Dolenjske Novice izhajiijo vsiik ietrtek ; ako : : je ta dan prazuik, dun j)0{nej. f :
Cena jim je za celo leto 8 IÍ, za pol leta i K. Naročnina za NeniCijo, Hoano in druge evropske države stiiaSa 8-50 K, za Ameriko 9'50 K. LÍHt ill »i^lani R6 plHČu.jejo iiiipiej.
Yae (10|)íhe, iiHroC.nttio íd oziihiiíIk H|ireji>iiiii tiskarna J. Krajec natil.
Cenjeni naročniki!
z današnjo 52. številko 34. letnika Dol. Novic se moramo posloviti od vseh svojih ljubih in dragih naročnikov. Novega letnika ne moremo izdajati tako dolgo, da dobimo papir. Sprejmite prisrčno zahvalo za Vašo dosedanjo naklonjenost in vljudno prosimo, ostanite nam zvesti i nadalje ter potrpíte, da se uredi kriza s papirjem.
V tem času pa nam blagovolite vpošiljati zaostalo naročnino po poštnih nakaznicah. Kdor pošlje še novo naročnino 10 kron za naprej, stori prav, ker se mu vpiše naročnina že za nov letnik, ki bo izšel, kakor hitro pride papir.
Želimo hvaležnim srcem vsem velecenjenim naročnikom in sotrud-nikom milostipolne božične praznike ter srečnejše novo leto v novi državi.
Odličnim spoštovanjem in iskrenim jugoslovanskim pozdravom se toplo priporočujemo
uredništvo, založništvo in upravnistvo.
Br. Gcrvazy:
Božični dar.
Objela nas je sveta iioč, v svoj plašč ovija hrib in dol. Že iutiiii nje skrivnostno moi, ki lajša mojo srčno bol.
Ta noč mi je prinesla v dar zdravnika mojega srca, ki reši dušo vseli prevar, ki zvan jo^Rešenik sveta.
Ik src izginja prejšnji črt, ki vžigal je svetovni boj ... Naval soviažnikov je strt in prost postal si narod moj.
Ne boš veiS drugim blapieval kot prej skoz dolgiii tisoč let. Sam sebe vreden si postal, ker sveta noč pretvaija svet , . .
Le njemu naj se klanja vsak, ki rojen bil je nam nocoj; ki jarem nudi nam sladak in v last nam dal bo delež svoj,
V njetu prava sreia je doma, v tqem je svobóda in prostost; on bodi nam vladar sica in naše duše dragi gost.
Po zraku mahal bi moj rod ko srege bi drugod iskal. Postal bi žrtev strašnili zmot in zopet sužen bi postal.
Ohi'aiii mili narod moj kar dala ti je sveta noč, potem nikogar se ne boj, Gospod, naš Bog, je naša moč!
Letošnje božične čestiiice ...
Dolgo, dolgo je (iakal Izrael svojega Mesijo, ki naj prinese njemu in vsemu človeštvu odrešenje, lepšo in srečnejšo bodočnost. Kako mučna, težka, da obupa polna so bila zanj stoletja dolgega adventa! Tujec je sedet na Davidovem jtrestolu, domači sin, Izrael, pa okovan v verige, je moral tlačauiti iii se klanjati priseljenim tujcem, ki so sovražili in teptali z nogami vse, kar je bilo njemu ljubo in sveto.
Pa minul je advent! V tihi božični noči pred 19-sto leti se je morala tema umakniti luči, nebeški duhovi so nad be-tlehemskimi planjavami naznanili Izraelu in vsemu človeštvu prihod nove, srečnejše dobe, s tisto Ijuhko, vedno novo nam pesmijo: „Slava Bogn na višavah, mir ljudem na zemlji," Mir ljudem! Mir narodom! Proč s sovi'aštvom, tlačanstvoiii in suženjstvom, proč z oioŽjem in prelivanjem krvi, ker prihaja Mesija, knez miru in ljubezni! Mir, mir, ljubezen, pi'avo, nesebično, odkritosrčno, bratsko ljubezen, svobodo, enakost, bratstvo prinaša Mesija...
.Tugoslovatn'1 Že pied 1000 ieti so zabrenkati in zapeli tuji možje našemu narodu božičnico, pesem miru in ljubezni... Pa naš narod je ni zapel ž njimi, ker ni okusil in občutil sladkosti božične poezije. Tuji, sveti možje so priliajali v našo deželo, oznanjali so svobodo, v resnici pa nehote in nevede piinašali suženjstvo, oznanjali so križ, v lesnici pa prinašali meč, ker so sklepali preozko prijateljstvo s hinavskimi in grabežljivimi nemškimi grofi, ki so sejali med nas le razdor, so-vi'aštvo, bratomor.
Bratje! Tisočletje je za nami, odkar slišimo o božični noči, o božični pesmi, in vendar je bilo to tisočletje za nas le dolg, težak advent! Da, na Dunaju, Bcrolina in BuiiimpeŠti so praznovali božićnico, pa no pri jaslicah, temveč — kot nekdaj Herod — pri poltiih mizah, kjer so hoteli zadušiti nemirno vest, pri polnih čašah, kjer so preganjali strah in bojazen, ker v.ytajali so resni možje, ki so — kot nekdaj modri iz Julrovega — napovedovali novo dulio, konec adventa za tipeče in podjarmljene narode, v prvi vrsti Jugoslovane.
Niso se motili! Minul je za nas advent; letos stopa pred nas božična noč prvič s polno mero svoje poezije: ^Mir ljudem na zemlji!" Potoki krvi svetovne vojne so odtekli, roka Vsemogočnega, Ici vodi narode na pot sprave in mini, k pi'avemu krščanstvu, kot se nam je oznanilo v božični noči, je posegla vmes ter ponižala krivce moritve in klanja, „Mir ljudem na zemlji", ta spev bo imel v letošnjih božičnih dneh neko posebno moč, ubral bo tako milo strune, kot še nikdar med Jugoslovani . . .
Še le letos nam bodo Šle božične če.stitlie prav iz srca in k srcu. Vesel božiči Obilo božičnega veselja in razpoloženja!
Obilo tolažbe in mirn tiaj prinese božična noč vam, nesrečne družitie, ki iiodete pri jaslicah pogrešale očeta, sina,
brata, žeiiina, prijatelja, znanca--Ni
dočakal naše božične noči na zemlji, uživa jo pa tam, kjer vlada večni Božič, saj si je zaslužit na bojnih planjavah krono mučcništva.--
Obilo božičnega miru vam, malověrně tluše, ki gk'diitu še Vtdno plaho in črno v bodočnost! Ali ne veste, da se nocoj rodi On, ki je stri tmpuli in moč naših zatiiavcev ter piiiiesel mir, svobodo Jugoslovanu? Ali ne veste, da se nocoj rodi On, brez čigar volje človeku niti las z glave ne pade, in je zalo v Njegovem varstvu usoda mlade Jugoslavije?
Mirno božično noč vam, naši dosedanji tlačitelji, ki niste nikdar umeli bistva pravega krščanstva, poezije božične noči ! Naj vas ne mori v božičnih dneh pekoča vest, temveč misel spreobrnjenja in spoznanja naj se porodi ob jasHcab v vašili srcih. Ne moremo sicer pozabiti vaših vnebo-vpijočih krivic, a mi vam odpuščamo, od-pnščamo vsetn, ki so hote ali nehote, vede ali nevede hoteli preprečiti naš narodni božič, skaliti poezijo božičnega večera. Letošnja božična noč naj vsem odpre oČi in pokaže pravo pot v bodočnost!
Mir ljudem! Mir vam vsem, sinovi in tičerke, mlade Jugoslavije! Božično Dete naj vas navduši k umevanju in spolnje-vanju bistva krščanstva: nesebične medsebojne ljubezni!
Jugoslavija! Sprejmi našo prvo božično Čestitko: Naj se nauČe tvoji sinovi in hčere ob jaslicah ljubezni. Tvoji otroci naj bodo vedno edini in složni, iz Tvojih mejá. naj zgine pagaiisko bratomorstvo, vse naj objame ljubezen, edinost, bratstvo! — Božično Dete, blagoslovi naš slovensko-srbsko-hrvatski rod v obilni meri in dodeli srečo, da bi v prihodnji božični noči čez leto in dan, ko bp naš svečenik v našem jeziku zaoiil pred oltarjem: „Slava Bogu na višavah" — ves jugoslovanski rod
V neskaljeni medsebojni slogi in ljubezni
mogel nadaljevati: „in mir ljudem na zemlji!" — Dal Bog!
Razglasi liarodne vlade SHS v Ljubljani.
Razglas industrijskim obratom. Industrijski obrati, ki so po večini last nemškega kapitala, imeli so pod prejšnjim režitiiom in imajo po veliki množini ludi š(\ danes tiaatavljeno le nemško uradništvo. Le težko telesno delo izročeno je močnim in pridnim slovenskim rokam. Danes imamo na razpolago mnogo slovensko inteligence, ki je zmožna in pripravljena prevzeti v industriji uradniška in poduradniška mesta. Ravnateljstva pa se še danes niso prilagodila novim razmeram in so Še vedno mnenja, da je boljši kruh v novi dižavi SHS še vedno samo za Nemce in druge tujerodce in odklanjajo naše prosilce za ui'adniška in poduradniška mesta z motivacijo, da bi'ez dovoljenja centralnega vodstva svojih obratov ne smejo nastavljati Slovanov. Podpisano poverjcništvo svetuje torej industrijskim obratom, da spi'ejemajo v uradniške in poduradniške službe predvsem za to sposobne domačine Slovence. Vsako neutemeljeno odklonitev naših prosilcev se bo zasledovalo z represaljami napi'am dotičnemu obral n. Ravnateljstva ind. obratov pa si naj pi'eskrbu — če je to potrebno — od svojega centralnega vodstva splošna pooblastila za sprejemanje domačih slovenskih uradnikov in podurad-
nikov, ker se na izgovor pomanjkanja takega pooblastila ne bo oziralo. — V Ljubljani, dne 7. decembra 1918. — Po-verjeništvo za javna dela in obit: Ing, V, Remec 1. r.
Dodatek. Dodatno k našemu razglasu z dtie 19. noveitibra 1918 opozarjamo, da nam je došlo Že mtiogo ovadb zoper osebe, ki so si prilastile večjo ali mairjšo količino blaga bivše avstro-ogrske lastnine. Prehodno-gospodarski urad v Ljubljani, Tuijaški ti'g št. 1 ima nalog, vse to demobilizacijsko blago zbrati in zavarovati ter organizirati pravično razdeibo blaga — naj si bo potom trgovcev ali pa po direktni oddaji obrtnikom, kakor tudi drugim posameznikom po potrebi. Opozarja se tedaj še enkrat vse one, ki imajo kaj demobilizacijskega blaga v svoji posesti, da nemudoma, najkasneje pa do 31. decembra 1918 naznanijo to blago, kakor tudi kraj, kjer ga branijo, prehodno - gospodai skemu uradu. Kdor tega ne stori, nastopalo se bo proti njetmi z vso strogostjo in s takojšnjo uvedbo kazenskega postopka. Kdor pa pravočasno naznani tako blago, temu se dovoli, da proti primerni ceni isto obdrži, ako dokaže, da je rabi. Zgodil^ so se tudi slučaji, da se je tako blago kupovalo od v to ne-upi'avičenih elementov. Vse take kupčije so neveljavne iti se bo pioti prodajalcem in kupcem najstrožje postopalo, V najboljšem slučaju bo moral, če je kupnina 'prešla v državno blagajno in to izkaže, vplačati diferenco do prave vrednosti kupljenega predmeta. — V Ljubljani, 7. dec. 1918. — Poverjenik za javna dela in obrt: Ing, V. Remec 1. r.
Vsem, ki so dobre volje! Pokazalo se je, da nuiogi novo svobodo popolnoma napačno umevajo. Sinatrajo se pi'oste vseh postav in naiedb in vseb oblastij, posebno pa še oblasti okrajnih glavaistev, županstev in orožništva. Pa tudi sodniji in Narodni vladi se odreka oblast. Vsi ti pojavi pa kažejo ali nezrelost za pi'avo svobodo ali pa da je pogubonosni boljševizem, ki je razkrojil Rusijo in sedaj grozi Nemčiji, našel pot tudi v našo mlado Jugoslavijo. Slovenci, Če hočete, da nastopijo hitro redne lazmere v prehrani, v piometu in ugodna i'ešitev gospodarskega položaja, pomnite, da vse postave veljajo neizpremeiq'ene, da je vsak svoboden državljan dolžan izpolniti postavne dolžnosti. Narodne oblasti so si sveste, da ne zahtevajo od nikogar več, kot je za vzdrževanje javnega reda neobhodno poti'ebno in smatrale bi za največje zlo, Če l)i morale nastopiti proti neredu z nasilnimi si'edstvi. Tudi orož-niŠtvo, ki je, dasi po veliki večini nai'od-nega nii.šljenja, moralo prej izvrševati nalogo tuje nam sovražne vlade, je sedaj v službi naroda. Njih naloga je lavno sedaj, ko je v deželi vse polno klatežev in nevarnih elementov, posebno važna, izvrševanje službe pa zvezano dostikrat z osebno nevarnostjo. Vsaka nnžnja proti temu stanu je torej sedaj neupravičena in vsak upor vsega obsojanja viedcn.
Kupčija s prešiči in teleti prosta.
Kakor doznatiio, je Narodna vlada SHS skleniUi, da je zanaprej kupčija s prešiči in teleti prosta.
Prispevojte za shiad S. L S.I
Franjo Neubauer:
Moj Božič.
Pri luËki lućica gori, otrok pa gleda in strmi, kako je lep iitibeški raj, ki ves líná ta kras iii staj, kako bogatih je premnogo poslalo Doteco daróv, ki nćkdaj leglo je ubogo na alamico pod itlava krov.--
Stojé zelene ^snirefiice, goré veselo svečice, a jaz strmim v otroške íuae ill .zvončka slišim tlrobtie glase: „Ijc pridi ! JeznsĚek je tii, Odresenik in kralj mini!" „„Mii-ú, niirúl"" srce vztrepeče in âiri se mi hrepeneče.---
Pred mano slaba lui gori, božične sinreřííce pa ni in božjih ni daróv nikjei', in vendar — sveti je veČev!
Božična noČ, presveta noč, ti travnik si zelen, cvetoč, in gozd pojoč, ti si poitilad, piepolna bajnokrasiiih nad! Ti nisi noč, svetál si dan, iz Betlehema nam poslan! —
Veselo zvonček marsikter v božični bo zapel večer! âe pesmi moje, v srcu skrite, - kot zvončki jasno zazvenite! Nesite v mesto, trg in vas poguma klic, tolažbe glas!
Jugoslovanska vlada.
Belgiad, 20. decembia. Stojan Protić je sestavil v sporazumu z vsemi strankami sledeč koalicijski kabinet:
Predsednik: Stojan Protić; ' podpredsednik: dr. Anton Korošec; zunanje stvari: dr. Anton Trumbić; vojno: general Mihajlo Rašić; notraifje zadeve: Svetozar Pribičevlč; pouk: Ljuba Davidović; gnance: dr. MomČllo Ninčič;| pravosodje: dr. Marko Trifković; bogočastje: dr. Tugomir Alaupouió; trgovina in obrt: bo šele imenovan; poljedelstvo: dr. Živko Pelričtć; prebrana in obnovitev: Miloje Jovanlc; železnice: ing. Marko Vulović; javna dela: Miloš Kapetatiović;
Kako hitro se je ta žalostna slika spiemenila že oli pi vih direh vojne. Izmed cele Kranjske je na.ša Dolcnj-ika dala armad-netim poveljstvu največji kontingent (število) vojakov, najlepši cvet našega naroda. Koliko truda, polov, prošenj iii žrtev je bilo treba, da so nam dovolili vsaj eno železniško progo oziroma edino direktno zvezo z brati onostran Kolpe! Še le ob izbruhu in med potekom vojne je odlo-^ čnjoča avstrijska gospoila uvidela neprecenljivo vrednost ravno te zveze skozi srce imše Dolenjske. Iti koliko prošenj in klicev za povzdigo našega kmetijstva, obrti in ti'govine je romalo do naše deželne in osi'ednje vlade — skoro brez vspcba; Če so nam že vrgli par drobtinic, so iste prišle v prid navadno le tistim, ki jih v resnici niso bili vrodiii.
Kakor znano, je že drngo vojno leto celi državi prineslo pomanjkanje živil; v ti'etjem vojnem lelii |ia je to pomanjkanje po.stalo splošno in zlasti za naša niesta zelo občutno. Ljubljana je vkljnb vsem ])rejc tako slovečim biserom Gorenjske in podzemeljskim čndesim Notranjsko zdilio-vala pod nniČno težo pomanjkanja, Istra, Pi'imorje, Kras, Trst so malone pogiiijali gladu. In glejte! Tedaj so vsi ti pi'eje nam tako tuji kraji naenkrat zaznali, kje je tista zaničevana, omalovaževana Dolenjska! Naši in vlaki Trst-Dunaj — da, ludi Dunaj — so bili dan za dnem skozi dobre dve leti in posebno letos spomladi prenapolnjeni samih oboževateljev Dolenjcev.
Železna tovorna kola so škripala pod težo izvoza najboljših živil iz Dolenjske. Značilno je, da je neki Železni.ški prometni uiadnik na enem glavnili železniških križišč v smeri Trsta, v času, ko so Nemci in bivša naša vlada gladne, že po revoluciji kiičeče Želodcfj širokih mas ljudstva tolažili z Ukrajino in njenim dovozom živil, izrekid sledečo kritiko: „Unsej'C Herren in Wien nnd jene in Berlin ver-sichern uns stets mit Lebensniittel Einftilir aus „U-Kiain". Nach tatsJiichlicHer Ver-fiachtnng abei' ei-selie ich, dass sie sich geiirt und den Namen „U-Kraina" mit Unterkrain vei'wecljselt haben ; denn fast der gauze Lebensmittettransporť rolit bei uns (lurch ans Unterkrain!" t^aša gospoda na Diinajii in ona v Berlini^tias venomer zagotavlja, da dobimo živeža iz Ukrajine. Kakor pa iz prevoza tu skozi uvidim, so se gosjiodje zmotili, kajti skorej ves tovor z živili i)rihaja iz Dolenjske, ne pa iz Ukrajino.) Kakor I'azvidno, je nemško besedilo zaradi sličnosti imen „Ukraina" —
„Unterkrain" bolj značilno nego prevod v slovenščini.
Nepozabni, tudi s temi izvajanji v zvezi stoječi izlet na naše divne Gorjance in k cerkvici sv. Miklavža začetkom letošnjega avgusta, ostane kot pi'iča v zgodovini spoznavanja Dolenjske. Malo pred
tem izletom je strašna toča obiskala skorej gozdarstvo m rudarstvo: dr. Spaho,	„„j^jj^,	j.
1 rifi nrhlit il^» » Uitrimip KAran'	-.n	.	*	.
delke na polju ni po vinogradili. Človek,
socialna politika: Vltomir Korać; pošta in biznjav: dr. Edo Lukinlc; preddela za konstitiianto: dr. Albert Kramer.
*
Belgi ad, 20. dccenilira. Kot delegati Jugoslavije na mirovni kongres so imenovani: predsednik: Nikola Pastć (Sili); Člana pa: di'. Ante Trumbić (Hrvat) in dr. Ivan Žolger (Slovenec).
Kako je vojna razkrila Dolenjsko«
Vplivu vojno moi'amo vsaj eno dobro priznati: vojna je tu<1i najširše ljudske sloje seznanila s kraji, ki so bili dotlej čisto nepoznani ali vsaj nialo uvaževani. Ni nam treba )iotovati po dokaze na daljna bojišča. Najbližji in najpriutei'iiejši vzgled nam je naša, še pred vojno od lastnih bratov in sinov zanemarjena in- zaničevana Dolenjska.
naj bi bil se tako brezsrčen, se je nioi'al Zjokati, ko je zrl na strašne posledice te vremenske katastrofe. In vendar je ni bilo dobiti ne ene prizadetih vasi, ki bi celo v teiii Času in v očigled takega občutnega udarca ne bila preplavljena od tnjcev. Kdo od teh jo pred vojno znal za Ga-berje, .Tngorje, Iglenik, Orebek, Zajčji Vrh in dnige sosednje vasi! Kdo vnanjib sejo preje brigal za naše Gorjance? Zdaj, ko je drugod mučil in moril glad in pomanjkanje, ga ni bilo prehoda tudi pi'eko Gorjancev, ki bi bil ostal nepoznan tujim Ijudetii, ki so stikali za živežem tmli po samotnih Žiimbej-oških selih raztresenih onokraj Goi'jancev. Skratka, danes je ne le vsaka vas, Žc vsaka hiša najbolj zapuščenega aeîa naše Dolenjske poznana tudi vnanjcmu svetu. Č!e si pred vojno na vprašanje, od kod si, odgovoril; tam z Dolenjske, si moial slišati v nekakšnem zaničevanju naglašeno opombo; oii, tam z Dolenjsko. To je' bilo tako nekam za nas
ponižujoče izraženo, kakor da se nas je hotelo pomilovati, da si za naŠe rojstvo ali sicer stalno bivanje nismo mogli zbrali boljšega ki'aja, kakor ravno to inalopoznano, Še manj pa ovaževano našo Dolenjsko. Če pa te danes kdo vpi'aša, od kod? in mu poveš: iz Dolenjske, o kako vse drngaČe te pogledajo in s leboj vred cenijo tudi tvojo rojstno grudo!
Pi'av dobi'o vemo, da Čim se bodo s sedanjimi Še nejasnimi razmerami izboljšale tudi prometne razmere in dobave živeža, bo tudi po naSili krajih se ublažil veliki tok romai'jev za živežem. Ampak gotovo je, da popolnoma usahnil ne bo nikdar veČ. In še bolj gotovo je, da naša Dolenjska po vojni, ozii'oma po sklepu miru ne ostane nikdar več tudi širšemu vnanjemu svetu tako nepoznana, kakor je bila še ki'atko pred ,to nesrečno vojno, Oe (udi ne smemo postati ošabni in prevzetni, da smo v najhujših časib s svojimi žulji in s pridelki iz naše grude rešili tisočere vnanjcev pomanjkanja in gladu, vendar na-s mora odslej bolj kot doslej navdajati zavest ponosa na svojo grndo! Da, rojaki Dolenjci : Bodimo ponosni na svojo Dolenjsko, ponosni, da smo sinovi in hčere ene največjih pokrajin Jugoslavije, da je 1'avno naša Dolenjska most med našimi južnimi in severnimi brati.
Fran Gorjanski.
DomaČe in itflje novice«
Brzojavka i« zahvala. Kraljevičn Aleksandiu je poslalo Žuiianstvo Šmihel-Slopiče sledečo brzojavko: „Njega Kraljevska Visokost ki'aljevič Aleksander, Belgrad. — Povodom ujedinjenja Sloven-cevr Hrvatov in Srbov v Jugoslavijo pod žezlom slavnega rodu Kai'agjoigjevičfiv pošilja največja kmečka občina kranjska Vaši Kraljevski Visokosti ndane pozdiave. Županstvo Ôiiiihel ■ Sto)»iče, 14. dec. 1918. íííupan: Jos. Zure, podžupan: Ivan Zuanc in obč. odbornik E. Kastelic." — Zalivala, ki jo je dal odjioslati kialjevič Aleksandei', se pa glasi: „Županstvo Šmihel - Stopiče, Dolenjsko. — Sporočani Vam iskreno zahvalo ili pozdrav Njega Veličanstva kralja Petra i Njt^ga Kraljevske Visokosti prestolonaslednika regenta Aleksandra za Vašo iskreno narodnega čuta prežeto pozdravno brzojavko. — Po najvišjem nalogu šef dvorske kancelarije lialiigdžić."
Umri je 22. dec. 1918 v Ôl.. Rupcrtu pi'eč. gosp. dnb. svetnik in župnik Janez Mervec v starosti 72 let. Bil je vsepovsod velespoštovan in blag gospod. Naj poiiva v miru!
Narodni davek. Duhovniki novomeške dekanije, zbi'ani na konferenci sodalitatis dne 18. novembra t. 1,, so darovali za narodni davek 860 kron. Poimenski izkaz sledi v novem letniku Dol. Novic.
Občni zbor Podpornega društva na di'ž. gimnaziji v Novem mestu se je vršil zadnjo nedeljo. 22. t. m., v gimnazijski posvetovalnici. Načelnik ravnatelj Wester je poročal o ilruštvenem poslovanju v preteklem šolskem letu ter o denarnem stanju, ki se lahko imenuje ugodno. Letos šteje društvo 125 Članov, število, kakor ga še menda nikoli ni imelo. Lani je bilo rednih članov 64. Tudi prejemki so se letos znatno dvignili. Tako znaša dohodek z gledaliških predstav v Nar. čitalnici, pri katerih so sodelovali gimnazijci, skupno 400 kron; del vstopnine pri ljudskem pic-davanjn (lne 1, decembra t. 1. 91 K 60 v. Glavni dohodek pa tvorijo podpore Članov. S članarino vred znašajo te podpore v t. 1. 707 kron. v šolskem letu 1916/17 so znašale 178 kron 60 vin. — Seveda so ludi stroški primerno visoki. Za šolske knjige se je doslej izdalo 309 K 60 vin.; a neplačan je še račuii istotako za Šolske knjige v znesku 438 kron. K obleko in obuteljo drnštvo letos še ne more učencev
podpirati. — Odboi' sestoji po zadnjih volitvah iz teh-le gospodov: Načelnik ravnatelj Westei'; odborniki; profesor dj'. AŽman, prošt dr. E1 b er t, kiijigotržec Horvat, profesor JužniČ, trgovec Jos. Kobe in predsednik okrož. sodišča Jos. Žmavec. Zadnja dva gospoda sta novo izvolieiia. — Za preglednika računov sta izvoljena gg. trgovca Julij Kobe in Jurij Picek. — Na občnem zboni so se pregledala društvena .^u'avila, ki so že od 1. 1875. v veljavi, in so se sprejeli razni predlogi za izpreniembo posameznih določb. Istotako je obveljal nasvet gospoda župana Rozmana, da naj se obrne odbor na dolenjske hranilnice, posojilnice, župne in županijske urade s prošnjo za podpore. :— Končno se je načelnik zahvalil vsem čla-noui in podpornikom za njih naklonjenost, zlasti obema tukajšnjima zdravnikoma gg. višj. okraj, zdravniku dr. Vaupotičn in priniariju dr. Strašeku, ki nbožne dijake brezplačno lečita, lekarnai'jema gg. mag. pharm. Andrijaniću in Berginannu za oddajo zdravil po znižanih cenah ter knjiž.-ničarjema podporne zaloge gg. prof. dr. Gorjancu in dr. Tillerju za njihovo 'blagovoljno poslovanje.
Zalivala. Odbor Podpornega društva za učence drž. gimnazije v Novem mestu se vsem gg. članom in podpornikom iskreno zahvaljuje za njih naklonjenost in rado-darnost, s katero so se odzvali našemu vabilu k pristopu v društvo. Po nabiralni poli se je nabralo 678 kron, od drugih podpornikov 29 kron, skupno 707 kron. Bodi vsem îski'ena zahvala! Naši ubožni učenci naj jim bodo ^e v prihodnjo pri-poiočeni. Izkaz o vplačanih zneskih se objavi v Letnem poročilu drž. gimnazije za šolsko leto 1918/19. Drugim gosp. iz Novega mesta in z Dolenjskega, ki Še niso pristopili k našeiiui društvu, se najtopleje priporočamo. — Novo mesto, 23. dec. 1918. Za odbor: Wester, t. č. načelnik.
Srbohrvatski tečaj. Ker «e je končno dolnlo nekaj izvodov IlešiČeve Hrvatske knjižnice, se prične srbohrvatski tečaj v četrtek, dne 2. januarja 1919 ob 2, uri. popoldne. Mestno županstvo je dalo rade volje v ta namen tia razpolago občinsko dvorano v drugem nadstro)>ju Mestne hiše. Prostora je v njej za prildižiio 30 udeležencev. Poučevalo se bo ob torkih in Četrtkih od 2. do 3. ure popoldne. Gospoda, ki imajo priporočeno knjižico, in drugi, ki hočejo skupno z njimi porabljati učno knjigo, naj pridejo ob naznanjeni nri k prvemu učnemu sestanku.	Ravn. Wester.
Odprte prodajalne so imeli izjemoma nekateri novomeški trgovci v nedeljo, dne 22. decembra dopoldne, da so s tem ustregli ljudstvu, ki potrebuje za praznike navadno več različnega blaga, Vidilo se je pa, da se je občinstvo že zelo lepo prilagodilo nedeljskemu počitku trgovcev v Novem mestu, ker bilo je dokaj îualo dela po prodajalnah. In tako jc pi av! Ob nedeljah in piaznikih rada iiiïata počitek in prosto gospod in uslužbenec. Zal,orej javljamo, da ostanejo zaimiirej vse prodajalne ob nedeljah in svetkih cel dan zaprte. Ta kolegijalni sklep naj upoštevajo tudi prodajalne, ki se dosedaj niso hotele pridiiižiti tej hvalevredni odredbi. Mislimo, da nima nihče toliko blaga, da bi ga ne mogel prodati ob delavnikih. Ljudstvo pa prosimo, naj bo samo toliko prijazno tudi nadalje, da si nakupi svoje potrebščine ob delavnikih pri svojih navadnih in znanih trgovcih, da se ne bo delala Itrezpotrehna konkurenca ob nedeljah, časopisje se pa lahko prodaja v vežah.	Združeni ti'govci.
Ne odkrivajmo se več pri pozdravljanju. Sicer se gospe in gospodične še niso izrazile na naš vljuden poziv v Dol. Novicah v št. 48., če namreč dovoljujejo moškim, da se jih pozdi'avlja samo s poklonom glave in dostojnim pogledom, — toda neoiigovor je potrdilo, da se dame s pi'edlogom strinjajo, če ne, bi protestirale. Torej s pi'vim jugoslovanskim novim
letom prof; s starim načinom pozdravljanja! OmtiiiitiK) še, (ta ni samo iiepotrtibno, ampak je celo nedostojno, pozdravljati od daleC ĆCK costo in ulico. Pozdravlja se tri koniiic pred srečanjem.
Oskrunjanje grobov. Že večkrat smo bili glas npijoČega v puščavi, ko smo sc pritoževali v tem Hstii zoper neredno za-klepaiqe mestnega pokopališča in zoper onesnaženje blagoslovljenega kraja. Yemo, da tudi današnja pritožba ne bo našla za-željenega odmeva na merodajnih mestih, a vkljnb tema bočemo pribiti na javno zatožno klop nesramne činitelje j'oparskega poÈenjaiija na našem pokopališča povodom prvega narodnega praznika. — Zares, lepo so bile okrašene liiše s zelenjem nikakor pa ni lepo, da se je za marsikatero okno ropalo po grobovih bi-šljin in zelenje. Nekatere gomile so postale kar čez noČ gole, ker so bile ol)rane svežega brâljina, ki se je moral gojiti in negovati več tet, da se je končno dobro nkoreninil v zemljo. Koliko opravičene žalosti, jeze in ogorčenja je to povzročilo med posestniki gi'iibov, sc je lahko vsakdo prepričal. S takšnim po-čenjanjem s« ne Časti Jugoslavija, temveč se le onečašča! — Prosimo torej nekaj več spoštovanja in čislanja do grobov, v katerih spé naši dragi rajni! Oskrunjevalce se pa naj zasluženo kaznuje, da se pouče, da trganje in ruvanje cvetja in zelenja raz grobov mrtvih tudi v svobodni djžavi ni dovoljeno.
Glas iz občinstva. Podpisani prosimo novomeško- županstvo, naj bi blagovolilo mestni vodovod že vendar enkrat temeljito uiediti in popraviti, da bi ne bilo prebivalstvo vsak hip brez vode. Ni nam sicer znano, kje tiči pravi vzrok vedne pomanjkljivosti, toda. Če se morebiti nahaja uprava in oskrba vodovodne naprave in strojev v nezmožnih ali celo malomarnih 1'okah, naj se pokliče veščega osobja k dragoceni vodovodni napi-avi. Takega zmožnega osobja gotovo ne bo manjkalo sedaj po vojni. Kratko: naj ukrene slavno županstvo po svoji razsodnosti, samo da se odpravijo vetini nedostatki |)i'i mestnem vodovodu končno za vselej. Bomo prav hvaležni.	Več meščanov.
Narodni davek so nabrale vrle učenke dekliške ljudske šole v Novem niestïi 45 K 60 v; šol. voditeljica g. Clarici je darovala 10 K in g. prof. Škerlj je dal 15 K, torej sknpaj 70 K. Denar odpošlje uredništvo Dol. Novic na nierodajno mesto. Jugoslovanski domoljnbt, prispevajte kar največ darov za svojo lastno domovino!
Narodni davek. G. Rudolf Faleskini, posestnik in opekarnar v Dol. Straži je izročil našemu nredništvu lepo svoto 1435 kron. In sicer 'se je zložilo na narodnem praznikn občine Prečne pi'i slavnostni seji 645 K; g. Ivan Vintar, posestnik in trgovec, Gor. Straža, 500 K; prostovoljnih denarnih prispevkov v žnpniji Prečna je tudi g. Faleskini nabial pri različnih domoljubih 290 K; torej sk«i)aj 1435 K. Ijiiena darovalcev objavimo v noveiir letniku Dol. Novic, kakor bitro bodo zopet izhajale. Čast in slava jugoslovanski zavednosti!
Doneski za Narodni davek v občini Gor. Polje- župnije Soteske na Dolenjskem v svoti 352 kron so se tiabrali pri sledečih darovalcih: Zbirka žnpanstva 37 K; Al. Vole 60 K; Anton Kline 50 K; Marija Kline, Anton Jarc, Janez Fifolt, Alojz Fifolt, Franc Puceij, Ivan Orbančič in Jožef Novak p« ]Q K; Lorenc Stricelj, Marija Tisovec in Franc Lavrič po 6 K ; Jože Bredas, l\Ia]ija Lavrič, Janez Mar-kovič, Aloj''! Tisovec. Franc Erbežnik, Martin Špeiko, Franc Šerce^j, Ant, Lavj'ič in Janez Aš po 5 K ; Jože Šenica, Jožef Dular, Franc Fifolt, Jožef Cervan, Jožef Aš, Malija Aš, Anton líinnel, Fianc Volk in Ana Lavrič po 4 K; Florjan Zupančič, Neža Štricelj in Ana Žitnik po 3 K; Franc Gorše, Ana Erbežnik, Fi'. Tisovec, Janez Aš, Anton Teiko, Franc Bukovec,
Neža Puceij, Anton Bradač, Ana Gorše, Franc Vertačnik, Anton Koprivec in Janez Fifoll, po 2 K; Ivana Zoran, Frančiška Zaplotnik in Ivana Bobnai' po 1 kiono. Skupaj tedaj 352 kron.
Električna luč v Novem mestu se vedno bo^ izpopolnuje. Podjetnik g. Bon se trudi kar se da, da izroči čimpreje dovolj luči javnosti v splošno korist. Naenkrat to pač ne gre, ker je treba vso napravo v Luknji temeljito preurediti in prenoviti, kar stane pri pomanjkanju zmožnih delavcev in ngodnega vremcjia pač nniogo dela in ogromnih stroškov. Je tedaj zelo neumestno zabavljanje in godrnanje, če lač vedtio ne gori, kakor opoldansko solnce in če se Jte more naenkrat vsem napeljati luči. Nova izvežbana moč, ki je sedaj nastavljena pri elektrarni, nam bo lahko odpravila tadi vse nedostatke, katerih nam je zapustil po|)rejšnji lajik- inštalater pri napeljavi električnih svetilk. Torej potrpimo, v kratkem bo vsem kar najboljše posti'eženo!
Zakaj pa ne v Novem mestu? Ali zares ni mogoče, da bi se ustanovila v Novem mestu glasbena šola? — Morda bi pa šlo in se prav dobro, ko bi se hoteli nierodajni faktorji malo pobrigati «a našo mladino. Ko smo pi'ed kiatkim nekoliko gledali v Čitalnici našo yubko mladež pri plesnih vajah, se je zgodilo, da ni bilo izmed okrog 30 gospodičev in okoli 40 gospic niti ene osebe, da bi Kuala vsaj za silo igrati na glasovir. Vsi so morali čakati, da je končno (lošel gospod, ki je nesrečne jdesalce in plesalke iz usmiljenja rešil iz mučne situacije. — Žal pokojnega dr. Volčiča! Z njim je legla v grob njegova plemenita ideja o glasbeni šoli v Novem mest», ki se je že dokaj lepo razvijala pod njegovim modrim uplivom.
Darovi za slepe vojake se pošiljajo sedaj na naslov: Č. sesti'a Klara Verhunc, Ljubljana, I. jugoslovanska bolnica, objekt 14, Belgijska vojašnica. — Naše ni'ed-niŠLvo je poslalo danes 324 kron, katero svoto je nabralo od Časa 1. avgusta 1918 do sedaj. Darovalci so biii vsi Že objavljeni v našem listu. Dolenjci, Dolenjke, spomnite se naših največjih revežev-inva-lidov in nabirajte ob božičnih in novoletnih praznikih kar največ dai'ov za nje!
Razprodaja plemene živine. Na deželnih pristavah v Medvodah se bo ta mesec razprodalo 150 diagocenih krav enobarvnega švicarskega plemena. Knpci naj se zglase pri oskrbništvu v Medvodah. Viak v Medvode vozi iz Ljubljane pred 7. ui'0 zjutraj.
Spomini na čase d^atev živil. Iz Malega Vrha pri Mirnipeči se nam poroča sledeče resnične zgodbice: Ko so "1. 1917 in 1918 hodili razni koitiisijonaiji po vaseh, da so pobirali vojne dajatve, je prišel komisijonar k nekemu posestnika po eno govedo za vojaščino, Toda posestnik se je znal izgovarjati tako, da je (»re-slepljenega komisijonarja odpravil k nekemu revnemu kočarju, ki je pa moial dati živinče. l'o noči je pa odei'uški posestnik svojo govedo zaklal ter razprodal vse meso za dobro ceno. — Prišel je drug komisijonar po špeh k bogatemu kmetu; zopet se je izgovarjal; lahkoveren komisijonar je odšel, a kmet je pa po noči odpeljal špeh v Ljubljatio. — Prišel je tretji komisijonar po krompii' k istemu posestniku; zopet je znal pregovoj'iti tiuli tega komisijonarja; krompirja ni dal, paČ pa ga je vozil pozneje v razne krajo in ga.jirodajal po 24 kron niei'nik. — Pjišel je Četrti komisijonar po žito. Zopet bogati kmet ni mogel dati veliko, a poztwje je oderuh prodajal pšenico po 260 do 280 K nternik. — Zares čudno, da komisijonarji tako radi vei'jamejo bogatinu! Sicer pa tudi to ni čudno, saj vemo zakaj! — Bog pa kazinije oderuhe in lažnjivce. Tako je dobil tudi dutiČni posestnik svoje plačilo. Kei' je nosil svojo tisočake vedno seboj pod pazduho, jih je nekoč zgubil na
poti v Novo mesto. Če jih ho kedaj nazaj dobil, je veliko vprašanje, ker ]»oštenib najditeljev je dandanes lavno tako malo, kakor poštenih vojnili dobičkarjev.
Wilson v Parizu. Due 14. decembra je iirišel AVilson v Pariz. Francija In Pariz sta mu pripravila tako sijajc-n spiejem, kakoišnega še Francija od Napoleonove dobe ni priredila nobenemu kronanenm ali nekronanemu vladarju. Med giomenjem topov in sviranjem ameriške narodne pesmi sta na paii.ikem kolodvoru sprejela Wilsona predsednik pariške Ijiidovlade Poincarc in ministrski predsednik Clemenceau.
Oderuh.
(Dalje in konec.)
Tu SO se odpila vrata in vstopil je Slih, bled človek v zakrpani suknji.
Ponižno pozdravi: „Dober večer!"'
„Česa želite?-' vpraša zlatar.
„Počakati hočem," reče došlec, „Ku-povalce imate..."
„O Jehova! ^a mo govorite, imamo dosti časa. Temu gospodu tudi ni turške sile."
„Cenjeni gospod," je začel prišlec, „prosil bi..."
„Jaz nisem nikak „cenjeni gospod"," se odreže zlatar. „Umazan jud sem, kakor se mi roga celo mesto, osobito vaš vajenec — čeravno sem dober katoličan in sem dal Minoritom kadilnico od tako čistega srebra, kakor je ta križec! O Jehova! večna Škoda one kadilnice!"
„Oprostite, gospod, pa nisem kriv jaz radi svojega vajenca, toda sedaj — ni več moj, odpustil sem ga! Pj'isel sem vas prosit, da mi nekaj pomagate..."
„Oj sveti Jeruzalem! Da pomagam! liehehe! Da pomagam! Tako? Ja! Ja da pomagam? Jaz siromak? Oj Jehova, pol leta mi ne da nikdo niti za vinar izkupiti, a kadar pride" — pokaže z roko name — „hoče, da mu dam v svojo škodo!"
„Ne maram vam delati škode," rečem srdito. „Z Bogom !"
„No, no! Pri Abrabamn! Kaj ste tako velik gospod, da se še pogajati nočete?" reče zlatar. „Toda koliko mi date?'
„Dva goldinarja!"
„No pa naj bo, da pi'idete zopet drugikrat. Pi i Jehovi ! take dobi'osrčnosti ne boste našli na celem svetu!"
„Težko!" odgovorim, plačam, vzatnem križec in odidem. Toda na oglu sem se usedel na kanniito klop pod zlalarjevo okno čakajoč, kaj bo s tem Človekom.
Izvlekel sem listnico, hotečseštevati — njeno vsebino. Bila je tako bleda — pasta. In ko sem tako ogledoval svojo listnico, zaslišim pod odprtitn oknom zlatarjev glas: „Toda pri Abrahamu! lepo vas prosim, Petrič, kaj vam pade na am. Torej danes bi imeli plačati onih petdeset gohlinarjev z obi'cstmi, toda vi lioČete, naj vam zopet dam ? Oj sveti Jeruzalem !"
„Rotim vas pri Bogn, gospod, ne srdite se nanje! Da veste za našo bedo — srce bi vam počilo!"
„Ne govorite tako! lioliko src hi pa moral imeti, da bi mi za vsakogar, ki je v stiski, moralo počiti srce! Ali sem jaz kriv, da nimate denarja? Zaslužite ga!''
Petrič reče na to s pridušenim glasom: „Zaslužite ga, zaslužite! Mučil bi se od noči do noči — in to kako rad! — ko pa ni dela! Zaupam v Boga, da jie zapusti in da mi najde žena kmalu kako -delo. Revica leta oki'og vseh znancev. Obhodila je več kakor pol mesta iščoč dela. Morda, da je danes-kakšno našla?"
„Toda kaj vam Švelič se ni plačal za ono krsto?"
„Ne vinarja nisem še videl," je vzdibnii Petrič. „Revež je skoro tak bogatin kakor sem jaz. Zadnji belic sem dal za deske, nadejajoč se, da bo plačal mesto njega njegov gospod brat — toda nisetn dobil ničesar niti za deske niti za delo!"
„Tako se^dogaja iahkoumnim ljudem. Vidite. O sveti Jeruzalem! Če bi jaz dajal tako na vero, bi jiostal kmalu berač — toila kdo bi se potem mene usmilil? Ne živa duša! — Ne posodim vam tiič več. Najprvo plačajte!"
„Toda, gospod, usmilite se me! Usmilite se dece, ki plaka doma od glada, kamenje bi glodala, da je mogoče. Počakajte me za ta petdesetak še četrt leta in kupite od mene tu ta dva prstana. Težkega srca jih dam. poročna sta — toda kaj hočem? Glad boli in plač otrok tiga srce."
„Veste kaj," leče zlatar čez nekaj Časa, ko si je dodobra ogledal prstana, „nisem vani hotel več posoditi, ker niste di'žali besede — no vidim, da niste krivi, da ste drugače spoštovanja vreden človek, zato vas hočem Še počakati — toda podpisali mi boste menico za 75 goldinarjev."
„Za petinsedemdeset!" je vzdihnil mizar, „to je previsoko!"
„E, ako nočete, vas ne silim. Plačajte in zopet, bomo dobri prijatelji."
Tišina nastane. Ključavnica zaškrip\je v miznici, in zlatai' reče: „Gotovi smo. Ako ne přinesete denaija zastaro menico, vas naznanim jutri zjutraj sodnijí."
„Torej naj podpišem novo menico?" reče mizar z zamolklim glasom.
In zopet zaškrta ključavnica, miznica se odpre, in zlatai' reče: „Tu pero — podpišite se tukaj. Toda popravili mi boste, ker sem vam storil to dobroto, vrata zastonj, razumete?"
„Da. A koliko mi date za ta dva prstana?"
„Stehtam ju. — Pet goldinarjev."
„Nič več?"
„Da sta vredna petdeset goldinarjev — dal bi vam jih petdeset; no ker sta pa vredna samo petak, vam ne moreni dati več nego petak,"
„Dal sem za nju devet goldinarjev," mu leče Petrič.
„Zakaj ste se dali prevarati? Več vam ne morem plačati nego zlato. Tu imate pet goldinarjev. Toda kdaj pridete popravljat ona vrata?"
„Makar jutri."
„Dobio! Toda pridite za gotovo — in prinesite kakih starih žebljev — teh imate doma dosti — da mi ne bo treba kupiti novih!"
„No tudi to!" sem se jezil pod oknom.
Zdrobil bi ga, tega slavnega gospoda Reha, lavnodušno v prah, da ne ščitijo tudi takih ostudnih lopovov zakoni.
„Moj poklon, gospod Petrič!" se zahvali stari zlatar, kakor da se je razšel s svojim najboljšim prijateljem. „Piidite zopet kaj kmalu!" se sili, odpirajoč iini vrata, na prijazen smeh. Pristal mu je ta smeh, pristal — kakor puranu.
Petrič je odšel bled kakor stena. — Znoj mu je stopil na Čelo.
„Revež !" sem dejal pomilovalno, srdito.
Mizar je obstal, me pogledal tako žalostno, da je bilo mojemu si cu kakor cvetki, ki jo osmodi mraz.
„Da, revež sem," je vzdibnii postavši pred menoj in zakimal z glavo. „Bog vas vaiuj take nesreče! Toda od kdaj me poznate?"
Vstal sem in šel z ntjim.
„Slišal sem pod oknom vaš razgovor s to okrutno pijavko. Toda kje stanujete?"
„Tam v predmestju."
,,Imate svojo hišo?"
„Eh, da bi jo imel! V najemu sem! Plačevati moram najemnino — a ni ga dela, ni denarja — a ljudje trdi kakor kamen !"
„Niso vsi, ne!" sem ga miril.
„No, res, res. Toda kaj koristi? Marsikateri bi dal rade volje, toda sam ninia — a srce ne more razdeliti. Ali, moj Bog, zakaj je to nebo tako visoko, in tî tako daleč?!"
„Nikarite obupavati, prijatelj, Bog ni daleč, on samo izkuša."
„Alii vsaki (lan obiščein vse cej'kve v mestn, prosiiti, inolini — a iiiř, nič! — No, gltíjte tam staiinjeiii." Pokazal mi je na ieilnonadst.i'opiio hišo. „Na dvorišču iniani delavnico in stanovanje."
Šel aein a siromakom.
Dospela ava na dvorišče. Tu je sedelo dvoje dekletec in fanliCek na solncu in igrali so se v pesku.
„To so moji otroci. — Ali še ni prišla mama domov ? ' je vprašat.
„Ne," so odgovorili otroci žalostno.
„Reviki, niso obedovali!" mi zašepeta.
„Atek, lačen!*' je zaprosil najmanjši fantiček.
Mi/.ar ga poboža po glavi.
„Takoj dobiš jesti, zlatko moj. takoj !■'
Segel sem v žep in mn dal dvajsetico. „Tu imaš za žemljice. Toda kako ti je ime?-'.
„Fiancek," reCe fantek, z očmi žare-Čimi od veselja.
„No, poljubi gospodu roko !" ga spomni oče.
Dečko dvigne roko, seže po moji in jo poljubi. Mizar namigne najstarejši deklici: „Llite pa si kupite!"
Otroci 30 odšli. Peljal me je v svojo delavnico, ki mn je bila hkiaťi tudi stanovanje. Bilo jc tu snažno — ali žalostno. Dleta, žage, pile in obliči so viseli na steni kakor mrtvi — nikjer treske, nikjer strugotine — vse pometeno, pi azno, tibo. Samo kanarček v kletki je skakal in žvrgolel.
„Sedite," mi reče miîîar.
„Hvala. Nimam kam. Z Bogom. Sedaj vem, kje stanujete. Želim vaiti, da boste imeli, ko pridem drugikrat, mnogo dela."
„Daj Bog!"---
Leto ae je nagibalo v jesen. StiiiišČa so bila že pooi'ana. Turobno, prazno po poljib, le semintja so stale koruznice ali je zelenilo uvelo kiotiipirišče. Na drevesih je viselo samo še jesensko sadje in zrele slive. Tupatain se je kje v polju pokadilo in Čul si strel. Zajci so imeli izkušnjo. Vsak je gledal, da jo „srečno prestoji".
Po naklučjď sem šel zopet v meslo. Nebo in celi svet naoki'og se je svetil, ali čudno,Tiakor oko na snirt bolnega človeka, in tudi listje po drevesih je rum^nelo, kakor se rumene čela na obrazih .sušičavih ljudi. Lastavke so se seWe, a prihajale so čaplje 3 severa.
Lepo je bilo, toda neveselo — Čisto drugače nego poleti. Tudi v mojih prsih tako. Dospěvši v mesto spomnim se mizarja Petriča. Dajal sem si: „Stopi malo tja, da vidiš, kako mn gre?"
Stal jena dvorišču in delal uiajhnokrsto.
„Bog pomagaj!" pozdravim. „No imate li dela?"
Mizar vzdigne glavo in smehljaj um zaigra okrog ustnic, smehljaj leden. Tako se smehlja solnce ob oblačnem dnevu uve-leiiiu cvetju in vibam žalujkam na pokopališčih.
Bil je bled in suh, da te je obhajal strab. Poila nii roko in reče: „Zdravo! Imam dela, imam — toda kakšnega! Pojdite, da vidite!"
Peljal me je k odprtemu oknu in pokazal na klop.
„Tamle poglejte!" zajeclja in si pokrije z roko oči.
Na kloi»i je ležalo mrtvo truplo malega Francka, krasno kakor voščen angelček. Pri glavi je gorela v Čaši sveČica. Na stolu je sedela mamica, šivala srajco, a iz oČi so ji kapalo solze na belo platno.
„Žalim vas, nesrečni človek, toda privoščite temu otroku nebeško slavo," rečem bojazljivo.
„Toda kako je drugače?"
Mizar je mahnil z loko in rekel zamolklo: „Slabo! — Da sem mogel kupiti deske za krsto, zastavila je žena oni pijavki poročno obleko. Na kolena je morala pasti predetij, da se je dal izprositi. Mislil sem, da bo obupala: hotela je prodati tudi svoje lase z glave!"
„A dela nobenega?" vprašani.
„Nobenega! — Iskal sem dela tudi v tovarni — alt nil i tam ga ni!" Odšel sem od njega otožen.
In odpadalo je poslednje listje, prišla zima, minul radostni Božič, došel veselí pi'edpuat. Snega ni bilo, cesta se je posušila in šel sem v mesto, da vidim, kako je tam.
Ko sem dospel do pi-ediiiestja, opazim pred hišo, kjer je stanoval Petrič, velik voz, in na irjem naloženo pohištvo. Mislil sem si: Kdo se neki tu seli, to pohištvo ni menda Petričevo?
Stopim bližje in začujem iz dvorišča krik in žensko vpitje. Stopiti sem hotel na dvorišče, toda v tem trenutku prileti iz njega stari zlatar Reh prep!a.šen, malo je manjkalo, da me ni porušil, maba s palico in vpije: „Policija! Oj Jehova! Kje je policija?"
„Čakaj, ti oderuški Jehova, ti bomo že dale policijo!" so kričale za njim žene, vihte metle. Jedna je letela za'njim celo na ulico in ga lopnila z držajem metle po plečih; „Tu imaš, da ne pozabiš današtijega dne, ti stai'a grdoba židovska — odejuška! Pridi nti samo še enki'at, oči ti izkopljem!"
;,Mir, žer:e, sicer vas zaprem v imenu postave!" seje zarepenčii nekak uradnik, stopivši iz dvori.ŠČa.
„Pa nas zaprite, če hočete, takoj." krikne žena v jedni sapi, postavivši so pred uradnika kakor vojak. „To je zoper samega Boga! Rada bi poznala onega, ki se itie drzne zapi'etil Tako? Oderuhe branite a reveže [le?! Izgubite se mi takoj izpred oči, ako ne, jih dobite tudi vi po grbi!"
Uradnik, videč razjarjene žene, migne Tožniku, naj požene voz s pohištvom, sam pa odhiti, da so ga kotiiaj pete dohajale.
Vpi'ašal sem žene; „Kaj je to?"
„Ta je zaplenil temu revnemu mizarju vso sobo, ker ni mogel takoj izplačati one pijavke. Ne, človeka mora zares popasti jeza! — Poznate tega reveža?"
„Poznam."
„Pojdite, da boste videli. Tudi posteljo so vzeli izpod njega, a on leži in umira od bede in stiske. Nesrečnik!"
Peljale so me v sobo. Tu je bilo žalostimjše — nego v grobu! — Da, Žalosttiejše! V gi'obu ni gladu, ni mraza, ni bolesti, ni nadlog, ni solz: v miz.aijevi sobi pa je bilo vse to združeno. Mtzai* je ležal v kotu na slami, pokrit z nekakimi cunjami, in je težko liropei. Mizarka je iedela ob îijeni na tleh in pi'itiskala ki'če-vito razplakano dekletce na grudi. Soba je bila kakor po požaru, vse pohištvo in mizaisko orodje je bilo odneseno. Bilo je tu strašno.
Žene, ravno preje v največji podivjanosti, so obmolknile, in stale tiho kakor v cerkvi.
Pogled na bolnika in skrajno bedo vzbuja v nas neko spoštovanje.
Žene so začele nekaj šepetati, odšle so in pričele nositi, kjer so kaj imele: perilo, drva za peč, jejjil in na vse niogoče načine so tolažile niizarko, ki je gledala molče kakor brez občuta gole stene.
Stisnem stai'ejšemu dekletcu darilce,
po možnosti, v roko in odhitim.
*
Ko se je zmračilo, sem šel na ve-čeijo v gostilno.
Tudi stari Reh je sede! tam za mizo med lepo oblečenimi gospodi, ki so bili napram njemu zelo prijazni, jel in pil zadovoljno, se Šalil z natakarico, psoval Ruse, da so bai'bari, pritiskači, toda hvalil in koval v zvezde rmšo omiko ter človekoljubnost.
Od jeze nii ni dišala večerja, Čeravno sem bil lačen kot volk! In mislil sem sam pri sebi; Bog. Bog, velika je Tvoja potrpežljivost! Toda ti ne plačuješ vsake sobote.	Car.
Lepa naša domovina.
Od jugoslovanskih Skoiov la cerkev odobreno besedilo.
Lepa naša domovina,
oj junaška zemlja mila, stare slave dedovina,
da bi vedno Častna bila. Mila, kakor si nam slavna,
mila si nam ti edina, mila, koder si nam ravna, mila, koder si planina!
Blagoslov naj se razliva
v tvojih poljih in lesovih. Bog yubezni naj prebiva
v tvojih selih in domovih. V božjem dihu, v božjem varstvu,
tvoja ladja varno plava. Mir s teboj po vsem vladařstvu! Tvojim sinom večna slava!

5rbska narodna himna.
Bože pravde. Ti što spase od propasti do sad nas! Čuj i od sad nase glase i od sad nam budi spas! Močnom rokom vodi, brani budućnosti srpske brod! Bože spasi, Bože hrani srpskog kralja, srpski rod!
Iz mračnoga sÍjui groba srpske krune novi sjaj nastalo je novo doba,~ novu sreću Bože daj ! Kraljevinu srpsku biani, petvekovne borbe plod, kralja Petra Bože hrani moli Ti se srpski rod!
* Složi srpsku braću drago
na svak dičan, slavan rad: sloga biće poraz vragu, a naj jači srpstvu giad! Nek na srpskoj blista grani bratske sloge zlatan plod! , Bože spasi. Bože hrani srpskog kralja, srpski rod!

Odlikovanje. Kdor 14 dni vzdrži in živi samo od tega, kar za različne „nakaznice" dobi in ne dobi, dobi križec — iz lesa — na grob!
Odgovor. „Zakaj imenujetiio človeka, ki je kaznovan „vbogega grešnika"?" — „Kei' „bogatega grešnika" nihče ne kaznuje, kar se vidi posebno pri vojnih dobičkarjih."
V slovo!
Ker se pri svojem odhodu po dveletni službi na novomeškem kolodvoru nisem mogel pri vseh svojih prijateljih in znancih osebno posloviti, se prisrčno poslavljam tem potom od vseh-vseh, ki so mi bili prijateljsko nakloiyeni ter kličem: „Bilo srečno v novi državi 1"
Slavo Krže,
častniški namestnik. Novo mesto, 21. grudna 1918.
ŽENSKE LASE
znieSaiie in rexaiie, kupujem po najviSji diieTHi eoiii.
Izdclovalnica kit:
I. SVETEC - Novo mesto - glavni trg nasproti lotovžo.
Razvedrilo.
Ponočni netnir. Gospodinja; „Kako ste spali?" — Gost: „Prav niČl" — Gospodinja: „Zakaj pa ne?" — Gost: „V moji postelji jo bila ena bolna bolha, ki so jo prišle v.se sosede obiskati"
Tolažba. Mali Pavel: ,Zakaj pa držiš robec na licu, teta?" — Teta; „Ker me tako zelo zobje bole." — Pavel: „Ne govori kaj tacega, teta, vsaj tvoji zobje leže tam le na omari !"
časovno. Lenuh pride h kmeta se ponujat v shižbo. Ta ga hitro sprejme in mu naroči delo. A lenuh odmaje z glavo, rekoč: „Gospodar, vi ste se zmotili. Jaz namreč nisem zato pi-išel k vam, da bi kaj delal, temveč zato, da bi kaj zaslužil."
Dober odgovor. Učitelj : „Čemu nam rabi perje rac, gosij in druge perottiine?" — Vae molči. — UČite^: „No, saj sem že zadnjič govoiil o tem. Kaj pa imate doma v svojih posteljah?" — Učenec: „Stenice!"
Pred sodiščetn. Sodnik: „Zatoženec obstane, da je lagal!" —Tožitelj: „Gospod sodnik, nikar mu ne veijemite, ni še nikoli po pravici povedal!"
Zapuščina. A: „Ali že veš, da je naš pokojni občinski tajnik vse zapustil mestni ubožnici?" — B: „Kaj pa je zapustil?" ~ A: „Sedem otrok."
Čevljarski učenec: „To je že od sile, koliko jih moram pri tem mojstru požreti, pa sem vendar vedno lačen!"
Pri vinskem kupcu: „Veste kaj, vašega vina ne kupim več, mi ni všeč. Enki'at sem kupil mačka v žaklju, pa nikdar več!"
Orožnikovo sporočilo. „V mestnem logu so našli krog 40 let starega bo\} gosposkega moža nezavednega, ustie^enega v zadnjo plat. Kakor vse kaže, se je nesrečnež sam iisti'elil."
izdal seje. Ženin: „Čudim se, kako je to, da mi to gospodično za nevesto priporočate... njen oČe je bil Že zaprt!" — Posredovalec: „Ali veste gotovo, da je to res?" — Ženin: „Kaj bi ne, saj sem se v ječi ž njim seznanili"
V gostilni. Gost gostilničarju, ki se jezi, da gost nima s čim plačati: „Nikar se ne jezite, saj niste vi krivi, da jaz denarja inriiam!"
Lahka rešitev. A: „Kako se bomo pa sedaj smejali, Če ne bo vefi Dol. Novic in smešin'c?" — B: „Kakor poprej: z «stmi in obiazom!"
Odvetnih in hazenshi zogovornih
(biv^i uojošifi sodnitt)
D^ Ignoc Malneric
uljudno naznanja, do sb je povrnil iz uojašlfe službe in preozel oselino ucdstt/o SDoje pisarne u Črnomlju.
k nehal zimshe oblelie
obuvala, perila, r.
uh, klobukov itd.Je dobiti
v Kandiji - Ostermanova hiša. USni Pi'^^^^ćna ali enonadstropna
niSu vUlialiNovemmesto
se kupi. Ponudbe na upravništvo Dolenjskih Novic. -
Posestvo obstoječe iz treli hiš
v Kaiidiji pri Kovem mestu ae proda takoj iz prosto roke. Ztaveti apada velik vrt, hiSe so pripravne za vsakateio obrt, ker stoje iia lelo prometnom kraju. 1'osc'bno m usnjarsko obrt jo pripravno, ker je ía bilo tukaj usnjarstvo. Več ee pOJïve pismeno olî ust-meno pri lasttiiku Jakob PlaninSek, Koglo Stev. 18, P. šmarjefa, Dolenjsko. — Proda se tud^ vinograd v zelo priljub^eni gorici, v Movdh, fara iiniarjeta, z V80 pritiklino in kletarsko pripravo ter zidanico in 22 hektolitrov vlita.