Priporočilo košate reži
za  setev  v   gojzdih  in   po   njivah.
Že večkrat je bilo v Novicah povedano, kako po gojzdnih golinah ali izsekanih prostorih lesno ali drevno seme sejati, de se po njih zopet mlado drevje zaredi. Mislim tedaj tistim, ki se z imenovanim obsejanjem in sploh z gojzdno rejo pečajo, prav vstreči, če jim kaj koristniga v ti reči povem, kakor je šega po mnogih deželah. Avstrijanski, štajarski in češki gorjanci, ki se večidel le v gojzdnim posekovanji in dervanji živijo ,
obsevajo frate ali izsekane goline ne le z lesnim semenarn, ampak sejejo vmes tudi seme neke reži, kteripo nemškoStaudenkorn(Eiskorn)pravijo,po slovensko jo bomo pa košato rež imenovali, zato ker se močno razraste, — ali pa kesno rež, ker dve leti ali prav za prav reči, poldrugo leto od setve do žetve potrebuje. Imenovana rež da mečjizernje, debeljši in daljši slamo, kot navadna poljska ozimna rež, če se na dobro in močno zemljo seje; na slabi, lahki zemlji pa ne donese. Ona se močno zakorenini in vraste v dobri gojzdni zemlji, kjer jo sejejo že koj spomladi in okoli kresa; tistiga leta je pa ne žanjejo, ker klasja ne stori, ampak jo pokosijo ali popasejo na jesen v travi; po tem takim se še le prav močno zgosti in izraste pred zimo, de drugo leto debelo zernje in veliko slamo donese. Tako sejana rež po verne obilno trud in delo, zakriva in varje pa tudi mlado pognano lesno rastljino v per-vih dveh letih. Prav koristno je tedej gorskim gojzdnikam tako rež sejati, ker zraven gojzdne reje na izsekanih golinah še žito prideljujejo. Ne le po fratah ali izsekanih plešah se da po nji nar hitreje in nar lepši lesna mladina zrediti, ampak tako naj stori vsak, kteri hoče tudi po drugih gladkih prostorih, kjer nikoli drevja ni bilo, mlade gojzde za-rediti. Češki gojzdniki sejejo po izsekanih golinah, potem kadar drobnino sožgo ali posek šare poče-dijo, na spomlad gojzdno rež, vmes pa na pol ovsa ali jare reži in zakopljejo sejano zernje; v jeseni tistiga leta že pridelajo ovsa ali jare reži obilno , gojzdno rež pa še le v jeseni druziga leta žanjejo. Ta rež je te lastnosti, de se v pervim letu med jarino vsejana, močno zgosti in vraste, v klasje pa ne gre; po 4 do 12 bilk izraste iz eniga zerna; obrodi bogato klasje, ktero je zlo močnatigazernja.
V drugih krajih po Nemškim sejejo košato rež med ajdo, ter jim ni treba reži posebej za-kopovati, kar je počasno in trudljivo delo.
Po več nemških krajih sejejo košato rež po njivah, ki po mnogih skušnjah dadeseterno zerno, tedaj več, kot navadna ozimna rež, in tam kjer so gojzdno rež na polji sejali, so spoznali, de je za nje setev pol m en j semena potreba, kot za setev navadne ozimne reži; verh tega nepotrebuje gojzdna
List 6.
22
rež v pervim letu nič obdelovanja, da pa dobro pico. *j
Imenovana košata rež pa morde nikakiga po-sebniga plemena, ampak je navadna ozimna rež? prerodi se v košato rež le zato, ker se pred ča-sam vseje, in se zastran tega, ko je za časa vse-jana, v dveh letih gosto vkorenini, in ko se per-viga leta vtravi, se pokosi in potem močno izraša in razšopiri, de zamore v drugim letu debele bilke, močno slamo in bogato klasje obrediti. Spridi se pa taka rež koj in postane zopet navadna domača, če se ob pravim času ne seje, ali čez leto ne pokosi, ali če se po navadi v jeseni, enako drugi setvi, seje.                                               J.Pajk.
*) Gospod Dr. Orel sejejo po malim košato rež (Stauden-korn) že tri leta, torej hi nam prav ljubo bilo ? ko bi nam ob kratkim svoje skušnje v Novicah oznanili in povedali, kje bi se nar lože pohvaljena rež dobila.             Vredništvo.