šolskega sveta v Krškem.
Štajerske vesti.
—š— D agotin Zupančič, najstarejši sin umrlega tovariša Dr^gt trna Zupančiča, uči telja v Ptujski okolici, sbsolvlran uč teljski pripravnik, sedaj poročn k pri c. kr. stielskem polku štev. 26 je bil odi kovan s „Sgnum laudis" z meči z zlato hrabrostno kolajno in s cesarja Karla četnim križcem. Bil je ranjen na levi roki in se zdravi sedaj na Dunaju Čestitamo mlademu toverišu na odlikovanju m ž^imo, da km^lu ozdavi!
—š— Odlikovanje C sat je podelil nadučiielju v Bočni pri Gomiemgradu, tovarišu J>žtfj Bzjiku vojni križec za civilne zasluge III. razjeda.
„Učiteljski Tovariš" bo z novim letom prinašal v prilogi precej obširno rudarsko in fužinarsko termi-
*) Dobro bi bilo, ko bi „Jugoslovanski klub zaradi lega interpelirai nauinega ministra, ker je državni zakon tu.	Op. ured.
nologijo — posneto iz velikega češko-nemškega mantanističnega slovnika, ki ga je sestavil c. kr. rudarski ravnatelj Horovskg v Pragi. Priloge, ki jih bo kakih pet, se bodo tudi prodajale posebe in sicer po 10 v združile se bodo lahko v majhen slovarček. Ako bi „Učiteljski Tovariš" zaradi tehniških zaprek ne mogel v prilogah priobčevati terminologije, bo izšla v posebni brošurici in se prodajala po primerni ceni.
Češka je, kakor znano, glede rudnin najbogatejša dežela v Avstriji. Češko rudarstvo stoji na jako visoki stopinji, v Pfibramu je tudi češka rudarska akademija. Izbrani izrazi so večinoma taki, da jih prav lahko rabimo v slovenščini, zlasti — ker je pri nas to znanstveno polje še neobdelano. Upamo pa tudi, da se bodo s tem naši rudarji nekoliko zdramili in da sčasoma dobimo tudi več pristno domačih izrazov, ki jik bomo v zadnji prilogi objavili. Zato prosimo posebno naše tovariše v rudniških krajih za pomoč in sodelovanje oziroma — nabiranje naročnikov na priloge ali brošurice. Blagovolijo naj nam tudi naznaniti naslove razumnih rudarjev, ki jim pošljemo priloge ali brošurice na ogled z namenom, da nam javijo kaj domačih rudarskih izrazov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: R a d i v o j Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
NaS denarni zavod.
CSesE®: Kar plodonosno naložim, v pomoč ie sebi podarim.
Hranilnica i» posojilnica „Učiteljskega kenvikta" \s Ljubljani
registra vana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. nov. 1917 K 193.03S.73.
Uradne ure i Vsak četrtek in vsako soboto od do ','26. ure popoldne.
Knjigoveznica
Anton janežič
LjubSlana
Florijanska Ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
Schiillerjevi ekstrakti za
dobro in poceni I Najpripravneie in najceneje dobavljanje d brega črnih za žole.
Tekoči ekstrakt št. 2 1 liter K 7'50 (za 10 do 20 lončkov črnila). — „Efesin", specialn, črn, '/j kg K 12'— (za 30 lončkov črnila). — Ekstrakt za kovinsko črnilo — rdeč, zelen, moder, 1 steklenica 50 v (za '/« 1 črnila) — „Efesin" 1.,
črn, 1 zavitek K 7 50 (za 10 litruv izvrstnega pisarniškega črnila). ———— Refurm-kreda (Hnschkora), lak za šolske table po izvirnih ccnah. ■ i
Tvornica za črnilo Franc Schüller, Amstetten (N.-Avstr).
Schüllerjeve tvornišlte izdelke priporoča upravniStvo vsem Šolam najtopleje.
POT
Zahvala.
Za vse tolažilne izraze in sočutje katere smo prejeli ob britkl izgubi dobrega sina gos.
EGONA JEZERŠEKA '
učitelja in poročnika v po ku gorskih strelcev
izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo.
KRIŽ p. TRŽIČU 30. decembra 1917.
laiujofl ostali.

NaMa slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela vlog koncem leta 1916.....K 55,000.000'-
hipotečnih in občinskih posojil .....„ 30,600.000'—
rezervnega zaklada ......... „ 1,500.000-
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4
0
0
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne ulade«
Za varčevanje ima vpeljane lične, domače hranilnike,
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/0, izven Kranjske pa proti 5'/*°/o obrestim in proti najmanj l*'» oziroma V/9 odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.