Neža Vilhelm dum docent, discunt UVodNA MISEL Vsak učitelj naj bi stremel k nenehnemu izpopolnjevanju po strokovni in pe- dagoški plati. Pozornost naj bi posvečal ne le temu, kaj predava, ampak tudi načinu, kako bo snov podajal. tako naj bi bil izziv sodobnega učitelja iskanje novih metod poučevanja ter novih načinov dela z dijaki. Pri tem mu je lah- ko v veliko pomoč šola, ki naj bi se zavezala k spremembam, k posodabljanju pouka in k izobraževanju na področju pedagogike in didaktike. oporo mora učitelj najti najprej v vodstvu šole, ki lahko kvalitetno pripomore k uvajanju novosti z logistiko. Brez podpore kolegov, ki bistveno pripomorejo k izvedbi sprememb, bi bilo uvajanje novosti v pouk praktično nemogoče. Seveda pa je najpomembnejša učiteljeva težnja k novostim, radovednost in občutljivost do dijakov. ta igra ključno vlogo pri odločanju o tem, komu bomo ponudili do- ločeno novost in v kolikšni meri. Z novostmi se srečujemo učitelji že pri delu v razredu. delo z računalni- kom, internet in interaktivne table so danes skoraj nepogrešljivi pripomočki za pouk, ki naj bi snov približal dijakom. Način razmišljanja v današnji druž- bi narekuje spremembe tudi v samih kurikulih. Profesorji moramo iskati po- vezave z ostalimi predmeti ter na ta način učiti dijake povezovanja na ravni snovi in uporabe znanja enega predmeta pri drugem. Nujno je tudi razvijanje temeljnih kompetenc, ki jih mora osvojiti uspešen mlad intelektualec.1 tako so se razvile številne kvalitetne medpredmetne povezave, med katerimi je ve- čina izvedena timsko. dijake je potrebno aktivirati z različnimi projektnimi dnevi in medpredmetnimi ekskurzijami ter jih obenem naučiti, kako se učiti določenega predmeta. Zato jih moramo seznanjati z različnimi učnimi stra- 1 Kompetence so navedene in opisane na navedeni povezavi: http://www.europarl.europa.eu/si- des/getdoc.do?pubRef=-//EP//NoNSGML+tA+P6-tA-2006-0365+0+doC+PdF+V0//SL (da- tum obiska 26. 4. 2011). 118 Neža Vilhelm tegijami. Pri vsem tem pa morajo biti dijaki vzpodbujani k prevzemanju od- govornosti do svojega znanja in uspeha ter odgovornosti do sošolcev in tudi do profesorjev. Pričujoči članek se bo osredotočil na primere projektnega pristopa ter medpredmetnega in timskega poučevanja, ki jih pri pouku latinskega jezi- ka in književnosti uvajamo in izvajamo na Gimnaziji Novo mesto. Projektni pristop, ki bo predstavljen na tem mestu, je mogoče kvalitetno prenesti tudi na ekskurzije. Vendar naj bo načrtovanje in izvedba ekskurzij ter učenje uče- nja tema drugih razprav. S prikazi primerov želi članek podpreti stališča, ki so jih izrazili oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete UL, društvo za antične in humanis- tične študije Slovenije, Predmetna razvojna komisija za klasične jezike, dr- žavna predmetna komisija za splošno maturo za latinščino in državna pred- metna komisija za splošno maturo za grščino o novi Beli knjigi.2 tako sloven- ska kot evropska zgodovina in kultura sta tesno povezani z latinsko tradicijo, zato mora biti latinščina kot osrednji predmet klasične gimnazije tesneje vpet v načrte humanističnih predmetov. S tega vidika je zelo smiseln predlog, da bi ure, namenjene izbirnim predmetom, dodelili nekaterim predmetom, ki bi tako lahko dosegli potrebno število ur za uvrstitev med maturitetne predme- te. Zamisel, da bi šole dobile več svobode pri oblikovanju lastnih profilov, je vredna vse podpore. PoSodABLJANJE KURIKULA Nad spremljanjem in posodabljanjem kurikulov bdi Zavod RS za šolstvo. Na podlagi analiz obstoječih učnih načrtov, spremljanja pouka, izsledkov med- narodnih raziskav, izsledkov Zavodovih projektov in izhodišč prenove gim- nazijskega programa so bile postavljene Smernice spremljanja in posodablja- nja učnih načrtov, ki jih pripravlja državna komisija za spremljanje in poso- dabljanje učnih načrtov in katalogov znanj. te smernice so dopolnilo smernic iz leta 1996. Gre za naslednja priporočila:3 – avtonomija učitelja in šole – jasna vodilna ideja predmeta – učnociljni in procesno-razvojni model – odprtost in izbirnost – kompetenčnost učencev / dijakov – kakovost in vrsta znanja 2 Gl.: http://www.belaknjiga2011.si/. 3 Priporočila so povzeta po: Amalija Žakelj, »Kurikul kot proces in razvoj: načela in cilji posodab- ljanja kurikula«, v: kurikul kot proces in razvoj: zbornik prispevkov posveta, Postojna 17.–19. 1. 2007 (Ljubljana, 2007), 8–17, zlasti 10–11. 119dum docent, discunt – razvojno spremljanje učenčevih dosežkov in razvoj metakognitivnih spo- sobnosti – povezovanje predmetov in disciplin oz. integrativni kurikul Pri posodabljanju je potrebno slediti naslednjim ciljem:4 – strukturiranje učne vsebine je odvisno od specifike in značilnosti predmet- nih področij – posodobitve na ravni vsebin – posodobitve na ravni ciljev – posodobitve na ravni pričakovanih dosežkov – posodobitve na ravni povezovanja predmetov in disciplin – posodobitve na ravni kroskurikularnih tem – posodobitve na ravni metakognitivnih sposobnosti – posodobitve na ravni didaktičnih poročil Pri posodabljanju izvedbenega kurikula je največja želja doseči večjo flek- sibilnost učnega procesa, globalni pristop učenja in poučevanja, ki spodbuja celostno učenje in poučevanje ter kompetenčnost dijakov. oPREdELItEV PoJMoV5 Medpredmetne povezave se odvijajo na linearni ravni in izhajajo iz predme- tov, ki v medsebojnih povezavah iščejo višjo kakovost doseganja predmetnih ciljev. Gre za strnitev pravil o učinkovitih interakcijah med predmeti v sistem kurikularnih povezav, ki ima lastne enote in zakonitosti, s katerimi omogoča učinkovito funkcioniranje nadsistema. timsko poučevanje je tip poučevanja, kjer dva ali več učiteljev skupno načrtuje, izvaja ali vrednoti učni proces v isti skupini dijakov ter spremlja in ugotavlja doseganje učnih ciljev. Naše povezave so bile večpredmetne, inter- disciplinarne in horizontalne. to pomeni, da se je povezalo več predmetov is- tega letnika v enem razredu. avtentična naloga je naloga, ki je usmerjena v dijaka in mu zastavlja zanj pomembna vprašanja ter ga spodbuja k samostojnemu delu in kritičnemu mišljenju. MEdPREdMEtNo IN tIMSKo PoUČEVANJE NA GIMNAZIJI NoVo MESto V šolskem letu 2009 / 2010 je bilo na Gimnaziji Novo mesto izvedenih precej medpredmetnih povezav; vse so bile izvedene timsko. Izvedena sta bila tudi 4 Prav tam, 11–13. 5 Prim. Zora Rutar Ilc, Katja Pavlič škerjanc, Medpredmetne povezave (Ljubljana, 2010), 25–27. 120 Neža Vilhelm projekta, podprta s strani Zavoda RS za šolstvo, ki sta se ukvarjala s posodab- ljanjem gimnazij. Prvi se je ukvarjal s posodabljanjem splošne gimnazije, drugi pa s posodabljanjem klasične gimnazije. Prvi, namenjen t. i. splošni gim- naziji, se je ukvarjal s timskim poučevanjem. drugi, namenjen klasični gim- naziji, pa s timskim, oz. bolje projektnim dnevom, ter z avtentičnimi nalo- gami. Poleg tega pa je bil vzpostavljen natančen nadzor nad načrtovanjem in izpeljavo medpredmetnih povezav. Latinščina se je tesneje povezovala s slovenščino. V vseh prvih letnikih je bilo izvedenih 10 ur medpredmetnega in timskega poučevanja; predmeta sta se povezala pri naslednjih temah: – homer in antična epika – antično gledališče (Sofokles in Ajshil) – antična lirika (Katul, horacij, Sapfo, Anakreont) V okviru projekta Posodabljanje klasične gimnazije je bil izveden projekt, ki je odgovarjal na vprašanje, kako lahko s pomočjo avtentičnega pristopa po- vežemo latinščino z ostalimi predmeti. Za izhodiščno besedilo je bila izbrana Vergilijeva eneida; dijaki so spoznavali Vergilijevo življenje in dela ter nadalje- vanje bukolične motivike skozi stoletja (slovenščina), podrobneje so se ukvar- jali z eneido (slovenščina), pregledali so pomembnejše dogodke za časa Vergi- lijevega življenja (zgodovina), prebrali odlomke v originalu, jih prevedli in spo- znali značilnosti jezika ter metrike (latinščina), se srečali z narcistično motnjo (psihologija), spoznali glavne filozofske tokove (filozofija) in ugotovili, kje v sli- karstvu naletimo na motiviko iz Vergilijevih del (zgodovina umetnosti). Kla- sični dan je bil zaključen s predstavitvami in povzetkom dela v skupinah. ob evalvaciji obeh projektov so si dijaki želeli več takšnih projektov, saj so novi, nenavadni in zanimivi. Všeč jim je bilo, da lahko eno snov spoznajo z več vidikov. Pohvalili so dejstvo, da eno snov, ki bi se sicer pojavljala pri več predmetih, obravnavajo naenkrat in se tako manj dolgočasijo. Pri sami orga- nizaciji projekta pa so profesorji opozorili na več pomanjkljivosti: – termin za izvedbo projekta bi bilo treba izbrati bolj premišljeno; – potrebno bi bilo večje vključevanje dijakov in profesorjev v samo organiza- cijo dela; – koordinator projekta naj nima svoje delavnice. Izkušnje, pridobljene v preteklem šolskem letu, so bile upoštevane pri le- tošnjih projektih povezovanja latinščine z drugimi predmeti. PRoJEKtNI PRIStoP6 Projektni pristop vključuje zasnovo uresničevanja zamisli in oblikovanje specifičnega modela (projekt), ki predstavlja določeno zaporedje dogodkov 6 Goran Atlagič et al., projektno delo, gradivo za učitelje (Ljubljana, 2006), dostopno tudi na: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/Projektno_delo.pdf (datum obiska 27. 4. 2011). 121dum docent, discunt in aktivnosti, usmerjenih v doseganje zastavljenega cilja v času in prostoru. Vsak projekt je enkratna in časovno omejena organizacijska tvorba, ki ima svoj začetek in konec, ko so doseženi zastavljeni cilji. Projektni pristop opredeljujejo naslednje značilnosti: – tematsko problemski pristop; – konkretnost tematike z usmerjenostjo na življenjske razmere; – ciljno usmerjena in načrtovana aktivnost, ki jo izvajajo dijaki; – cilji so skupni vsem udeležencem projekta, postavljanje ciljev predvideva načrtovanje trajanja projekta, opredelitev števila udeležencev, kraja in pro- stora ter aktivnosti; – upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti učencev; – kooperativnost; – odprtost: učna vsebina se ne sme omejevati na en sam vir znanja oz. en predmet; zaradi poudarka na izkustvenem učenju proces ne more potekati samo v učilnicah; projektno delo se ne omejuje zgolj na 45-minutne šolske ure; viri znanja ne smejo biti omejeni samo na predpisane šolske učbeni- ke; – poudarek na izkustvenem učenju za dosego določenih vzgojno-izobraže- valnih ciljev; v tem pogledu se projektno delo tudi bistveno razlikuje od projektov, ki potekajo v vsakodnevnem življenju. VLoGA UČItELJA PRI PRoJEKtNEM dELU Uspešen potek aktivnega učenja pri projektnem delu omogoča spremenjena vloga učitelja, pa tudi učenca. Učiteljeva naloga je doseči čim večjo sklad- nost med družbeno vzgojno-izobraževalno nalogo, individualnimi poseb- nostmi učencev ter njihovimi interesi in zmožnostmi. Zastavljene cilje pro- jektnega dela (katalog znanja) je mogoče uresničiti le z medpredmetnim povezovanjem; v okviru enega predmeta je to nemogoče. delo pri projek- tnem delu poteka po etapah. Učitelji izbirajo različne metode dela in upora- bljajo različne učne aktivnosti. Izbira metod in njihova uporaba sta odvis- ni od profesionalnih znanj in spretnosti učitelja, od njegovih osebnostnih značilnosti, stila vodenja in tudi od števila in sodelovanja vodij (individu- alno ali timsko vodenje). Za projektno delo je frontalna oblika dela manj primerna, zato je s strani učitelja potrebna vnaprejšnja priprava literature, navodil in drugih oblik dela (skupinska, v parih ...) ter koordiniranje celot- nega dela. Učitelj odpira in osvetljuje dogajanje, skupini ne vsiljuje osebne- ga mnenja, temveč spodbuja ideje. Pripravljen se je prilagajati novim oko- liščinam, v delo učencev ne posega po nepotrebnem, ne skuša nadzorovati dogajanja. Med pomembne osebnostne značilnosti učitelja projektnega dela sodijo: zaupanje, odprtost, doslednost, optimizem, izžarevanje energije, sa- mospoštovanje. 122 Neža Vilhelm Pri projektnem delu je priporočljiva uporaba različnih aktivnih metod in oblik dela (npr. skupinska učna oblika, sodelovalno učenje, strukturirane na- loge, snežena kepa…). KLASIČNI dNEVI7 1. Prvi klasični dan: Vergilij Uvodna pojasnila V šolskem letu 2009 / 10 je zavod RS za šolstvo izvajal pilotne projekte po- sodabljanja gimnazij. V okviru tega projekta je na Gimnaziji Novo mesto potekal projekt posodabljanja klasične gimnazije. organiziran je bil pro- jektni dan, za katerega se je ustalilo poimenovanje klasični dan. Namenjen je namreč samo dijakom klasične gimnazije. Zastavljeno je bilo raziskoval- no vprašanje, kako s pomočjo projektnega pristopa uporabiti antična bese- dila pri različnih predmetih. Namen projekta je prikazati uporabo antič- nega besedila pri predmetih, ki niso latinščina, prikazati njegove prednosti in opozoriti na slabosti in spodrsljaje pri izvajanju tega projekta. dokazati smo želeli, da ob skrbnem načrtovanju projektni pristop deluje. V začetku naslednjega šolskega leta je bil izveden še en tak dan z drugačno vsebino, kjer smo želeli pridobljene izkušnje še nadgraditi in potek čim bolj avtoma- tizirati. načrtovanje Prvi klasični dan smo namenili dijakom drugega letnika klasične gimnazije. Antično književnost in zgodovino dijaki sicer obravnavajo že v prvem letni- ku, a zaradi nekoliko boljšega znanja latinščine smo se odločili za drugi let- nik. ta projektni dan je bil namenjen Vergiliju, njegovemu času, literarnemu in filozofskemu ozadju. dijaki so bili že predhodno razdeljeni v sedem skupin po predmetih. Vsaka skupina je imela svojega mentorja in zadolžitve. tako so pri eni sku- pini slovenščine spoznavali Vergilijevo življenje in njegove sodobnike, pov- zeli eneido ter narisali Enejevo pot na zemljevid. druga skupina slovenšči- ne je spoznavala Georgike in Bukolike ter se ukvarjala z bukolično poezijo v kasnejših obdobjih svetovne in slovenske literature. Skupina pri zgodovini je morala obnoviti zgodovino prvega stoletja pred našim štetjem. Skupina 7 Gradiva za dodatne aktivnosti bodo na voljo v spletni učilnici, ki je dostopna na: http://sku- pnost.sio.si/. 123dum docent, discunt pri filozofiji se je spopadala s filozofskimi šolami v antiki ter ugotavljala, kje in kaj se je učil Vergilij ter kako se to odraža v njegovih delih. Psihologi so se navezali na cesarja Avgusta ter razmišljali o demagogiji in narcisih… Zgodovina umetnosti pa je ugotavljala, ali je mogoče na odmeve literar- nega dela naleteti tudi v likovni umetnosti in v kakšnem smislu to velja za Vergilija. izvedba dijaki so se razdelili v skupine glede na svoje interese. Po uvodnih pojasnilih in po seznanitvijo s časovnico so odšli z mentorji v svoje razrede, kjer so na različne načine skušali najti odgovore na zastavljena vprašanja. Pripraviti so morali tudi poročila. ta so najprej predstavili sošolcem, nato pa še vsem pre- ostalim dijakom prvih letnikov, ki pri pouku poslušajo na klasičnem dnevu obravnavano učno snov. evalvacija dijaki so menili, da je bila tema za klasični dan izbrana primerno, v prihod- nje pa si želijo pri izbiri teme več besede. Veseli so bili vprašanja, s čim bi se želeli ukvarjati na prihodnjih klasičnih dnevih. Na ta način se počutijo bolj vključene v pouk in v proces načrtovanja tovrstnih projektov. Menili so, da so učitelji dobro pripravljeni in da med seboj dobro sodelujejo, ter izrazili za- dovoljstvo nad spoznanjem, da je snovi mogoče medsebojno povezovati ter določeno snov poslušati enkrat, jo povezati z drugimi predmeti in jo na ta način osmisliti. Profesorji smo menili, da je treba datum za klasični dan izbrati bolj premišljeno. tema se nam je zdela smiselna in privlačna. Ker dijaki dru- gega letnika klasičnih gimnazij še ne poslušajo zgodovine umetnosti, bi se zdelo smotrno, da se skupina, ki se odloči za ta predmet, predhodno ne- kajkrat sestane in si osmisli pojme, potrebne za kvalitetno delo na samem klasičnem dnevu. Kljub temu, da v programu drugega letnika ni niti psi- hologije in filozofije, se tej tematiki posvečeni skupini s podobnimi težava- mi nista srečevali, saj so bile izbrane teme dovolj splošne, da so jim dijaki lahko sledili brez vnaprejšnje razlage. Strinjali smo se, da so takšni dnevi naporni in zahtevajo natančno načrtovanje, a da je tudi učinkovitost vi- soka. dijaki so aktivni in snov dobro osvojijo. Predlagali pa smo tudi, naj vodja klasičnega dne ne vodi svoje delavnice; pomembneje je, da se na sa- mem dnevu ukvarja z organizacijo in tehničnimi podrobnostmi. Snov, ki je potrebna za razumevanje in kvalitetno delo na klasičnem dnevu, naj obravnava prej. 124 Neža Vilhelm 2. drugi klasični dan: Ajshil8 V gimnazijskem učnem načrtu za pouk slovenščine Ajshilovih peržanov ni. Izmed del antične dramatike dijaki v okviru domačega branja preberejo So- foklejevo antigono ali kralja ojdipa, medtem ko Ajshil ni naveden niti med izbirnimi besedili.9 Učni načrt za pouk zgodovine v klasičnih gimnazijah po drugi strani predvideva tudi obravnavo Perzijcev in kot izhodiščni besedili predlaga herodota in tukidida, teh povezav pa ne predvideva učni načrt za splošne gimnazije. Pri pouku latinščine se dijaki seznanijo z latinskimi dra- matiki (s Plavtom, terencijem, Seneko). Medpredmetno povezavo je smiselno pripraviti v prvem letniku klasične gimnazije, kjer so nekatere povezave predvidene že v učnih načrtih. Pri načr- tovanju smo upoštevali tudi to, da mora dijak klasične gimnazije dobiti širši vpogled v antično kulturo in civilizacijo; prav tako mora biti sposoben pove- zovanja posameznih vsebin znotraj predmeta in med sorodnimi predmeti. Pred pričetkom načrtovanja smo morali razmisliti o konkretnih ciljih, ki jih želimo uresničiti pri posameznih predmetih: a) pri slovenščini dijaki: – spoznajo tri velike grške dramatike; – spoznajo značilnosti Sofoklejevega in Ajshilovega pisanja; – lahko primerjajo deli dveh grških dramatikov na več ravneh; b) pri zgodovini: – spoznajo dramatikov pogled na druga ljudstva; – primerjajo Ajshilov pogled na tuja ljudstva s herodotovim; c) pri latinščini: – spoznajo grške vzore za rimsko (in evropsko) dramo; – ponovijo primerjavo med posameznimi avtorji; – spoznajo mite, iz katerih so črpali antični avtorji. tEMELJNE ZNAČILNoStI oZ. PRIdoBItVE tER ZAhtEVE oZ. oMEJItVE INtEGR AtIVNEGA KURIKULA 10 Vsaka povezava mora najprej skozi sito smiselnosti. Ugotoviti je treba: 1. Dosegljivost cilja na predmetni ravni. Cilji na predmetni ravni so zapisani v učnih načrtih in v maturitetnem katalogu za posamezne predmete. Vse cilje smo vključili v projekt v obliki, ki je omogočala dosego cilja. Vsak cilj smo tako lahko uresničili. 8 Primer je bil predstavljen na drugem Grošljevem simpoziju 16. oktobra 2010 v Kamniku. 9 Vsi učni načrti so objavljeni na spletni strani http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2005/ programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm. 10 Rutar Ilc, Pavlič škerjanc, Medpredmetne povezave, 30-33. 125dum docent, discunt 2. kakovost učnih rezultatov na predmetni ravni. S pomočjo preverjanja med samim procesom (spraševanje, kvizi) so pro- fesorice med potekom poučevanja ves čas spremljale učne rezultate. dijaki so že k pouku pristopili bolj motivirani in bolje pripravljeni za delo. Zato tudi ni presenetljivo, da so bili učni rezultati dijakov boljši. 3. prenosljivost ciljev in rezultatov v druge učne situacije, v druge oddelke, na druge učitelje. Prvič smo podobno medpredmetno povezavo izvedli v preteklem šol- skem letu. Potek in izkušnje smo prenesli na novi projekt in tako dokazali prenosljivost ciljev in rezultatov na druge oddelke. Nato je potrebno ugotoviti ustreznost povezav: 1. v kolikšni meri povezave razvijajo trajno razumevanje in znanje? Povezava je zaradi aktivne udeležbe dijakov in timskega dela v razredu prisilila dijake k večji aktivnosti ter posledično k dolgotrajnejšemu znanju. Manjše skupine so omogočale bolj individualen pristop in s tem možnost, da razjasnimo morebitna vprašanja. 2. koliko je učni cilj kurikularne povezave pomemben znotraj stroke / di- scipline? Želeli smo razvijati delo z besedili in bralno strategijo. oboje je zelo po- membno za vse tri sodelujoče predmete. dijaki so morali poleg tega pripraviti govorne nastope s pomočjo računalniške tehnologije. Na ta način smo razvi- jali kompetenco nastopanja v maternem jeziku in kompetenco računalniške pismenosti. Razvijanje teh dveh kompetenc ni pomembno samo za predmete, ki sodelujejo v tej povezavi, ampak za celoten nabor gimnazijskih predmetov, kompetence pa bodo dijakom v pomoč tudi v času študija. 3. kolikšna je zahtevnost projekta? Projekt je bil v svoji prvi izvedbi zelo zahteven predvsem zaradi neiz- kušenosti, saj se nismo zavedali vsega, čemur bi bilo treba posvetiti pozor- nost. toda ob upoštevanju izkušenj preteklega leta je bila organizacija v drugo lažja. Pri drugi izvedbi je bilo hkrati lažje zastaviti problemsko nalo- go, preko katere se je izvedel projekt. tudi določanje predmetnih in višjih ciljev ter določitev poti za njihovo uresničevanje je šla sodelujočim profe- soricam bolje od rok. še najtežji del je bilo prepričevanje kolegov v smisel- nost povezav. tovrstni projekti so tehnično precej zahtevni. Projekt zahteva veliko učilnico z več računalniki, ki imajo povezavo z internetom. Zagato smo reši- li profesorji, in sicer tako, da smo priskrbeli svoje računalnike. Zato je vsaka skupina imela na voljo po en računalnik. Potreben je s projektorjem in belo tablo povezan računalnik ter učilnica, ki je na razpolago skozi celo dopoldne. Za nas je bil projekt razmeroma nezahteven, saj je bil datumsko že vnaprej znan. Vse učilnice so opremljene z računalnikom, projektorjem in belo tablo, vsak učitelj pa ima šolski prenosnik. tehnična plat projekta tako ni predstav- ljala posebne ovire. 126 Neža Vilhelm 4. koliko je učni cilj avtentičen in s tem relevanten za dijaka? koliko mo- žnosti daje za dijakovo aktivno udeležbo? Z gledališčem se srečujejo dijaki v času svojega šolanja na gimnaziji, zato je zanje relevantno poznavanje zgodovine gledališča od antike dalje. Vsepov- sod potrebujejo razvite bralne kompetence, uporabljajo IKt in pripravljajo govorne nastope. Ker so skupine majhne, je vsakemu dijaku omogočeno ak- tivno udejstvovanje in izpolnjevanje njegovih nalog. ob samem začetku je treba premisliti tudi naslednja vprašanja: 1. ali so povezave res smiselne? ali vsi sodelujoči predmeti z njimi uresniču- jejo svoje predmetne cilje bolje, kot bi jih dosegli brez sodelovanja? Povezave morajo biti smiselne. Zdi se nam pomembno, da vsi učitelji pri- dobijo za svoj predmet relevantna spoznanja, saj le tako lahko uvidijo smi- selnost povezav in vloženega truda. Ravno zato, ker je količina dela v začet ni fazi precejšnja, je cilje posameznih predmetov pametno osmisliti s cilji dru- gih predmetov – ali drugače, znanje svojega predmeta podkrepiti z znanjem drugih predmetov in tako dijaku pomagati, da si ustvari celovitejšo sliko. tako denimo pri latinščini potrebujemo napotke za delo z viri, pri čemer nam pomaga zgodovina. S pomočjo slovenščine smo lahko izvedli primerja- vo in analizo Sofoklovih in Ajshilovih del. Latinščina je zgodovino obogatila s pogledom na gledališke festivale v antiki in z natančnejšim pregledom po- mena teh festivalov v vsakdanjem življenju, k pouku slovenščine pa je dodala širši pregled na književnost in dramatiko v Grčiji. 2. ali so obravnavani primeri za dijaka res zanimivi in pomembni? tak način obravnave je za dijake zanimiv zato, ker je nov, drugačen. omogočeno jim je, da na drugačen način kot ponavadi sodelujejo med sabo in s profesorjem. Pomembno je tudi, da se podobna snov več šolskih predme- tov obravnava naenkrat in se te predmete poveže; ker se v nasprotnem prime- ru snov obravnava ločeno, dijaki določene vsebine slišijo večkrat in se ob tem dolgočasijo. Snov je hkrati dovolj zanimiva in aktualna: dijaki spoznavajo gledališče v antiki in vlogo antičnega gledališča primerjajo z vlogo današnje- ga. Spoznavajo pogled Grkov na druge narode in njihove poglede primerjajo s sodobnimi pogledi. Aktualnost in privlačnost tematike opredelimo v pred- hodni anketi, ki dijakom ponudi nekaj možnih tem projekta. Na ta način jim je dana možnost soodločanja pri projektu, to pa jim hkrati nalaga odgovor- nost za sprejete odločitve. 3. ali z njimi pri dijaki spodbuja razvoj kritičnega mišljenja in zmožnost problemske obravnave? Vse naloge zahtevajo od dijaka aktivno udeležbo in mu zastavljajo pro- blemske naloge (primerjave del, analiza besedil, izpisovanje relevantnih po- datkov, primerjava le-teh s podatki drugih avtorjev, vrednotenje). 4. je uporabljena ustrezna raven strokovnega jezika posameznih predme- tov oz. disciplin? 127dum docent, discunt Pri posameznih predmetih je bila uporabljena snovi primerna termino- logija, ki je bila razložena sproti. 5. So prisotni vsi elementi procesa, vključno z refleksijo in evalvacijo? Pri načrtovanju in izvedbi so bili upoštevani vsi elementi procesa. vloge predmetov v povezavi11 V povezave stopa različno število predmetov. Najbolj pogoste so povezave med dvema predmetoma, v predstavljenem primeru so bili predmeti trije. Predmet, iz katerega povezava izhaja, ima nosilno oz. poudarjeno vlogo. Nje- govo sodelovanje v povezavi je bistveno, saj jo predmet pomembno dopolnju- je oz. omogoča uresničitev skupnega cilja. Vsi trije predmeti, ki so v povezavo vstopili, so imeli nosilno vlogo. Predmeti, ki podpirajo dosego skupnega cilja, a z njegovo uresničitvijo niso neločljivo povezani, imajo podporno vlogo. V našem primeru je imela podporno vlogo IKt. intenzivnost povezovanja12 Povezovanje predmetov je lahko različno kompleksno. Lahko gre za: – navezovanje – integracijo s pomočjo skupnih vsebin / tem – integracijo s pomočjo skupnih dejavnosti, metod in postopkov – integracijo s pomočjo skupnega problemskega vprašanja – integracijo s pomočjo za dijaka relevantnega in v dijaka usmerjenega razis- kovanja problemskega vprašanja Predmeti v naši povezavi so se povezali s pomočjo skupnih vsebin, imeli smo skupne dejavnosti in metode ter skupno problemsko vprašanje. povezovalni elementi to so mehanizmi, s pomočjo katerih se organizira povezava, na primer: – vsebine – dejavnosti – didaktične metode ali postopki – učna orodja – miselni postopki, veščine in navade – posamezne kompetence – makrokoncept 11 Prav tam, 34. 12 Prav tam, 35. 128 Neža Vilhelm Vsak predmet lahko vstopa z drugim povezovalnim elementom, lahko pa vse predmete poveže isti element, posamezen predmet pa z njegovo pomočjo uresničuje svoje cilje. Naše predmete so povezovale vsebine, dejavnosti, didaktične metode in učna orodja ter razvijanje posameznih kompetenc. izvedbeni parametri 1. izbor krovnega cilja kurikularne povezave. Krovni cilj povezave je bilo raziskovanje vprašanja, kako lahko preko av- tentične naloge s pomočjo bralne kompetence razvijamo kritično mišljenje. Poiskali smo skupne cilje in kompetence, ki so nujno potrebne za naše pred- mete in ki so hkrati lahko v korist drugim predmetom. tako smo določili raz voj kritičnega mišljenja in bralne kompetence. 2. Določitev morfoloških značilnosti povezave. V enem dnevu so se povezali trije predmeti s skupno končno predstavit- vijo in evalvacijo. 3. Določitev nosilnega predmeta in učitelja. Nosilni predmet oz. predmet, s strani katerega je prišla pobuda, je bila latinščina. 4. izbor sodelujočih predmetov. Sodelovali sta slovenščina in zgodovina. da bi lahko pri izvedbi aktivno sodelovali in pripravili kvalitetno predstavitev, so dijaki morali poznati tudi osnove računalništva (PPt, Word, internet). 5. Določitev obsega in načina izvajanja povezave. Za izvedbo projekta je bilo predvidenih šest šolskih ur, ki so se združile v en dan. 129dum docent, discunt Časovna razporeditev obravnavanih vsebin zgodovina latinščina slovenščina istočasno, ločeno zgodovina in življenje v perzijskem imperiju grško in rimsko gledališče predstavitev Sofoklovega, Ajshilovega in Evripodovega življenja in dela število ur 2 2 2 istočasno, ločeno dijak prebere odlomka iz herodota ter izpiše podatke o Perzijcih branje Ajshilovih peržanov obravnava kralja ojdipa in antigone število ur 2 2 2 istočasno, v istem prostoru obravnava drame kot zgodovinskega vira in primerjava s herodotom primerjava Sofokla in Ajshila primerjava Sofokla in Ajshila število ur 1 1 1 istočasno, v istem prostoru predstavitve in zaključek predstavitve in zaključek predstavitve in zaključek število ur 1 1 1 130 Neža Vilhelm Določitev vsebin in ciljev za obravnavo zgodovina latinščina slovenščina vsebine dijak spozna zgodovino in življenje v perzijskem imperiju. dijak pridobi podatke o Perzijcih iz herodota. dijak obravnava dramo kot zgodovinski vir in primerja Ajshilovo besedilo s herodotovim in tukididovim. dijak samostojno predstavi izsledke dijak spozna grško in rimsko gledališče ter njun vpliv na evropsko dramo. dijak podrobno prebere Ajshilove peržane. dijak primerja Sofokla in Ajshila na podlagi treh prebranih dram. dijak samostojno predstavi izsledke. dijak spozna Ajshila, Sofokla in Evripida. dijak prebere in podrobno analizira kralja ojdipa in antigono. dijak primerja Sofokla in Ajshila na podlagi treh prebranih dram. dijak samostojno predstavi izsledke. Določitev zadolžitev za zaključni del dijaki pripravijo predstavitve s pomočjo plakatov in računalniških predsta- vitev. Sodelujoči profesorji zagotovijo ustrezen prostor in preverijo delovanje pripomočkov. dijaki in profesorji preverijo, ali je gradiva na pripomočkih možno ustrezno predstaviti, ter za dijake razmnožijo izročke. ocenjevanje znanja V okviru zgodovine in latinščine dijak napiše poročilo, iz katerega dobi oce- no za vsebinski del. Pri slovenščini dobi dve oceni: za govorni nastop ter za pravopisno in skladenjsko podobo poročila. Kritičnega mišljenja in sposob- nosti branja ni mogoče ocenjevati, saj za ocenjevanje teh komponent niso iz- delani opisni kriteriji ocenjevanja. 131dum docent, discunt PotEK priprave Najpomembnejši sta priprava in načrtovanje. Pobuda za medpredmetno po- vezavo je prišla s strani dijakov, ki so si pri pouku želeli več aktivnih dni. Pri nekaterih predmetih so se namreč odkrito dolgočasili, motilo jih je tudi to, da se določene vsebine pri več šolskih predmetih ponavljajo. Zato smo se že na začetku leta odločili, da jim na nekoliko drugačen način predstavimo snov, ki se jim sicer zdi tuja, neprivlačna in dolgočasna. Perzijsko državo in njihovo zgodovino smo jim tako želeli prikazati na aktivnejši način in snov povezati z nekom in nečim, kar jim je bližje, vse to pa povezati še z razvijanjem kritič- nega mišljenja in bralne strategije. odločili smo se torej, da skušamo odgovo- riti na vprašanje, kako lahko avtentična naloga pripomore k razvijanju kri- tičnega mišljenja in bralnih strategij. določili smo podrobnosti vsebin, ki jih bomo obravnavali, in načine, s pomočjo katerih bomo cilje dosegli. Namesto klasične frontalne oblike smo pripravili besedila in slike z nalogami, ki so di- jake prisilile v aktivnejše branje. Pripravili smo vprašanja, s pomočjo katerih bomo usmerjali dijake pri branju besedil in pri primerjavi z drugimi besedili. Za branje peržanov smo razdelili vloge, določili kritika, ki je ocenil besedilo, režiserja, ki si je zamislil, kako bi lahko besedilo uprizorili, scenografa, ki si je poskušal zamisliti sceno z vsemi možnimi dodatki, in kostumografa, ki je bil zadolžen za razmislek o čim bolj avtentičnih kostumih. Pri slovenščini so antigono in kralja ojdipa dijaki brali v okviru domačega branja. S profeso- rico slovenskega jezika sva pripravili enaka vprašanja za vsa tri dela in nato iztočnice za primerjavo. Podobne iztočnice smo v sodelovanju s profesorico zgodovine pripravili za primerjavo Ajshila in herodota. Prav tako smo za di- jake vnaprej pripravili vprašalnik za evalvacijo. potek S poukom smo začeli ob osmih zjutraj s plenarnim uvodom, kjer smo dija- ke seznanili s potekom dela in s pričakovanimi rezultati. Razdelili smo jih v skupine (šestkrat po tri) in jim predstavili urnik. delo v skupinah je potekalo tekoče in brez posebnih zapletov. Vse ugotovitve in poročila smo takoj natis- nili in razobesili po stenah, da so bila na voljo tudi preostalima skupinama. Po koncu vsakega sklopa smo namenili po 15 minut za kratka poročila, s kate- rimi smo seznanili drugi dve skupini z izsledki dela. dijaki so sledili navodi- lom in pokazali veliko domišljije pri primerjavah ter duhovitosti pri pripravi predstavitev. Pri samem delu so bili zavzeti, pokazali so tudi visoko mero sa- mostojnosti in znanja, ki so si ga pridobili zunaj formalnega pouka. 132 Neža Vilhelm Zaključek dijaki so vse naloge opravili pravočasno in natančno. Poročila so bila priprav- ljena s pomočjo programa power point, dijaki so govorili tekoče in brez opo- re zapiskov, pomagali so si zgolj z opornimi točkami. Jezik je bil primeren in nastop suveren. Povzetki dela so bili ustrezno kratki in smiselni. EVALVACIJA Pripravili smo dva vprašalnika, za profesorje in za dijake. rezultati – profesorice tema se nam je zdela primerna in smiselna ter hkrati za dijake ne prezahtev- na. od nas je po drugi strani zahtevala precej dodatnih priprav: potrebno je bilo prebrati dela (Ajshil, Sofokles, herodot) ter sestaviti vrsto vprašalnikov in natančnih navodil za delo. Ker takega način dela nismo vajene, je bila ta na- loga sicer precej naporna, vendar pa se zavedamo, da se je potrebno prilagajati novim didaktičnim pristopom. Zadovoljne smo bile s samim potekom načr- tovanja dela in s potekom dneva. Lahko smo uresničevale svoje ideje; meni- mo, da sta bili ostali kolegici odprti za ideje in sta sodelovali. Ugotovile smo, da bi bilo tovrstne projekte smiselno ponoviti, in na ta način izrazile tudi že- ljo, da bi se naše izkušnje izkoristile v novih situacijah in tako ne bi šle v nič. rezultati – dijaki dijaki so menili, da so bili pred samim dnevom o njegovem poteku dobro ob- veščeni in da so bila navodila jasna. tema jim je bila všeč, ker je pred tem niso poznali. Zdi se jim smiselno, da se teme, ki bi se pri posameznih predme- tih sicer podvojile, obravnavajo naenkrat. S takšno obliko delo so zadovoljni, ker so lahko pri pouku vsi sodelovali in se izkazali s svojim znanjem. Če so se pri posameznem predmetu soočali s težavami ali jih vsebina ni zanimala, so se lahko preusmerili v iskanje podatkov po internetu ali pa so pripravljali predstavitve ali nastopali. Predlagali so, da bi na podoben način obravnavali rimsko književnost, antični roman, vsebine iz vsakdanjega življenja v Grčiji in Rimu ter religijo. Menili so, da so imeli na potek pouka dovolj vpliva in da so lahko svobodneje kot sicer izražali svoje mnenje. Profesorice smo se jim zdele dobro pripravljene, predvsem pa manj nervozne in bolje razpoložene kot pri rednem pouku; zato so bili bolj sproščeni tudi sami. Z delom in pred- stavitvami so bili zadovoljni, prav tako kot z zapiski, ki so nastali pri pouku. 133dum docent, discunt Izrazili so željo, da bi lahko tudi pri rednih urah bolj sodelovali pri oblikova- nju zapiskov; poleg tega si tudi pri siceršnjem pouku želijo več aktivnosti in odgovornosti. dA ALI NE? Nekateri učitelji ne vidijo smisla v izvajanju tovrstnih projektov. Prepričani so, da vanje vlagajo preveč dela in energije, iztržek pa je preskromen. Pomembno je, da se učiteljev v projekte ne sili. V tem primeru jih namreč ne bodo izvedli kvalitetno, to pa jih bo še utrdilo v prepričanju, da so projek- ti nesmiselni in povezave »privlečene za lase«. dejstvo je, da je v kvalitetno načrtovanje projektov treba vložiti precej energije in domišljije, a rezultati in zadovoljstvo dijakov govorijo v prid pristopa. Izjemnega pomena je, da se no- vosti v pouk uvajajo ter da se o njih piše in govori. Zavedati se je treba, da so kvalitetni projekti dragocena obogatitev pou- ka, nikakor pa – vsaj v obstoječem šolskem sistemu – ne morejo biti osnova pedagoškega dela. MEdPREdMEtNo IN tIMSKo PoUČEVANJE 13 Strokovne literature o integriranju kurikula in interdisciplinarnosti je nepre- gledno veliko. Avtorji se med seboj razhajajo že v opredelitvi posameznih pojmov. Pri kratki predstavitvi medpredmetnih povezav se naslanjam na čla- nek Katje Pavlič škerjanc kurikul kot proces in razvoj.14 Kurikularne povezave so možne na treh ravneh: – znotraj predmetov – med predmeti – nad predmeti Glede na število vključenih predmetov poznamo enopredmetne in več- predmetne povezave, ki jih glede na obseg povezanosti delimo na: – delne ali parcialne – celovite ali kroskurikularne Predmeti se tako lahko povezujejo s pomočjo vsebin, veščin, dejavnosti, didaktičnih metod, uporabe učnih orodij in razvijanja posameznih kompe- tenc. Interdisciplinarno zastavljen pouk je usmerjen v dijaka, spodbuja nje- govo aktivno vlogo v procesu učenja, omogoča doseganje taksonomsko višjih 13 Rutar Ilc, Pavlič škerjanc, Medpredmetne povezave, 25–27. o pomenu medpredmetnih povezav, projektnega pristopa in vseživljenjskega učenja piše tudi dimitrij Beuermann v: kurikul kot pro- ces in razvoj (Ljubljana, 2007), 182–94. 14 »(Kros)kurikularne povezave: od fragmentiranosti do holizma«, v: kurikul kot proces in razvoj: zbornik prispevkov posveta, Postojna 17.-19. 1. 2007 (Ljubljana, 2007), 172–81. 134 Neža Vilhelm ciljev ter upošteva in spodbuja multiperspektivni prisop k reševanju proble- mov. Pomembna omejitev je spoštovanje integritete posameznih predmetov. tako mora biti predmet skladen z učnimi cilji in vključevati vse korake uče- nja in procesa, vključno s preverjanjem in ocenjevanjem. Sodelovalno poučevanje je nadpomenski pojem, ki vključuje več vrst po- učevanja: 1. načrtno sodelovanje Pri načrtnem sodelovanju gre za izmenjavo idej, diskusijske skupine, medsebojna opazovanja, skupne učne dejavnosti in zamenjave učiteljev iste- ga predmeta. 2. timsko poučevanje tipa a to timsko poučevanje imenujemo tudi tandemsko poučevanje. Pomeni, da praviloma dva učitelja poučujeta isto skupino dijakov v istem prostoru. 3. timsko poučevanje tipa B dva ali več učiteljev tesno sodelujeta, vendar ne poučujeta iste skupine učencev v istem času. ANtIČNA KNJIŽEVNoSt V PRVEM LEtNIKU SPLošNE IN KLASIČNE GIMNAZIJE Pri tej povezavi se povezujeta slovenščina in latinščina kot enakovredna pred- meta. Podporno vlogo ima IKt. Nosilna predmeta se povezujeta s pomočjo istih vsebin. Učni načrt za slovenščino v prvem letniku tako splošnih kot kla- sičnih gimnazij predvideva spoznavanje z antično književnostjo. Med avtorji, ki jih morajo dijaki obvezno spoznati, so naslednji: homer (iliada ali odis- eja), Sofokles (antigona, kralj ojdip) ter Katul (Blagoslov ljubezni) in hora- cij (epoda). Profesor lahko doda še katerega od naslednjih avtorjev: Aris totel (poetika), herodot (Zgodbe), Anakreon (eros z zlatimi lasmi), Longos (Dafnis in Hloa), Sapfo (pesmi), Petronij (Satirikon), Plutarh (življenja velikih rimlja- nov), Vergilij (eneida), ovidij (Metamorfoze) in Plavt (Dvojčka). dijaki kla- sičnih gimnazij morajo poznati Katula, horacija, Petronija, Vergilija, ovidija in Plavta ter z njimi povezane teme (lirika, antični roman, epika in dramati- ka). Ker se pa večina zvrsti začne v Grčiji, morajo poznati tudi grški ep (in s tem homerja), grško dramatiko (ter tako Sofokla) in grško gledališče, grški roman (Longos). Spoznati morajo tudi vzornike rimske lirike (Anakreon in Sapfo). 135dum docent, discunt Med možnimi povezavami smo na Gimnaziji Novo mesto v zadnjih dveh šolskih letih (2009/2010 in 2010/2011) izvedli naslednje: tema avtorji število skupnih ur število ur pri predmetu (lat + slo) antično gledališče in razvoj dramatike Sofokles, Plavt 3 1 + 1 antična epika homer, Vergilij, ovidij 4 1+ 1 antična lirika Sapfo, Anakreon, Katul, horacij 5 1 + 1 Kot vsaka medpredmetna povezava so morale tudi te skozi sito smisel- nosti. oba predmeta sta dosegala svoje cilje, zapisane v učnih načrtih in v maturitetnih katalogih. Kakovost učnih rezultatov na predmetni ravni smo preverjali sproti med samim učnim procesom s spraševanjem (refleksijami, obnovami…). dijaki so bili aktivni in so tako dosegali boljše rezultate. tudi ti so jih spodbudili k aktivnejšemu nadaljnjemu delu. S tovrstnimi medpred- metnimi povezavami smo začeli v prejšnjem šolskem letu in jih tudi uspešno prenesli v druge oddelke iste generacije. Letošnja izvedba v drugi generaciji prvošolcev je bila še bolj dodelana in je prinesla podobne rezultate kot v prej- šnjem letu. Naslednja stopnja je preverjanje ustreznosti povezav. K poučevanju an- tične književnosti smo pristopili timsko. Uporabili smo integrativni način poučevanja. to pomeni, da sva bili pri isti uri prisotni dve profesorici, ki sva se dopolnjevali in si pri poučevanju pomagali. tako sva imeli boljši pregled nad razredom in manj dijakov je imelo priložnost lenariti.15 Ker so bili dijaki prisiljeni poslušati in sodelovati, so si snov bolje zapomnili. Z avtentičnimi nalogami so znanje še utrdili in ga poglobili ter si ga tako zapomnili za dlje časa. Kot cilj medpredmetnih povezav smo si zastavile globlje razumevanje izbranih besedil ter zgodovinsko in literarnozgodovinsko osvetlitev obdobja, v katerem so živeli in delali avtorji, katerih poznavanje predpisujejo katalogi znanj. ob tem smo posebno pozornost namenjale razvijanju bralne strategije in izražanja v maternem jeziku. tudi ta višja cilja sta izjemnega pomena ne samo za v povezavi sodelujoča predmeta, ampak tudi za vse ostale predmete, s katerimi se srečuje gimnazijec. Povezave med dvema predmetoma organi- zacijsko niso zahtevne, saj je treba najti zgolj termin, ki obema profesorjema ustreza. Na žalost pa zavest o nujnosti povezav še ni na tako visokem nivoju, da bi se upoštevale pri sestavljanju urnikov (in bi ure, namenjene predmetom, kjer so medpredmetne povezave tako rekoč obvezne, sledile neposredno ena drugi, to pa bi omogočilo kvalitetnejšo izvedbo pouka). 15 Razredi imajo od 26 do 32 dijakov. 136 Neža Vilhelm Vse povezave morajo biti smiselne in realne; kot take jih morajo prepoz- nati profesorji ter jih predstaviti dijakom. dijake je treba opozoriti na vsebi- ne posameznih predmetov, ki se jih obravnava pri medpredmetni uri, ter jih hkrati opozoriti na način preverjanja in ocenjevanja znanja. Snov mora biti za dijake zanimiva in relevantna. odločilnega pomena je, da se v medpred- metnih povezavah obravnavajo vsebine, ki bi jih dijaki sicer poslušali več- krat. Na ta način tudi posamezni predmeti pridobijo dodaten čas za utrjeva- nje, preverjanje in ocenjevanje znanja. ocenjevanje V prvi generaciji medpredmetnih povezav smo učitelji ocenjevali samo snov svojega predmeta. ocenjevanje je torej potekalo enako, kot bi potekalo, če medpredmetne povezave ne bi bili izvedli. Zato smo se v letošnjem šolskem letu odločili za drugačen način ocenjevanja. dijaki so morali napisati povze- tek obravnavane snovi. opisati so morali obravnavano zvrst, povzeti življe- nje in delo obravnavanega avtorja in analizirati izbrano delo. Pri latinščini so dobili oceno za vsebino izdelka, profesor slovenskega jezika je ocenil jezikov- no pravilnost in profesor informatike oblikovno plat povzetka. tako je dijak dobil tri ocene za en izdelek. takšen način ocenjevanja se zdi smiseln tudi z vidika zavedanja dijakov, da morajo tudi pri neudeleženih predmetih paziti na jezikovno pravilnost in smotrno oblikovanost. BESEdNE ZVEZE Z NAVEZAVo NA ANtIKo V dRUGEM LEtNIKU SPLošNE IN KLASIČNE GIMNAZIJE tudi pri tej povezavi se enakovredno povežeta slovenščina in latinščina. Pod- porno vlogo ima IKt, saj morajo dijaki preverjati svoje znanje na svetovnem spletu. Povezava je namenjena dijakom drugega letnika splošne in klasične smeri, izvedena pa je bila marca 2011 v enem tednu in v vseh oddelkih dru- gega letnika. Za pouk v enem oddelku sta bili predvideni po dve šolski uri. V prvi uri so dijaki spoznavali teorijo besednih zvez, reševali so vaje na svetov- nem spletu ter v slovarjih in v pravopisu iskali prenesene pomene besednih zvez. V drugi uri so se ukvarjali z besednimi zvezami, ki se tako ali drugače navezujejo na antiko. Najprej so morali poiskati pomen in nato povzeti zgod- bo, ki je v ozadju. tako so dijaki spoznavali tantalove muke, Sizifovo delo, Pirovo zmago, jabolko spora, ojdipov kompleks. Pri odločanju o smiselnosti povezave se je sprva pojavljal pomislek, ali nima morda latinščina premajhne, na podporno funkcijo zreduciranje vloge. toda dejstvo, da se latinščina lahko povezuje s slovenščino tudi na tej ravni, 137dum docent, discunt je pomislek hitro ovrglo. »Klasiki« so večino zgodb poznali že iz prvega le- tnika, dijaki splošnih oddelkov so pa so jih večinoma slišali prvič. Slovenšči- na je dosegala svoje cilje na visoki ravni in latinščina ji je služila kot podpor- ni predmet,16 v klasičnem oddelku pa je medpredmetna povezava omogoča- la, da so dijaki ponovili nekaj zgodb, ki so jih slišali in brali v prvem letniku. Slovenščina je kakovost preverjala z reševanjem kviza na svetovnem spletu in z iskanjem po slovarjih in pravopisu. Pri latinščini se je snov lahko utrjevala samo v klasičnem oddelku. ocenjevanje ocenjevanje je potekalo pri slovenščini v obliki slovničnega testa. Zanimi- vost te povezave je, da sta poučevali dve profesorici v vseh oddelkih drugega letnika, tudi v tistih, kjer sicer ne poučujeta. Zato je bilo treba pred ocenjeva- njem v razredu, ki so ga izvedli profesorji, ki v oddelkih učijo, nujno natanč- no zapisati pripravo in gradivo. Na tej podlagi so kolegi kasneje lahko izvedli preverjanje in ocenjevanje znanja.17 dRUGI PRoJEKtI, NAMENJENI KLASIKoM da bi bilo učenje latinščine za dijake kar se da zanimivo, ga skušamo pope- striti tudi z ekskurzijami. Za dijake klasične gimnazije sta obvezni dve ek- skurziji: tradicionalna ekskurzija v Rim (s Pompeji in Neapljem) ter novost v ponudbi ekskurzij, tridnevno strokovno izobraževanje za »klasike« po dal- maciji. V želji, da bi predstavili dijakom zgodovino slovenskega ozemlja v an- tiki, pripravljamo tudi ekskurzijo po slovenskih mestih, ki so bila tedaj večje- ga pomena. Izvedli smo tudi enodnevno medpredmetno ekskurzijo v Stič- no, kjer so si dijaki ogledali samostan; večji del obiska smo posvetili izdelavi knjig in rokopisov. V Slovenski kinoteki smo si ogledali film 300, o katerem so dijaki razpravljali tudi pri pouku zgodovine. Sorodna dejavnost so izmenjave s klasičnimi gimnazijami. tu dijaki na zanimivejši in zabavnejši način spoznavajo nekatere teme, ki sicer ne sodijo med najbolj priljubljene; v ospredju izmenjav pa sta druženje dijakov različ- nih gimnazij in izmenjava izkušenj. Pouk latinščine mora biti dinamičen in pester, saj se dijaki enoličnega pristopa zlahka naveličajo. treba si je prizadevati, da so dijaki aktivni, da pri pouku uresničujejo svoje potenciale in da – v okviru programa – najdejo tis- 16 V klasičnem oddelku je povezava ponudila možnost ponavljanja zgodb, ki so jih dijaki poslušali v prvem letniku. 17 Priprave in gradiva je vodja šRt-ja zbrala v zbornik, ki bo učiteljem služil pri načrtovanju med- predmetnih povezav v bodoče. 138 Neža Vilhelm to, kar jih najbolj zanima. tako naj dijak bere, poroča, piše, razmišlja in ak- tualizira antiko ter jo vzporeja z današnjim časom. Manj privlačne teme, med katere bi dijaki nedvomno soglasno uvrstili nepravilne oblike perfekta (tem bi za mišji rep sledila tretja deklinacija), pa je treba predstavljati in utrjevati na način, ki je dijakom blizu. Izjemen pripomoček za to je i–tabla. današnji dijaki so se razmeroma malo pripravljeni učiti doma. V letoš- njem šolskem letu se je naša šola pridružila projektu Zavoda RS za šolstvo Učenje učenja. V tem okviru profesorji spoznavamo različne strategije uče- nja, ki jih predstavimo dijakom in jih naučimo učenja po novih metodah. di- jake skušamo naučiti tudi ustreznejšega zapisovanja in izpisovanja snovi. Naj bo ta kratki pregled drugih »klasikom« namenjenih dejavnosti zgolj uvod v morebiten razmislek o uvajanju novosti v pedagoško delo, več o njih pa tedaj, ko se bodo novi projekti zaključili. SKLEP Za kvalitetno izvedbo projektnega dne / tedna so nujno potrebni v projekt prepričani sodelavci, podpora vodstva in kvalitetne zamisli. Vodstvo mora tovrstno delo spodbujati in podpirati. Kolegom ne sme biti žal časa in ener- gije, ki ju vlagajo v tovrstno delo. Prisluhniti je treba tudi dijakom in, če je le mogoče, upoštevati njihove želje; tovrstne projekte namreč izvajamo zanje in zaradi njih.18 Povezave med predmeti morajo biti realne in smiselne. delo je treba te- meljito načrtovati in natanko predvideti, kaj bo določeni predmet k projektu prispeval in kaj bo pri njem pridobil. Predvideti je treba tudi način prever- janja in ocenjevanja. Za uspešno izvedbo ključnega pomena sta izbira teme, ki naj bo za dijake (in profesorje) zanimiva, ter skrbno načrtovanje posame- znih korakov. delo dijakov mora biti ocenjeno. Z ocenjevanjem vsebinskih dosežkov ni težav, ocenimo jih po kriterijih, ki veljajo za delo v razredu. težje je pri viš- jih ciljih (npr. pri spremljanju kritičnega mišljenja in bralni pismenosti). Za ocenjevanje teh dosežkov namreč še niso izdelani opisni kriteriji, zato jih ni mogoče primerno oceniti. Prav pa je, da jih spremljamo, vrednotimo in dija- ku nudimo povratno informacijo o njegovem napredku pri doseganju zastav- ljenih ciljev. 18 Pavlič škerjanc, »(Kros)kurikularne povezave«, 177-78.