Podiina povest
za
kineiske Ijudi


os ovenjena iz pisem 

0. EGIDIA JIMA. 
Z do `en an 'visokoěastitUiviga Ljubljanskiga ,4ofijstva. 

Ljubljani I SS* . 
Založil in ima na prodaj Matia Gerber 
bukvovez. 

Natisnil Joief Mama, 


J8iugoror 

Nate, ljubi kmetje . resnidno prisegodbo spisano v domac''im jeziku. 
vi izgled naj Vam bo, iz kteriga 

lahko posnamete, kaj Vam je sto 

in kaj opustiti, de bodete easno 
in verno srečni. Spisali so to zgo 
dbo slavni, za zveličanje dui ves 
vneti gospod Egidi skis v nemaim 
jeziku za svoje nemae domorodce ; 
ker pa Judi jaz vsim svojim preiju 
bim Slovencam časno sredo in večno 
zveličanje sereino privošim, sim pri 
Jujočo povest poslovenil, de bi se 
vsaki kerňanski Mii pridno prebira 
la rsacimu globoko v serce vtisnila, 

1* 


in kakor iiva luč pri vsih okoliii 
nah, ziasa gospodarjem in gospo 
dinjam svetila. Ta nagten doseči 
sim se ogibal še sploh nepoznanih 
besedi. Bog daj , de bi se ogled Ti 
neta in Jerice v veliko veliko ker 
ianskih hi~aři zopet oiiveld ! 

.Presiav(javee. 


Peivi de L


Zenin in nevesta. 

stan s. zakona želita stopiti : Tine 
neoženjeni zakonski sin Ožbalta Cerkvenika, 
kmeta iz Livad, in njegove žene Elizabet e 
z dekletam : Jero zakonsko hčerjo Petra 
Lesarja najemnika iz Mejnikov in njegove 
žene Urše. Oklicana sta v pervič. Ce je 
komu kak zaderžek znan, naj ga naznani . 

Med oklicovanjem so nekteri glave stikali, drugi s persiljenim pokašljevanjem alj 
z zlobnim posmehovanjem svoje začudenje 
kazali dve kmetigki deklini ste barvo spreminjevale. Po dokončani službi božji je 
začelo glasno pomenkovanje. Pobožno ien

tvo ki je znotrej in zunaj cerkve zastajalo, je znalo — s paternoštri v rokah 

marskaj čes zaročenca, tudi vmes kaj prav 
hudobniga pristavijati. Dekleta niso nikoljtako krotke in pohlevne, kakor zdaj iz cerkve šle. Mladi fantini so po dva alj trije 
na poti ostajali, ter se z memo gredočimi 
norčevali. Eni so djali: „Jojmene, zopet 
boš ostala” Drugi : „Le poterpi, v drugič 


bo pa tebe zadelo". Celi dan ni bilo po 
vasi drugih pogovorov, kakor od ženina 
iíl neveste. 

Kerčma ali Marija. 
Narveč so zvečer v ker6i'mi kmetj e 
opraviti imeli. 
Smole : Jaz se le čudim, de stari stiskavec, Tinetov oče pripusti! Glav ,o za— 
stavim, de ne bo njegovemu sinu 10 kron 
v donesla. 

Vidinar:! Kje bo vzela? Od doma 

ima toliko, kolikor nič. 
Kovad: Jerica si je mogla Iep kupček 

dnarja prihraniti, sej že veliko let slug Na 

oblačila ni dosti zapravila ; kar jo poznam , 
še nisim pri nje drage obleke videl. 

Vidmar: Res je. Pa sej je mogla 
tudi materi kak krajear podati, sicer bi bili 
že davnej lakote umerla. 

Kovad: '.figa vem Tine bo 

bolj vedel. 
Vidmar: Cie ima 100 kron, naj ne 
bom pog ten človek . 

Smole : Pa kaj, naj jih tudi 1000 
ima kaj je ta beračija proti Cerkvenikoviin 
premoienju . 

Vidmar : Kaj ne? to bi bil takole 
tek za tvojo Ančko, ki ima lepo dnarca 


pa tudi lepe ru.de6e tičica za limance . kola, da se ni Tine vjel. 

Smote : Kaj te moja Ančka skerbi, 
ie lOkrat bi jo bil lahko da ko bi bil 
hote 

Vidmar: Nemara b' pa ona hotla bi 

la? — Pa le počakaj dokler kteri z 
jo pade. ~e ii le med tern ru,deěica lit ne mine! . . . 

Smole: Desetkrat lepši bo zmiram ostala, kakor una gos iz Mejnika . . Pa 
bojim se, de tukaj nekaj druziga tiči . . 
dišim, de je nevesta — bolna. Aha 
bolna, gotovo se ne upa več perkazati. 

Vidmar : e te! tako je tedaj? Zato 
je nisim toliko časa videl. 
Kovaj: Se bo ie pri svatovšini vim 
dlo. 
Vidmar : Slišim, de hočejo doma provati. 

Kerčmar, (ko to, sliši) : Kaj? doma ? 
Se tega se manjka? Cimu pa jez od ken

6me plačujem ? lent naj vzame tako gospodarstvo, če se poštenimu človeku še 
majhin dobiček več ne privogi ! 

Smote : Kaj nisim pravil? Vam diši 

zdaj? Zdaj hočejo clo svatovšino za pečjo 
obhajati. Naj se perkaiejo če se upajo. 


Kot,ae'. Pa vsaj se ne bota za pe

čjo — poročiti', dala ? 

Smole. Ce se pa dasta prav zgodaj 
all pa kje drug" 
Kovač. Ce — ěe. To moraš še le viditi. Tega fajmoiter ne pripusti. 
Smole. Glavo zastavim ; Jerica nima 

več zeleniga venca, kjerkoli si bodi poročena, Tine, narbogatejšiga kmeta sin v 
celi soseski, pa revno pikasto hčer enig a 
najemnika vzeti!! Spomnite se mojih besedi, možje ! 

Urban (ki je dozdaj molčal, in le v6asi z glayo zmajal l ali svojo sivo brado 
gladil). Sosedje! ne zamerite! Tinetu ni 
potreba dnarjev ampak pridne razumne 
gospodinje v hišo. On Jerico pozna 
sej je pri njemu let in dan sluii1a. Brez 
zamere ! 

Smole. Ti si jima mende do m6etil ? 

starček ! kaj ne? 

Urban. Ne zamerite, jez svoje iive 
dni nisim nobene ienitye sklenill ne raz 
deli. Le mislim: Kakor si kdo postilja,
tako leŽi. Vsak naj sam gleda de na 
pravo zadene. 

Smole. Si ti na pravo zadel ? 

Urban. Jaz hvala Bogu , sim zado

voijin. 


Smole. Le bodi nihče te ne zaxidi 
za tvojo staro . 

Urban. Ne zamerite! Moja Metka mi 
je ravno tako dons ljuba in draga, kakor 
mi je pri ienitvanju bila. 

Smole. Jeli bila tudi takrat tako lepa 

priser6na, kakor je zdaj ? 

Urban. Jez nisim lepote gledal. Lepota dolgo ne terpi, in nič koristi v hišo 
ne prinese. Brez zamere ! 

Vidmar. Ti si pa premoder, stare ! 

Smole. si vselej tako govoril ? 

Urban. Vsaj mislil sim vselej tako . 

Smole. (glasno smeje). In tako se 
oienil l ha! ha! ha ! 

v

Urban. e nikoli se nisim kesal. 
Smole. Skoda, de ti nisi kaki postni 
pridgar postal . 

Urban. Pa bi_ bil tudi od sumničenja 
in pregrešnih sodba pridigoval, ne zame— 
rite! 

Urban je svojo zapitnino plaěal, in 
šel svojo pot. Tudi kovač se je odpravil . 
Vidmar in Smole sta ;e terilno obsedela 
zdaj med sabo edin druziga začela vjedat i 
in na zadnje zmerjati dokler jima je kerčmar rekel : 

Ura bo koralo 9. ovohati bojo pa spet 


10 

prec tukaj, de kakor zadnjič pri sodnii zatožijo. V teh časih ni več iiveti 

smole (norčevaje) : Le poterpi, gospod oitir! Kadar bo Tine posestnik ti bo 
pa lepiga drvarja skupiti dat. 

Keremar : Ta je pravi! Ko bi bili vsi 
taki, bi dons mogel pivniške vrata za— 
biti. Le videl born, kako se bo ob svatoviini obnesel. 

Smote : Bog ti daj sreiio . 

Merli~. 

Jerica je bila poldrugo leto perva dekla pri Cerkvenikovih v Livadah, ki niso 
bile deleč od Zelenika, fame vasi. Ko 
ji je Tine s privoljenjem svojih staršev roko 
gonudil, se ji ni več pristojno zdelo, v njegovi hiši ostati. Torej se je v Mejnik po— 
dala, ki je bit pol ure od Zelenika, in prebivaiiie njenih staršev in še eniga dninarja 
ali delavca. 

Jerčina mati je celo zimo bolehala, in 
zdej je od dne do dne slabeji prihajala . 
Jerica ji je z vso ljubeznijo in skerbjo stre

gla, noč in dan pri njeni postlji bila, in 
zraven več kakor boina mati terpela. 
Lepo je, če otrok za starše poskerbuje, in 
Ijubezin tudi z ljubeznijo vračuje . 


Urša prav za prav ni imela hole6in, 
le silno slabotna in nemočna je bila. 'rudi 
ni bilo čudo. Dobra daia je svoje iive 
dni le malo dobrih ur, pa veliko veliko ter 

pljenja imela. Uršaje imela popoinama ne 
marniga moial ki je bil igranju in pijan 

č

tevanju vdan. Labko si je tedaj miati 
kaj je mogla terpeti, in tega je bila prav 
za prav njena mati kriva. Uršajeie po 
pred vedla, de je Peter igravec in pijanec 

ga toraj nikakor ni hotla vzeti. Pa njena mati ji je vedno s tem na ušesih bila. 

Kaj češ , je rekla, vekomaj sluiiti? Kaj bo~ 
počela, kadar se postarag ? Kako dobro 
je, če ima človek svoj zapei,iek! Peter se 
bo ie poboljšal . Zakonski stan ga bo ie 
vkrotil. Urka se je nazadnje vdala, pa. 
tudi 1000krat pokesala. 

Z igranjem je bilo pri njenim mitt 
sicer kmalo pri koncu, ker ni bilo dosti do 

bička, tode s pijančevanjem je bilo zmiram 
buje. Kakor je kaj dnarja v roke dobil 

je tekel v ker6mo. Mati pa je mogla do-
ma lakoto, in zraven, kadar je Peter vpijanjen narsirovigi in narrazujzdaniii 
pretepanja prenaiati . Vpitje, ropotanje, 
zmerjanje, terpinčenje se je vedno verstilo,
Kar je kerianski in čisti zakonšici narhuje 
vest teii1o, je smela le samimu Bogu to— 


žiti. Enkrat je mertvo dete (očc je bil 
vbijavec) in zadnjikrat .spačka na svet pri 
pravila. —0 molje , možjei!—Nasv.An 
Breja dan je Peter dvoje preiičkov, ki sta 
jih vsako leto jeseni redila, prodal . Na— 
mesto kaj kruha v hišo pripraviti, ali kaj 

dolga poplačati je v kerčmo gel. Noč je 
že prišla deseta ura je bila, Petra le še 
ni bilo domu. Urša ni očesa stisnila, kje r 
je dobro vedla , kaj je čaka. 

Vsako minuto je štela. Kaj še ga 

e ne? je skerbno zdihovala. Vender 
enkrat po enajsti uri pride Peter. Hej ti 
stara cop — kje si? je bila njego 
va perva in poslednja beseda. Tu sin), Pe— 
ter, mu reče Urš*a z lučjo naproti grede. 
Peter se je v hišo opotekal, in ko je Urša 
hišne vrata zaklenila, se je v izbo zavalil. 
Ko ga je pasti sligala, in z lučjo prida 
ga zagleda v kervi ležati. 

Lahko si je njeno grozo misliti. Pe— 
ter! Peter! ga kliče, premikuje in pretrgi-
suje. Pa zastonj. Peter nič glasu, nič 
znamnja življenja ne da. Ona pokliče sina 
Nikolaja. Prec je iz post1je pritekel. ;red 
hitro" mu reče „po duhovniga, naj vsaj s. 
poslednje olje prejmejo — oče umirajo. 

Brez odlaška Nikolaj odteče, skorajje ob sapo prišel. 


IS


Med tem je Urša umirajočiga tolažil a 
in si vse perzadjala, ga vsaj k obžalovanju grehov ganiti. Pa vse je bilo zastonj. 
Peter ni nič več slišal . Ona ogleduje, od 
kod kri teče , in zagleda rano na glavi 
kjer se je ob mizo vdaril. Kri mu je z 
gobo vstavila, mu vajinico pod glavo in 
pokrivač prinesla. Kmalo potem je začel 
Peter herkati. Ona je to herkanje mislila 
znamnja smerti l ter je začela še bolj go— 
reče mu vsakorsne svete besede dopovedovati. 

Po eni uri pride Nikolaj, pa brez duhovniga. „Gospod kaplan,” pravt, „nočejo 
priti. Vprašali so me, kaj je očetu, in ko 
sim jim vse povedal , so bili nevoljni rekoě : 

,Jez že poznam tvojiga očeta . Jez ne grem. 
Nočem biserov pr Jez ne grem.' 
To je bila nova britkost ubogi materi . 

božjo voljo, je rekla, tedaj bo brez s. zakramentov umerl. Prosila, zarotovala je 
svojiga sina v imenu vsih svetnikov, naj 
še enkrat po kteriga mašnika gre. Pa Nikolaj se nikakor ni dal več pregovoriti . 

Na enkrat nekdo na vrata poterka. 
Fajmogter so bili , pa brez mežnarja, in 
brez luči. „Gotoyo živi,” so bile njih 
perve besede. „Wvi” odgovori CTrša, ki 
je mislila, de angelja vidi, „pa nobeniga 


hip,. se ne sinemo muditi, vsaj s s. oljem ne. 
Le poglejte ga, kako Ieii." „Le pustite ga 
Ieiati,” odgovorijo fajmoiter, sej si je sam 
tako post1jal. Umirite se, še ne bo 'umerl 
ve. In gorje mu, če v tem stanu umerje. 
Nikolj ne bom pijanima l če je tudi v 
nar vidniši smertni nevarnosti, sv. zakramentov podelil. Predin jih ni. To bi 
bilo oé;tno pohujianje. Tudi nisim prišel 
zavolj njega, temuč zavolj vas in tudi za-
volj ljudi, bi ne mislili, de nočemo priti 
le zavolj zloinosti, ker je ie polnoči , pot 
tako deleě, in vreme slabo." Zdaj se Peter stegne, glasno zeha in se hoče na drugo strati oberniti. Urša ga ni nikolj iz 
oči spustila, toraj se predragi, in mu na 
ušesa zakriči : 1,Peter! gospod fajmo gter 
so tukaj." Pa Peter je bil ves mertev, in 
je začel spet herkati. „Drugikrat hočem z 
njim govoriti ; rečejo fajmo gter. Le pojdite 
zdaj počivat. Ne bojte se, ne bo še umerl, 

ne. Bi)g vas obvari.” Urša celo noč ni 
mogla očesa stisniti. 

Proti jutru se je Peter počasi okreval. 
Klical je : „ ejin, iejin sim” Urša mu prinese vode. Knualo potem je mermraje in 
godernjaje vstal. Urša se je mogla od 
Luge in slabosti premagana v postijo vleč i 

— in ni več vstala. Umerla je kakor mu 

13 

&mica v47» letu svoje starosti, ěetertek 
perviga tedna, ko je bila njena hči neve 
sta. e zadnji hip ji je rekla : Jerica ! 
ne zapusti svolga očeta. 

Iz ženitve niČ ne bo. 

raboto je bila Urša v Zeleniku poko 
pana. Po pogrebu so možje, — po 
svoji hvalevredni navadi — v ker6mo žene 

o še nekaj časa, na pokopaiiiu ostale, pa 
kmalo so tudi tukaj začele derzno in glasno 
ilobodrati kakor bi tudi one v ostani bile. 
Smoletova je gledala-„ kako bi s Tinetovo 
materjo kak pogovor začela. Reče ji te-
daj : No Liza! zdaj bote skorej pirovali. 
Liza: Ne bo kaj posebniga. 
Smole: A , zakaj neki ne. Vsaki dan 
ni svatoviina. 
Je že res. 
Smole : Jerica iona vender posebn o 
Kaj pa kaj počne ? Danes je ni 
m pri pogrebu 'idila. 

Liza: Jez tudi ne. 

Smole: Mora kaj bolna biti. 

Liza : Ne bilo bi čudo. Lahko si mi 

slim, kaj je pri postlji bolne matere pre 
stala, in kako težko ji je zavolj njene 
smert 


Smole. Sinili se mi uboga Jerica, de 
je ravno zdaj kakor nevesta !Ana. Sej 
vek, koliko je hudobnih jezikov . 

Liza. Kako to meniš ? 

Smole. Nisi še nič slišala ? 

Liza. Kaj slišala? 

Smole. Tedaj ti tudi jes nočem ni č 
povadati. Ti nočem žalosti in jeze napravljati. Pustimo pse lajati, in 1judi govoriti r 

Liza. Kaj govoriti ? 

Smole. Ne obrajtaj tega. Bolj e 

če do nič tega ne veš. Bog te-'obvari . 
Napravila se je, kakor bi kotla oditi. Liza 
jo pri obleki priderii : Kaj, povej vender 
ljudje govore? 

Smote. Le pomisli! Ljudje pravi o . . . de je Jerico sram, zdaj se očitno 
prikazati, pa de se zato bolno dela. 

Liza . Kaj ti praviš ? 
Smole. Jez sim od svoje botre slišala, 
moji botri je njena soseda pravila in ji zažugala, naj nikomur dalje ne pove. Soseda je od Mejnikove Lenke zvedla. Ta 

pač narboIj ve, sej skoraj vsakidan k Jerci 
v hišo zahaja. — Pa jes vender ne verjamem. 

Liza. No , ta bi bila še ta narlepgi. 
Smole. Nič ti naj ne bo za to. Sej 
ve, kakšni so ljudje. Jerica je bila pri 


17 
vas perva dekla , Tine jo bo v zakon vze 

če tudi nič od doma mina. Potlej pa pree 
pravijo : Aha, Tine ne sme zdaj drugači 
se je že preveč njo spečal. 

Liza (začudena), Tako? tega se še 
manjka (jezna} Pa le po6akita ! 

Smole. 0 ko bi raji nič povedala ne 
bila! Ne bodi tako čudna. Kdo more kajzoper nesrečo ? 

Liza je stala, kakor na Žerjavci, od 
jeze ni mogla več spregovoriti, in razkačena odide. Smoletovka ji še nekekrat 
zakriči. „Pa vsaj nobenimu človeku ne po— 
vej!” in se verne k svoji botri , ki je na 
britofu spet s svojo botro v pogovoru za— 
mišljena bila. Ko Liza domu pride, zaloputne vsa nevoljna z vratmi in dalj časa 
ni besedice spregovorila. Nihče ni vedell 
od kod ta huda ura. Zadnjič jezno vpraša : 
Kje so oče? 

Tine. V malin so šli. Mati, kaj je 
vault 
Liza. Tako še vprašaš me? Le pojdi 
po vasi boš kmalo zvedil. 

Tine. Kaj bom zvedil, ljuba mamka ? 

Liza. Ne imenuj me več mater! Kaj 

oj taciga moram od svojih otrok do-

k

iiveti ? 
Tine. Od mene vsaj n 


S 

Liza (zasmehijivo) Ne ne, od tebe 
Ile, ti si vedno pridni Tinče . Ti si vselej 
nedolien . Se gotovo ne ves de je Jerica 
bolna ? 

Tine. Danes sim sliiO. 

Liza. Tako! slišal ? Se le dones sli~al (razserdena). Povem• ienitve 
nič ne bo. Jez ne pustim nobene k 

v hišo. ti se mi poberi spred mojega 

-obličja. S temi besedami vrata za sabo 
zaloputne, de so vse okna zaškrebetale. 

Tine je ostal, kakor de bi bilo vanj 
treglo, dolgo časa na tla in vedno na eno 
mesto je gledal. Poslednjič se odpravi 
brez de bi vedel kam bi se obernil . 

Kakšin sy'6t. 

Tineta je bilo sram, se med ljudi pri 
kazati. V gojzd je gel, tisoč misel ga je 
obhajalo, pa z nobeno se ni mogel vtola

iti. Svojo nevesto zapustiti mu je bilo 
ravno tako teiko, kakor jo pri tacih okoijiinah vzeti. Sam se je hotel k nje podati 
pa ni mu bilo mogoče ; alj je pa hotel koga k nji poslati, pa vesel je bil , če ni nobeniga človeka vidil. ato je šel še dalje 
v gojzd; in če je oddaleč kaki človeški 
glas zaslišal, alj zaslišati menil , in kolikor


19 

krat je kak listek za~urnljal — se je pre— 
strašil. Tako je minila polovica dneva, 
narbolj žalostniga v celim njegovim življenju. Proti večeru je gojzd zapustil, in je 
šel k neki češnji, v ktere škorjo je pred 
desetimi leti perve čerke svojiga in Jer6iniga imena T. in J. vrezal. Hotel je, J. 
ki je toliko let celo ostalo, zopet razdjati. 
Pa kakor se je s trepetajočo roko- pripravljal, sfer6i en Miorjane, in se visoko 
v zrak vzdigne svojo večerno pesim prepevat. Tudi Tine je svoje oči in misli pro— 
ti nebesam povzdignil. Ko je noč na— 
stopila, se je po stranskih potah do farovia 
splazil. Ves zunaj sebe in v strahu stopi 
v fajmoštrovo stanice, ki ga poprašajo : Kajdobriga Tine ? 

Tine. Ne dosti dobriga, gospod fajmoker. 
Fajmoiter. Kako je to? 
Tine. Ali se morajo oklici vsako nedeljo po versti zgoditi? 
Fajm. Se ve de, če nič posebniga 
vmes ne pride, kaj pa je ? 

Tine. Slišim, de je Jerica boina . 

Fajtn. Veal, sej sim jo videl, ko 
sim pri smerti njene matere bil. Pa upam, 
de bo kmalo ozdravila . 


Tine. Mislijo gospod fajmoster? 

pa pravijo, de je le storjena bolezin . 

im. Kaj ? 

Tine. Moja mati so dons vsa divja 
domu prWil so Jerico imenovali k in 
meni se pobrati veleli . 

Pa/m. No, — to, bi pač nič dobriga 
ne bilo. 

Tine (vzame neke bukve). Jez sini 
Bog ve, tako nedoiien, kakor te bukve . 

Pa/rn. Ne vem, zakaj tvojim be

sedam ne verjel l dozdaj sim bil vedno za 
dovoljin s tabo. 

Tine. Kaj to meni pomaga, ko je 
pa Jerica zašla? Nočem nič več od nje 
vediti. 

Fajm. Tvoja glava tvoj svet. P 

le počasi . 

Tine. Vsa vas od tega govori . 

Pa/m. Zato pa še ni gotova resnica . 
Ljudje utegnejo Jerici krivico storiti, kakor 
so jo tebi storili. Ona se je sicer zmiram 
dobro obnašala. 

Tine. Jez tudi menim. Jez jo že od 
mladih nog poznam. Ce je ona mene slepila, pa tudi nobenimu človeku na svetu. 
Dec ne zaupam. 

Fajm. Ravno zato se ne smeš pre 
nagliti. 


21 

Tine. Ko bi le jutri nede1ja ne bila !
Fajm. Zakaj ?
Tine. Zavolj drugih okli9ov .


Fajm. To nič ne dé. Se po tretjih 
oklicih še clo pred oltarjem se smeš premisliti. Le nič prenaglo. 

Tine. Jutri me gotovo nobedin pri 
božji službi videl ne bo. Gospo-d fajmoker mi že ne smejo zameriti. Vsaciga 
otroka na ulicah me je sram . Tudi doma 
ne morem dons iti. 

Fajm. S tern nič boljši ne storiš.. 
Kaj si bodo tvoji štarši mislili? kaj ljudje 
rekli? Tako boš sam kriv, de -te bojo ljudje zopet sodili. 

Tine je slušal fajmoštrov svet, in je 
šel domu, pa skoraj ravno tako zamišljen, 
ko pred. 

Jerica ima zdaj svojiga stariga 
očeta in — malo dete. 

Nedelja je. Tine ni šel v cerkev, njegova mati tudi ne, nevesta pa. Po štirnajstih dneh se je Jerica vpervič prikazala . 
Močno je bila bleda , po službi božji je šla 
na grob svoje matere, potem v farovi', odkodar se je še le čez pol ure s solznimi 
očmi vernila. 


Hudobne jez~čnice, ki so nevesto natanko pretuhtovale, in na vsako njeno stopinjo oprezale, so jo znale z narger4imi barvami očerniti. Pravile so, de je iz :gestih 
tednov gest dni naredila, de se ji pač dosti pozna, de je sino .

6 pozno ie Tine k faj 

mokru poklican bil, dons de je mogla Jerc a 
priti. Kaj bo neki -z otrokam počela? — 
Uboga Jerca! tudi narveči hudobije bi bila 
obdoliena l pa k sreči se od tega v Zeleniku nič vedlo ni. 

3erica, je šla iz cerkve fajmos ru se 
zahvalit za trud, ki so ga pri bolni in umi-. 
rajoa- materi imeli * Fajmošter so se dalj 

časa njo pogovarjali, pa nobene besedic e 
niso spomnili od tistiga, kar jim je Tine 
pravil, de bi jo v veči žalost ne pri-. 
pravili. Tako so že imeli dosti opraviti, 
jo potolaiiti ; ker smert matere 1 slabo ura

vnano zdaj popolnama razderto gosp o 

darstvo očeta, majhno dete v hiši brez vse 
pomo6i, vse to si je tako k sercu vzela, 
de je bila vsa kakor pobita. Kdo bo zdaj, 

je djala za mojiga stariga očeta skerbel? 
Kdo se bo uboziga deteta usmilil? Ko bi 
le že obljubljena ne bila! Ne vem si zdaj 
ne svetovati ne pomagati. 

6asama se vse poravna, so rekli 
fajmošter na Boga zaupaj on bo vse prav 


obernil. Le za svoje zdravje skerbi. Pojdi 
v kuhinjo, in reci si pile dati. Zahvalim, 
odgovori Jerca, moram domu kuhat. 

Fajm. Ne hiti tolikanj, tvojiga očeta 

tako doma ne bo. 

Jerca. Vsaj nemočno dete me pri

čakuje. 

Fajm. (ko je niso mogli več zaderiati.) V petek pridi z očetam k meni. V 
miri se. Bog bo vse prav obernil. 

Jerca se je jokaje odpravila. Popoldne so šli fajmoker nala v Livade se 
sprehajat. Ko so prišli do Cerkvenikovih, 
so vprašali ěe je Tine doma . Na odgovor, de ni, so ukazali : naj Tine v petek 
ob štirih -s svojim očetam v farovi pride. 

Kdo je bilo tisto malo dete ? 

Dete nezakonsko! — Veliko britkost 
so rajnci Urši njeni mož in otroci napravljali. Njena narstargi ha je bila Katerca. 
Dokler je bila pri starših , se je dobro obnašala. Kakor je terdnej'gi prihajala, si 
mogla med ptujimi ljudmi kruha služiti . 
Urša je sama lahko domačijo obskerbovala, 
ker majhin vertec, ena kravca, tri kokoš i 

— in ena mačka, to je bila cela bogatija. 
Peter in Nikolaj sta skoraj po celi tede n 
drugod delala . 

24 

Katerca je svojo pervo in kmalo tudi 
drugo sluibo menjala, in je šla zoper pre 
poved matere k nekimu oštirju v sluiba. 
Gorje otroku, ki je svojim staršem le en 
sam krat s premislikam nepokorin! Katerc a 
je bila pri oštirju kravarica. 0 kakimu 
iegnanju ali o pustu je mogla tudi v kuhinji in v pivnici pomagati, tudi v sili se 
za ples pregovoriti dati. Posebno temu se 
ni odpovedovala. 

Katerca je bila revna, pa nič kaj zala. 
Tolikanj ložej se je dala prenoreti, kakor 
se pri tacih prav pogostama zgodi . Kar 
ji ni natura podelila, je skušala z ogabno 
obleko in lepotičenjem namestiti. 

a nobenim kmeti gkim dekletam ni ho 
tla biti. 
Vselej napuh pred grehom hod i 
Sramoto pa za sabo vodi . 

Neki premožen kmetigki fant je obijubil, jo vzeti , in jo je s tiru zapeljal 
potem pa otroka in mater zapustil. 0 zapeljivici! — Bog vas bo nekdaj sodil ! 
Katerco so še pred porodam iz sluibe po — 
gnali. Kaj in kam zdaj? Svoji dobri 
materi, kteri se je let in dan vmikala, se 
je v naročje vergla. Sebe in dete je mo 
gla zdaj z nadništvam uboino preiiviti . ge 
le po enim letu je k nekimu mlinarju spet 


v službo stopila, dete pa stari materi pustila . Pa ko so mati zboleli, je nadloga 
do verha prirastla. K vsi sreči je Jerica 
koralo domu prišla, de je bolni materi in 
ubogimu detetu z vso ljubeznijo stregla. 

Zenin in nevesta pri fajmoštru. 

Liza ni mogla počivati, dokler ni ienskiga jezikovanja zasledila . Sama je šla 
v Mejnik, in je Lenko po ysim natank o 
spraševala, in ravno vse nasprotno je zvedila. Lena je terdno Jerčino nedolžnost 
zagovarjala. Ona mora pač narboije voditi, je djala, ker času njene bolezni je 
nikoli ni zapustila . 

zadnjič se je prav močno zapersegla , 
de narmanjši napčne besedice nikdar od nje 
ni , in tudi z dobro vestjo ni mogla govoriti . 
Na to je Liza vesela domu odhitela. Tolikanjveč veselja sta ona in njeni sin imela . Dragi slan se je Katerca iz službe vernila, za 
očeta in dete skerbet. V petek je šla Jerica s Tinetam v farovž. Fajmošter soju ljubeznivo sprejeli. Smehljaje so ženina 
popragali, če hočejo še oklicovati, — 
nevesto, če je še tako obupna. S solzni– 
mi očmi se posmeh1ja. Fajmošter zdaj z 
resnobnim pogledam začnejo : Menini, de 


sta pri deielski gosposki ie vse v red 
djala. 
Jerica (2 Tine. Vse, gospod fajnio 
iter, vse. 

Tedaj zaěnita, pravijo nadaije, zdaj 
z Bogam, de bosta tudi z Bogam napre 
dovati z Bogam končati zamogla. ak o n 
ski stan nastopita, to je svet stan. Imejta 
Boga ter c i 1 j in konc tega svetiga stanu 
vedno pred očmi . 

In edini je 0,1 de se po premodri boij i 

volji človeški rod mnoii, ter za kerg'ansko 
rejo otrok skerbi. Veliko, oh veliko za 
konstdh ta cilj in konc čisto v nemar pu 
sti. Zivita čedno in pogteno! Spoštujta edin 

druziga! spoštujta sama sebe! Ljubita edin 
druziga I Prava 1jubezin te le na spogto 
vanje in čednost opira. Cednost vekomajljubezniva ostane. 

Le čednost ima vrednost. — Lepota 
je slepota. 

Mir bodi vedno med vama! Slabosti 
in pomote edin druziga s krotkostjo in poterpeibivostjo prenagajtat Kdo zmed ljudi 
je brez pomot? Majhne teiave molče po 
terpita, ali pa edin drugimu odkrita, ka r 
varna ialost ali bridkost napravlja ! Edi n 
proti drugimu bodita vedno odkritoserěna in 
zvesta! Delita med sabo vse terpljenje in 


veselje e enkrat ponovim za

čnita! Zdaj Tama iz serca k vajnimu novimu stanu srečo vokm, pa tudi poterpei'ljivost v križih in nadlogah, ki vam tudi 
ne bodo odšle. Ako vama zamorem kda j 
s svetam ali z djanjem pomagati, pa k 
meni pridita. 

Oba. Ako smeva prositi, gospod faj

moiter ! 

Pajm. Le pridita, me bo zmiram ve-selilo. Tukaj, pravijo nadalje , nata v spomin majhen svatovski dar. Ohranita ga, in 

vaji kdej Bog s kakim terpljenjem obiše , 
poglejta ga , in vama bo loiej pri sercu . 
Bila je mala briska podoba ali kmcifiks . 

Svatovšina. 

Na dan svatbe je Tine nevesto zunaj 

vasi čakal, odkodar sta se spremljena o d 
svojih staršev in bližnjih sorodnikov spodobno v cerkev k poroki podala . Sila ijudi je privrelo, ki so ženina in nevesto o d 
glave do', tal pregledovali, in marsikaj blobotali. Žem'n je bil po domači šegi lepo 
napravijen na njegovim klobuku so svileni 
trakovi ferčaIi, v roki je imel velik , s 

sanimi traki prepleten rožmarin . vedno lii 
* 


sramoiljivo je šla nev-esta, nekoliko bleda , 
njemu na strani. Imela je roimarinov vene 
razsvetljen s poziatnino ; njeni svitli lasje 
so bili v višnjevo vez spleteni, obleka je 
bila temna in prosta. Tudi ona je im,ela s, 

trakmi okinčan roimarin, molitne bukvice 
in molek v rokah. Fajmogter so zmiram 
pred poroko, ker se je navadno veliko ljudi 
shajalo, kaj kratkiga govorili. Zdaj so 
učili, de lepo obnašanje v samskim stana 
je narboiji priprava za zakonski stan. 

Po s. iegnu ali blagoslovu je šla Jerica 

a grob svoje matere in odtod spremijena 
od svojih kerstnih botrov v Livade. Kje 
pridi so stali vsi posli, zunaj ene sam e 
dekle v prazničnih oblačilih pred vratn i 
so Jerici iz serca srečo vošili, ter veliko 
veselje kazali, de je zdaj njih hišna mati 
postala. Jerica se jim prijazno zahvali re 

ko6 : Upam de bomo vprihodnjič ram) tako 
dobro, ko dozdaj shajali. Storila se je, 
kakor bi zapazila ne bila, de se Liza, 
starši dekla, prikazala ni. 

Nepovabijeni, pa všečni svat. 

Svatov'iina je bila v Livadah v Tinetovi h~si obhajana. Tinetova mati si je pri 

zadjala svate tako verlo postreči kakor se 
je le v I metiiki hiši moglo . 


Ni varovala ne masla ne zmetanca, ne 
iafrana ne drugih začimb. Polne skledel 
polni verči so bili na mizi. Vse je bil o 
veselo in dobre volje, mirno in zložno. Menim sam Jezus se bi bil te svatovgini pridruid, ko bi e kakor človek med ljudmi 
prebival bil. Pa sej je bil pričujoč! Jerica 
je večkrat k oknu pogledovala. Ko je Liza 
poslednjo jed prinesla, je svate z besedo 
in z zgledam opominjala, naj si postrežejo. 
Jerca ni več jedla) malo je govorila, vedno 
se proti oknu ozirala, skoz ktero je nekaj 
otrok notri gledalo . Tine ji reče: Kje so 
tvoje misli ? 

Na to se Jerica vzdigne odide, ter 
prinese velik prazen Lonec iz kuhaje, in ga 
na sredo mize položi rekoč : Ne zamerite, 

e en svat je prišel , ter je začela v lonec 
zajemati. 

Kdo , vpraša Tine je prišel ? Jej odgovori Jerica, kaj ne vidiš ubogo dete pri 
oknu, kako lačno se ozira? Vsi k oknu 
pogledajo in poinagajo lonec pölniti. Tine 
je z glavo zmajal , in reče Jerici : Dobro 
mi pomagaš gospodariti, ko že pervi da n 
polne lonce odnašaš . Ona ga je razumela, 
in mu odgovori : To mi morai pa ie .naprej privoliti . Tine seže v žep, ter. ji en 
dnar v roko ďa, rekoč : e to vzeml, pa. 


reci otroku, naj večkrat pride, e tudi ni 
vsaki dan svatovgina. Vsi so bili tihi l ter 
so serěno veselje občutili, de so lačaiga 
nasitili. ,, Ko se Jerica poverne, jo vpras a 
Liza : Cigavo dete je ? 

Jerica. Jez ga ne poznani. 

Tine. Dosti, de je uboino. 

Ubogim podeljeno 

Bogú je po gojeno . 

Sej vender verno pravi Tine nadai je, 
kdo je tisti , ki je rekel : Sim bil lačen 
ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, 
in Boga za njegove dani zahvalili. Svatje 
so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili , jima 

srečo in blagodar vo gili, in so šli vsi, zu 

naj Petra domu, nekteri e k svojima delu. 
Jerica je svój svatovini venec lepo spravila 
in je dobila öd svoje taše nekak zelen klo 

buček , de je s Tinetam na polje šla. Tine 
ji je pokazal l kaj bilo simtertje poseja 

niga, in je djal : Ce Bog svoj iegen da, 
Irmo imeli dovolj dela. Jerica odgovori : 
Zegna ga prosimo, drugo pa storimo . 

Jerica je zmiram poskerbovala, de bi 
si njeni oče preveč ne postregli zato domn hitela l in jih res pri verču nala. 
Oče, reěe krotko in pohlevno, bodite pre 
vidni , vi ste že stari, in preveč bi vam 
,utegnilo škodovati. Peter je bil nevoijin 


de mu e eniga dobriga dne -ne privoši. 
Jerica jih je vprašala, so ie to ali uno 
v hiši vidik , in z velikim perzadevanjem 
jih je vender spravila, de je Peter s sta– 
rim Oibaltam celo uro po hiši se sprehajal. 

Zvečer je bila zopet majhna pojedina . 
Jerica je Tinetu pri'gapnila, de se ne sme 
postov pozabiti. Gotovo ne, odgovori Tine, 
k nam nej se k mizi vsedejo, ka,kor svoj e 
otroke jih moramo v hiši imeti . Se živina, 
pravi nadaije, je dons kaj hol,Oga jedla. 
Tudi nje nej bo danes boljši dan, ker nam 
delati pomaga . Posli so bili pri večerj i 
veseli in dobre volje, le Liza se je kislo 
deriala, ker ni bilo nič godcov. Ko je 
noč nastopila, reče Jerica, de hoče svojiga 
očeta domu peljati. Tine, ki je hotel svojčastni dan bogoljubno skleniti, jo je nekaj 
poti spremil l in se poslovil rekoč : Lahko 
noč Jerica' Lahko noč Tine! mu odgovoril 

Bog naje bow oba uslišal. 

Ne ričakovano vesel je . 

Drugi dan je bila Jerica v Zeleniku 
pri masi, potem je obiskala zopet grob 
svoje matere, in se s svojo taio vLivad e 
podala. S potjo je Liza 1000 reči omenila, kako bodo zdaj vse uredili . 


Jerica je le malo govorila. Ko Čez 
gri6ek pridete, in Jerica hiio zagleda re6e : 

Kaj pa je to? matit Sej komaj vein, kje 
sim. Jez sama ne vem , odgovori Liza kaj 
je Tine dons pad. Na vse zgodaj je ie 
vstal, in je s hlapci do maše na vso moč 
delal. 

Tine, ki ju je pri vratih 6akal je pred 
Mk) proti izhodni strani dve Wadi drevesci 
zasadil in med njima ledino napravil. Proti 
severni strani kakih 10 korakov od hiše je 
postavil ie precej visoko hojo, ki jo je s 
korenino vred izkopal bil. Jerica ga, vpra 
ša : Kaj pa pomenita ta dva drevesca? 

Tine. Dokler nama Bog iiveti da 
naj naju vsiga opomnita l kar sva si věerajedin drugimu pri oltarju obijubila. 

Jerca. Tega nikoli ne born pozabila. 
Kakšna drevesca sta? 

Tine (se ',smehljaje.) Oes'nji. 

Jerca. Cenji? 0 č'einj4 mi je paě 
narljubši. Nji se imam zahvaliti, de imam 
svojiga Tineta. 

Tine. In jez, de imam svojo Jerico. 
Tako Bog iz terpUen v veselje pelja. 

Maria. 

Maria je bila v domačih opravilih prav 
prebrisana.,, nekim nunskim kloštru se 


je zučila . Po zgodni smerti njenih staršev 
so jo zeleniški fajmošter, brat njeniga oče — 
ta, k sebi vzeli. Niso je pušali lenobe 
pasti. S konca je mogla stari kuharci potnagati , po dveh letih je sama hišno gospodinjstvo prevzela, in še zraven deklet a 
iz vasi plesti, šivati, prati, posebno pa ku— 
hati učila. V veliko hišah (to so ji g. 
fajmošter posebno priserčno priporočili) morajo bolniki skoperneti, ker nobeniga ni , 
e bi jim znal tečnih jedi pripraviti . Veli— 
ko jih zdravje in življenje zgubi, ker lakot e 
persiljeni morajo vse josti, kar se jim da , 
rlaj bo še tako netečno, še tako škodljivo. 
Ve se jim je tedaj dozdevalo, de bi utegnilo ktero dekle kdaj hišna mati postati , 
so ga prigovarjali, naj pogosto v njih kuh 

injo pride, in se od Marie, sicer ne 

tort, kljunačev i. t. d, ampak vsakdanjih 
in narpotrebňiših jedi dobro pripravljati vadi . 
Tudi Jezico je .Maria kuhati učila. Kar je 
Maria svojim učenkam pred všim drugim 
príporočevala, in nikoli dosti priporočiti ni 
mogla , je bila snažn o s t. Nobena ni smela 
y razkodranimi lasmi, z neumitimi rokah, 
ali z vmazano obleko k ognjišu stopiti. So 
do svoje predpertke so mogle pogosto menjati in prati. Rekla je : Ze gn jusno je le 
pogledati vmazani predpert (ali birtah, ka 

2*ry 


kor bi bile zorane njive na njem namalane. 
Posoda je mogla, in sicer prev, kakor je 

več treba ni bilo, z gorko potěm z merzlo 
vodo pomita, ter s pertnenino obrisana in 
posušena biti. Z iagan jem ni nikdar po 

sode brisati pripustila ker laganje vselej, 
zraven de v luknjicah rado obtiči , vedno 
nekakšin zopern duh zapusti. 

Dober in zdrav kruh je narpotrebniši 
hrana v hiši. Zato je Maria svoje podu 
čevanje pri kuhi vselej s tem začenjala, de 
je dekietam pokazala kako je treba moko 
pripraviti in zakvasiti, testo dobro zamesiti 
kruh pri zmerni gorkoti pustiti in sicer do 

dobriga spodpeči. Po tem je učila kako 
juho in čorbo vkusno kako močnate jedi 
lahke l in vender brez potrate masla ali 
zmetanca tečne napraviti. Kdor zna , je 
rekla, dober kruh speči , zna tudi dobre 
močnate jedi skuhati . Dekleta so mogle 
na njeno .ro6nost ne samo pazno gledaSi 
ampak tudi vpriěo nje peči in kuhati. Ce 
so tudi, kar se je večkrat zgodilo to 

uno jed pokazile so le vender mogle izno 

vič toliko časa poskugati dokler se jim je 
prav izšlo. 

Maria pridguje. 

Ko je ravno enkrat veliko deklet v 


farovži zbranih bilo, in več prebivavcov v 
vasi bolnih ležalo ; je rekla Maria z nekaj 
bolj resnim glasam svojim učenkam : „Le 
dve pravi dobroti ima človek na zemlji: 
zdravje, in — dobro vest. Komur teh 
manjka, temu vse druge dobrine malo al i 

clo nič ne pomagajo.” 

„od dobre vesti so moj gospod stric 
dosti pngosto pridgovali. Pa pred enim 
tednam, ko so peto zapovd boljo razkladali, ste vse slišale, kako težko dolžnos t 

človek ima, za svoje zdravje skeřbeti, kako velik greh je, če kdo sebi ali drugim 
nepremišljeno ali clo nalaš iivljenje pri— 
krajša”. 

„Ko so gospod stric iz cerkve domu 
prišli, so rekli na poi resno, na poi šaljivo : „Ti mi moraš tudi pomagati pridigo— 
vati. Marsikaj, kar zdravje zadene, se 
zna v kuhinji pripravni i povedati, kakor v 
cerkvi.” „Jez sim premišljevala čez to , 
in bi se rada dons tega povelja znebila 
kakor znam in vena. Ker mi je že pridgovati, vas prosim voljniga poslušanja .” 

„„Ne ubijaj .”" „Tedaj tudi nobenih jed i 
ne jej, ali, de pri kuhnji ostanemo, ---n 
dajaj drugim jedi, ki so zdravju škodljive.” 

„zdravju je škodljiv : zagaten , vlazen, 


&lien kruh gorak, ali komaj iz peči vzet 
kruh je clo za smert nevarin." 

;,Zdravju je .ikodIjivo mieko l maslo ,je 
meso bolne ztvme. Zdravju je škodljiv 

zelen kapus, če je zlo rosnat. De ne gko 
daje, ga denite nekaj ur v vodo vodo o d 
lite, pa druge prilite. Tako se smeti in 
merěesa očisti. Nezdrava je solatal če je 
premalo posoljena, ali ni jesih dosti ki— 
set. Veliko zeli g in rastijin, kakor veste, 
je strupnih . Tedaj ne jejte, in ne dajte 
nikomur jesti, česar ne poznate." 

„Neprebavno, tedaj nezdravo je meso, 

če se prec ali kmalo po ubijanju kuhat i 
dene, nezdravo je vsako meso če je pre-
malo slano. Nezdrave, grozno škodljiv e 
clo za smert nevarne so jedi, posebno vertnina l če se v kotlovinskih in slabo pocinjenih posodah kuha, shrani 1 all ge clo zopet 

pogreje.” 

Jerica, ki je vedno prav pazno poslu

iala, vpraša učiteljico: „Tedaj tudi kaša 
in sok se ne sme od ponve stergati, pa 
jesti.” 9,Se ve de ne" odgovori Maria 

je ponva kuprena, sej se tudi kuper 
odsterie, in se lahko njim smert poje. " 
„Jez pa”, pristavi neko drugo dekle „na r 
raji postergano jem. Ko bi bilo res tako 

kodljivo, kdaj bi ie jes mogla umreti .” Ne 


pregreši se, odgovori Maria, kar ti enkrat 
ni škodovalo, ti utegne drugikrat škodovati 
in kar te ni prev umorilo, ti utegne vender življenje prikrajšati. Pogosto se ne ve, 
odkod je ta ali una bolezin prišIa, zakaj 
je ta aui uni tako zgodaj umeri. Zakaj ? 

Nemara je že pred več leti kaj jedel, ka r 
gnu je škodovalo ." 

Nekaj domačih 1~onnočkov ? 

Kar je Jerica pri Marii slišala , si j e 
marsikaj zapisala, de bi ne pozabila. Med 

drugimi rečmi si je zaznamvala nekaj do-
mačih pomočkov, , de bi kdaj njimi seb i 
ali drugim koristila. 'Dako n. p. 

Kaj? če se žito skazi. 

Vlažna požetiga žita nikar ne melji i n 
ne pecil dokler ni dovolj posueno. Moko 
iz taciga zernja shrani na kakim odperti m 

(zračnim) kraju, in jo na peči dobro pre 
suši, predin jo za peko rabi . Za vkvasenje vzemi manj vode in ojstrejšiga kvasu . 

Zoper červe V zelju ali vohrotu. 

Med glavatice nekoliko konopniga zernja v zemljo vsadi , de konoplja s kapusam 


vred zraste, konoplje duh bo červe pre— 
gnal. 

Jerica ko nevesta enkrat 

pridni.ši. 

Komaj je bila Jerica Tinetu obljubljena, 
ie je tekla k Marii in ji skerbno pravi : 
Le pomislite, jaz born kmetica v Livadah. 

Maria. Tisuč sreč ti Telim. Boljši 
nisi mogla zadeti, tudi ne boljšiga mol a 
dobiti. 

Jerica. Resnično se ne morem zado 
sti Bogu zahvaliti. — Pa — vender me le 
skerbi. Hišna mati imam postati! Moj Bog ! 
kaj ne znam, kar mora hišna gospodinja 
znati! 

Maria. Sej vender veliko znak, in 
kar še ne znaš, se še lahko nau6is. Sej 
svatoviina ne Ito niende o postu. 

Jerica. Se le dva tedna po veliki 
no cl. 

Maria. No, tedaj še le po dveh mesecih. Ce jaz kaj zamorem svetovati 
,ali pomagati, le pridi ta čas k meni, kadar hočeš. 

Jerica, vas prosim. Prišla born, ko 

fikorkrat koli born mogla svojo bolno mater 
zapustiti. 


Maria. Če večkrat, rajši borni vidita . 
Jerica. Ali nimate nobenih bukev od 

dolŽnost hišnih mater ? 

Maria. Ravno tam so ene. 

Jerica. Pokažite mi jih . (Vzame bukve in bere). Oh to je kaj vredno. (Bere 
zdihuje). Zdaj mi je še težej pri sercu. 
Brala je to le : 
Pri nas je v navadi, in nemara ze o d 

nature odmenjeno, de fenski spol hišne reč i 
oskerbuje. Zato je silno potrebno, de si 
hčere z dobro izrejo lastnosti za to oskerbovanje pridobijo. To je pri njih izreji skoraj narpotrebniši, ker se nekoliko njih prihodni mir in zadovoljnost, še clo nekoliko 

n 

jih vsa časna sreča na to opira. 

Neredno biševanje je edin narvečih 
zlegov med ljudmi, med zakonskimi prepir 
in tavŽent druzih nadlog napravlja ; nazad— 
nje še cele družine pokoněa. Naj ima gospodinja narboljši serce , in hvale vredno 
obnašanje, če je pa pri gospodinjstvu nevedna ali zanikerna, lahko celo hišo v ne— 
srečo pripravi. Vse to je treba hčeram 
natanko in pogosto predočiti. Zgodaj jim 
je treba povedati, de so večdel k temu 
odmenjene. 

Jerica. Ce je pa tako, tedaj jaz ne 
morem z dobro vestjo zakonskiga stanu n — 


40 
stopiti. golvdinjstva še vse premalo 
znam! 0 ko bi jaz vedla bila , de horn kdaj 
gospodinja, bi bila vaie podukvanje v 
boljši prid ohra6ala. 

boljgi? 

Zares je bila Jerica,narp dniši in napperpravniii med. vsimi dekleti vedno se je 
pri Marii v kuhiiiji mudila, z o~o v vert, 
pivnico itd. hodila. Natanko je pazila) 
kako se Maria proti deklam in dragim po — 
slam obnaša. Vse to je Tine dobro vedil 
ker je sam veěkrat v farovi priiel, in posehno to ga je ganilo, de je, po svojim 
ziagnjenju in po oi,'etovirn svetu, ubogo bo 
goljubno hěer prostiga delavea več obrajtal 
kakor berhko in boc,ato Smoletovo Aněiko. 

Smoletova Ankika tedaj je bila 
namenjena? 

An6kina mati ie imela petdeset let, ko 
ji je moi umerl. Eno edino hčer je njim 
imela. Takrat je bila moiitev premla 
da l mati pa prestara. Vender je mati 
(ali prav za prav njeni dnar) ijubeja na 
šla, ter se je omoii1a z nekim kmetiikim 
sin= ki je imel malo premoienjal pa je 
bit bahač, in vse drugaěne misli je pri tern 


4t 

imel . Še ni imel 30 let. Ko je bči veěi 
prihajala, ga je zmiraj oko po Cerkvenikovim serbelo. Zato je enkrat vpričo svojih dobrih prijatlov djal : Ce Tine mojo Ančiko vzame, bo hiša meni ostala, pa kada r 

moja stara umerje, se born pa po kaki 
mladi ozerl." 

Stara mati je namen svojiga moža 
podpirala, brez de je vedla, kaj on misli . 
Ona se je večkrat s Tinetovo materjo pogovarjala, in ni vedla od Ančike ni č 
druziga praviti, kakor, kako je dobra 
in Iepa, posebno je prav pogosto njen o 
znatno premoženje v misel jemala. Tudi 
Ančika od svoje strani ni v nemar pušala , 
kako bi, če pred, še raji kakiga moža dobila, tode ni po pravih potah'1'ineta iskala . 
Ona se je med vsimi kmetiškimi dekleti narkrasniši oblačila. 

Pri vsakima plesu je bila perva i n 
skoraj tudi zadnja. Po svojim stanu se ni 

nosila, doma se je pa pač varovala, de bi 
svojih rok v kuhinji, ali obleke v hlevu ne 
vmazala. Na polje je težko enkrat šla, 
de ji lica ne očernijo . V hiši ali po ulica h 
je vedno brez opravka hodila. Tinetova 
mati je bila pri volji Aněiko svojo sna— 
ho imeti, in je tudi vedno s tem svojim 
sinu na ušesih bila , tode on ni hotel nič tega 


.slWati. Ae clo na ienitev mislil ni. Le 
po neki priložnosti se je čez to z očetam 
posvetoval. 

Priložnost je bila ta? 

Tine in Jerica sta se veliko popied 
kakor sta še sama vedla ) ie od nar perve 
mladosti ljubila. Dobrotljiva previdnost 
ki vse modro oberne ) jima je to še le o 

pravim času odkrila. Tineje imel 25) in 
Jerica 22 let. 

0 postu je bilo. Pot je bila za sani 
napravljena ; Liza in vsi iz vasi zunaj stare 
Brigite so imeli v gojzdu in z vožnjo dery 
opraviti. Zvečer je Jerica popred domu šla 
vodo k ognju pristavit. Kmalo za njo pri-
pelje Tine en voz derv. Komaj nekaj sto 
pinj še od hi'ge, zasliši žalostno vpitje : 
zus! Maria! Tine popusti derva in voz 
kili v hišo v kuhinjo ) odkodar se 
vpitje slišalo, razbije zaklenjene vrata ) in 

zagleda nekiga vojaka 1 ki pri njih sta 
nova" ) v kuhinji l in Jerico tier jo je ne 
*spodobno nadlegoval z gorečim polenam v 
roki kakor merli6a za ognjiiem. Tine se 
mu z iuganjem in pravično nevoljo nasproti 
postavi ; in. vojak je za dobro spoznal l se 
odtegniti. 


Od te ure je bil Tine v Jerčinih očeh 

angelj[ varh, ki jo je narveči nevarnosti 
otel. Hotla se mu je zato zahvaliti, pa ni 
mogla do besede. Tudi Tine je dozdaj vse 
drugač Jerico čislal. Zdelo se je kakor 
bi se edin drugima umikala in vender le 
edin druziga iskala . Toliko bi si bila imela 
edin drugimu povedati pa sta le — molčala. 

Jerica bi , bila rada bolni materi svoje 
serce odkrila, pa je bila, prenedolžna, de 
bi bila znala s pravim imenam imenovati, 
kar je čutila. Tine bi bil svoje skrivnosti 
raji očetu , kakor materi zaupal. Prihodnjo 
nedeljo gre Tine iz cerkve. Le-počasi 
gre, se vstavi — gre zopet dalje, pa le 
toliko de ga, je bilo lahko doiti. Reče te— 
daj Jerici : „Ze dolgo sim tvoj dolžnik bil,,
zdaj sim vender enkrat svoj dolg plačal .” 

Jerca. Zdaj sim jai dolinica l kdaj

bom pa jez plaöala ? 

Tine. Nemara kmalo, če le hočeš . 

Jet-ea nič ne reče , ni rudeěa, le oči 
pobesi. Tine je tekel vesel domu, kakor bi 
bil zaklad na'gel l Jerica je rada zaostalal 
le skerbno' se je semtertje ozirala, če je 
kdo ne gleda. 


44 

Kaj pravijo starci k temu. 

Nič ni Tine bolj ielel l kakor le s svojim očetain na samim in prav zaupljivo se 
pomeniti. Se tisti dan je priloinost &MI, 
začne tedaj nekako zmešano in . plašno ; 
„Dragi oče, jaz ne vem, mati mi zmirejSmoletovo Ančiko ponujajo. Menim, de 
kaj taciga še ni za me.” 

Ode. Kako meniš jez te ne razumem. 
Sin (zmešan} Jez ne vein, meni se 
zdi, de mati co mislijo, naj jaz Smole 

sovo Ančiko vzamem . Se je še dosti 6asa, 
na ženitev misliti . 

Ode . Je še dosti časa ! Pa vidiš li ti 
moje sive lase? — mano ne more več 
Aolgo-biti. 

Sin. Sej ste še ěversti in zdravi. 
Upam še dolgo očeta imeti. 

Ode. Tudi ti ne utegne gkodovati l če 
bom še dalj časa pri tebi. Pri vsim tem 
se zato smeš oženiti. Meni se ne zdi prav, 

e se kdo prepozno oženi. Bolj pozno ko 

se kdo oženi, popred je otrokam vzet. 

Sin (zadet . To je že res. 

Ode . Ali hočeš tedaj Smoletovo Anc o 
gospodinjo vzeti ? 

Sin (zmešan). Mislite, o6e? 


4 
Ode. Jaz ravno ne mislim , sej si ti 

sam začel od nje govoriti. 

Sin. Jaz sim le rekel l de mati zmiraj od nje pravijo. Pa se tudi zna mated 
dobro prilizniti. 

Ode. Jaz od Smoletove Ančike ne 
vem nič dobriga, nič slabiga. Vender mi 
ena ne dopade pri nje, de se namreč preoAabno nosi. 

Sin; Meni tudi ne , oče . 

We, Pa je bogata. 

Sin. Ji bo ie bogastva treba sli

šim de živi; kakor kaka kneinja. 

Oče. Spomnim se svojiga rajnciga 
očeta, Bog se jim usmili za du go! dostkrat 
so mi rekli : Le taciga dekleta za gospo— 
dinjo ne jemlji l ktera je edina hči v hiši. 
Take večdel starši prenespametno ljubijo 
jih omehkuiijo — in tako skazijo. 

Sin. Pač prav so rekli. Jez tudi 

tako mislim . Sej se dovolj vidi pri Smo

letovi Ančiki . 
Ode. Tedaj te nočeš vzeti ? 

Sin. Naha, nje ne. 

Ode . Tedej drugo. 

Sin. Drugo pa 1 če smem sam voliti., 

Oče. To smeš, Pa vender, ktero ? 

Sin. Menim de bi imel vzeti take? 
ki se je vselej dobro obnašala ki je pri 


hiševanju znajdena, zlasti tako ki bo z 

oěetam in materjo v lepi zloinost 

Oče. Vse prav. Pa kje boš dobil 

ravno tako ? 

(Sin molči med straham in upanjem. 

zadnjič se priderzne). 

Kaka bi bila Jerica ? 

Oje. Jerica ? 

Sin. Jerica ja. Ona se je gotovo 

zmirej dobro obnašala. Jez jo že s perve 
mladosti poznam . Ona tudi vse ve in zna 
kar se hišni materi pristoji. 

Ode. Ne morem nič nad Jerico gra,
jat Pa kako je z doto ? 

Sin. Se ve, de ne bo dosti. 
Ode. To je tvoja reč, de le tebi pre-
malo ne bo. 

Sin (določno). Meni ne. Dostkrat 
sim ie slišal : Razumna in pridna gospo-
dinja je narve6i zaklad v hiši . 

Ode. No, jez tedaj tebi prepustim . 

Sin. Kaj mi pomaga gospodinja, če 
sicer drvarja v hišo prinese, pa ga prav 
obračati in gospodinjiti zna. 

Oje. Kaj pa mati k temu pravijo ? 

Sin. Nisim nič od tega njimi 
govoril. Ko bi bot' vi dobri oče l njimi zastran tega govoriti. 

Oče. Bo pač tudi dovolila. Sej Jerica 


ji je bila vselej všeč. Ančiko tako nič 
ne bo, ko ti nočeš. 

Sin. 0j aka, tiste si ne vos m ne.. 
Mati je 1 sicer z nekolikim nasprotovanjem, vender le dovolila, in Tine je Jerici 

roko ponudil rekoč : Ti si, kakor si dones 
rekla l moja dolinica, nočem nič druzig a 
od tebe l kakor le besedico : Oa". 

Jerica je molče starši pa glasno rekli 
, 

Ančika omožena. 

Ko je Smole vse upanje do Cerkvenika zgubil bil, ni hotel in ni mogel več 
svoje hčeri gorečih želja zatirati, in Anči 
ka je imela srečo, de je nekai gnimu go 
spodu Paljěaru dopadla. 

Ta ni bil nič več in nič manj kakor 
kmeta sin iz zelenika . Nedavno se je ver— 
nil iz vojagine kjer je komaj eno leto bil 
in namesto sebe z dnarmi in dobrimi bese 
dami drugiga mola najel. 

Ta čas se je pa PaIjěar v vsim svojim vedenju tako spremenil, de ga je bilo 
komaj spoznati. 

On je le po nemško govoril, in to po 
gosto prav zarobljeno ; nosil je kratke gkor

njiee, dolge hlače, špičast klobuk, kakor 


nekdaj Pavliha, samo de ni imel pisaniga 

jopiča in zeleniga klobuka . 

Pri bokalu je znal od dežela, ki jih 
je prehodil, in od vojsk pri kterih se je 
tudi on vojskoval, toliko pripovedovati, de 

so kmetje z oč'xni in z ustmi zijali . 

On je Smoletovim dopadel in ženitev 
je bila sklenjena . 

Zenitvanj ski dan. 

Tu je bilo se ve, vse polno godcov . 
vsega kar je bilo dobro in drago, se je 
dobilo . Nevesta je stopila v cerkev, našopirjena s trakmi kakor živa krama . Obleka njeniga ženina je bila posebno čudna. 
Na pol po gosposko, na poi po kmeti ko 
je bil oblečen . klobuka so mu mahetale 
zlate kite iz predvrat.ne rute sta molela dva 
srajčina roga 1 perste je imel vse okovane , 
škornje svitle, ko luč. Fajmoiter so pred 
poroko govorili : „0d terpijenja v zakonu 
ktero si zakonski sami napravijo”. Njih ne— 
navadno Žalostno obličje je storilo govorjenje posebno genijevo. P,oročenca sta bila 
precej raztrešena vidiuÍ . Zenin se je s klo 

huka igral l nevesta simtertje ozirala . 

Zenitnina je bila v kerčmi s gumam in 

hrumam obhajana . Vino in godci so bili 


49 

iz mesta naroeni. Pri jedi je bilo zloienih 10 kron za keglanje. Pojedina je 
terpela do pozne noči pijančevanje , razsajanje, tir in ples pa do beliga dne. 

In to je bil častni dan. Kako vse 
drugač sta ta nepozabljivi dan Tine in Jerka 
praznovala ! 

Cerkvenikovih ni bilo duše pri svatovanju tudi nobedin ni te sreče imel l po— 
vabljen biti. Tine in Jerica sta ie popred 
bila Smoletovim tern v očeh Paljčar jim a 
je do vedno sovraitvo zapersegel. 

Irui del


se en kamen od serca 
odvali . 

Oibalt je bil pošten mol , var6in in 
dober gospodar. Malo je govoril pa več 
delal, imel je kakih let. Liza je bila 
deset let mlajši pa še delavna in ieljna 
gospodariti. Jerica se je proti Tinetovim star

-

sem ljubeznivo in spoštljivo obnašala . 

Nekaj ji je vender na sercu bilo. Njena 
3 


matt so bili umerli l oče pa stari in brez vs e 
pomoči. Tretji dan po poroki (v petek je 
bilo) sta hodila po polji. Tine začne : Moj 
oče so nama ie veliko popravili, če jim 
Bog še kaj let živeti da, nam utegnejo še 
marsikaj s svetam in delam pomagati . 

Jerica. Res je, res . 

Tine. Moja mati kakor veš, so ne— 
kaj svojoglavni. Le včasi jih morava z 
kak svet vprašata, in se, kolikor se da, 
njih termi vdajati . 

Jerica. Pač rada. Starše je treba 

spoštovati, naj bodo še tako čudni . Zdaj 
je zdihnila. 
Tine. In tvojiga očeta bova tut]i k 
sebi vzela . 

Jerica (ki ji je zdej kamen od serca 
padel). 0 ko bi to bilo! Pa kaj bi tvoji 
starši rekli ? 

Tine. Sim govoril njimi. oče 
so le rekli, de mora Peter še kako majhno 
del() odpravljati. Mati so si zgovorili, de 
ne sme nikoli pijan domu priti. — Bo ie 
-go. 

Jerica. Upam. Kadar bodo imeli oče 
pošteno hrano se bojo ie pijančevanja zderzali. 

Tine. Bo ie vse šlo. Kadar bodo 

enkrat v hiši, jih ne bo nihče več vun pa— 


51


hal. Pa vender e nekaj je neenaciga pri 
nama . Jez imam pri sebi očeta in materyti pa le očeta. Nekoliko poravnati; vzemimo še ubogo dete. 

Jerica. Je do preveč. Solza veselja 
se ji je z očeh pocedila . 

Tine. Tudi zastran tega sim s starši 
govoril. To je bilo e loej. oče so samo 
rekli : Ker je devet žlic, se deseta ne šteje, 
in eno dete ne potrebuje velike Mice . Mati 
so z veseljem privolili, ker kaj taciga je 
po njih volji . 

Jerica. Zdaj sim v nebesih! Dobr i 
Bog! kakiga moža imam ! 

Tine poš~en gospodar. 

Tine in Jerica sta rada pustila razumniga Oibalta gospodariti in ukazovati . Ne 
Tine ne Jerica nista hoda brez narveči sile 
prezgodaj pokazati, kdo de je zdaj gospo— 
dar ali gospodinja 1 ` čeravno sta oba mislila 
marsikaj popraviti ali prenarediti, zlasti za — 
stran boljšiga reda pri poslih. Marsikaj je 
ie Whit v , prid kmetije storil in Tine je 
gledal jo zmiraj še popraviti . Spominjal 
se je de je pogosto v mladosti od nekiga 
stariga razumniga kmetovavca sliAal, de 
so tri reči potrebne, kdor hoče pri kmeta 

* 


vanji sreéin biti : de kdo z na, more in 
h o 6e . Nič tega mu ni manjkalo. Večkrat 
se je menil s sosedi, ki so imeli pošten a 
premoienje, kako so s ten ali z urnim po— 
čeli. On je svoje zemljige poznal, in si 
vse prizadjal, tudi narmanji kosček v dobro oberniti. Jerica je imela svoje veselje 
z vertam. 

Malo, ubogo dete. 

Liza je imela edino veselje z detetam. 
Tako je lepotiMa to malo stvar, kakor 

kako igračico ; kadar je šla ob nedelji h 
praznikih v cerkev, ali 11 kaki teti je dete 
sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekleteam dopadla. Jerica se je 
po pravici hala l de bi ne bil otrok po te 
poti v napuh in neěimernost zape1jan. Pa 
materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne 
razvadi, bi bilo toliko, kolikor ji v ()a 
skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, 
pa ji tudi on ni vedel precej svetovati. 

Ko je nekdaj Liza otroku lepo pisan o 
suknico ornislila se Jerica opogumi in reěe : 
Mamka ne morem Vam dosti hvaleina bit; 
de tolikanj za ubogo zqugeno dete skerbite , in prav ]juho mi je, de je zmirej čedno oblečeno; vnajna čednost mu kdaj utegne 
,dosti k 6ednosti serca pripomoči . Pa mam— 


ka, ali se dekletce do prelepo ne kin6a ? 
E kaj prelepo ji prec Liza v besedo se-

e morajo veselje imeti. Jerici se 

ni pray zdelo ji kaj zoper reči. Pa sto— 
rila je, kar je zamogla. 

PoSebno je bila Jerica zastran sladkosnednoO in svojeglavnosti otroka v iker 
beh. Cesar razvajeno dekletce ni s priti 
zovanjem dobilo, je znalo pa s kujanjem . 
Kadar sta mu Tine ali Jerica kaj odrekla 
je začelo jokati, in je gotovo pri mater i 
dobilo. To se je Jerki grozno težko zde 
lo ; Tinetu je tožila in menila, de bi bilo 
boljši za otroka, ko bi kam drugam gel. 
Tine jo je vender s svojim pregovarjanjem 
potolažil. 

Tinetova ojstrost proti poslam. 

Marveč jeze v hiši so posli napravljali. 
Liza je Že nekaj večerov prepozno damn 
prišla. Pervikrat ji je Jerica samo rekla : 

OTe-6erjo smo ti prihranili." Ko je vdrugió prepozno od plesanja prikla ji Tine 
duri odpre in pravi : „Kje si bila toliko 

časa?” 

Liza (togotno). Na nabenim slabi m 
kraju nisim bila. Ti že verjamem odgo 
vori Tine, pa jaz kakor gospodar mora m 

. Liza je bila ušla. 


'Tretjikrat je mogla pred durmi čakati 
in večkrat terkati ; kar pride Tine, in prav 
resno reče : Ne morem in ne born kakor gospodar tega več terpel, jez moram Bogu. 
za svoje posle odgovor dati . 

Drugi dan se Liza ni prikazala , 
le tretji dan pride po svoje oblačila, ter 
hoče svoj zaslužek. Tine ji kratkim od 
govori, de ji nič ne da, ker brez vsiga 
vzroka pred zgovorjenim časam iz služb e 
gre. Kaj, zakriňi Liza, mojiga zaslužka 
mi nočete dati? Jerica, ki je vse sligalal 
je menila, naj bi se ji plačalo. Daj ji, 
reče, vsaj toliko dnarja, kar ji od svečnice 
gre. 

Tine. Nikakor ne. 

Jerica. Se bojim pohujšanja . 

Tine. Zakaj? Mar zato ker krivic 

v big i nočemo ? 

Jerica. Zato ker ji zaslužek vder

iujemo. 

Tine. To ni nobeno pohujšanje , 

nemarnim poslam ki brez vzroka odhajajo, 

,ne plačamo, marveč je to dober zgled. 

Tako naj bi vsi gospodarji ravnali pa bi bilo 

koralo drugači. Če se poslam preveč spre

gleduje in prizanaša, pa vganjajo, kar ho

ěejo. Jerica je resnico previdila in privo

lila. 


Veě nam utegnejo sovraŽnik i 
koristiti , kakor prijatli . 

Liza je šla k Smoletovim v službo, 
nekaj zato, de je loiej razujzdano živela, 
nekaj zato de bi se z gerdenjem in oprav 
Ijanjem maševala. 

Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražn a 
storiti. Raznesla je, de se mora pri njima 
zgodej in pozno po živinsko delati, pa de 
vender poslani vsak griilej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jede!, t. Jerica 
je le eniga namiga človeka na svetu imela 
kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo 
pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila 
de sta oba po nedolžnim obrekovana . Ra— 
da bi pravi vse terpela de bi le ne rekli 
de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako oči— 
tanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je,
kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, 
se čez jed gotovo narmanj sinejo pritoiiti.” 

Jerica. Jez tudi ne vein, kako bi 
boljši bilo, ko bi tudi moji lastni otroci 

J. 
Tine. Naj tedaj Ijudje govorijo, kar 
itočejo. 


Jerica. Pa vender je težko ljudem 
vedno v ustih biti. 

Tine. Teko je, pa tudi dobro in 
koristno za naji. Tolikanj bolj se bova 
vsaciga pregregka varovala, de ne bodo 

drugi perloinosti imeli, čez naji slabo govoriti. 

Jerica. Ko nama pa e dobro v hudo 
razlagajo. 
Tine. Če nama tudi elo dobro s hu

dim vračujejo, pa nama vender tolikanj go

tovii veči plačilo v večnosti ostane. 
Misliš, de ne ? 

Jerica je obmolčala. 

Tine. Upam, de bo kdaj drugači . 

Jerca (zdihovaje) Pa ko morava vedno tako v sovraitvu siveti . 

Tine. Sej ne živiva v sovraitvu , č e 
drugi naji sovraiijo ; s tern se tolaiiva, de 
jim nisva k temu nobene priložnosti dala 
in le svojo dolžnost storila. Zdaj je vper

vi.6 svatovski dar g. fajmoštra prinesel je 
maloser6ni britko podobo pokazal rekoč : 
Ali več terpiva, kakor je ta terpel ? 
Jerica je kriianiga serčno ginjena pogledala in si solzo obrisala . 

Tine. Ali sva bolj nedolina, kakor 
je on bil? 


57 

Jertca (veselii in vtolaiena.) Moliva 

kakor on za svoje sovražnike. 

Tine.' Jim odpustiva in še dobro sto

riva. 

Kdor krivice volino terpi , 

rtu 

Bog raj grehe odfomti . 

Navada je železna srajca. 

line in Jerica nista samo od zunajnih 

sorrainikov ampak tudi od domačih Ijudi 
dosti prenašati imela . Peter ni mogel dobrih dni zgubljevati, brez piva in žganja 
ni mogel iiveti. večkrat je prepozno in 
vpijanjen domu prišel. Nihče vedel l odkod drvar dobiva. Liza, je bila čez to nevoijna l in se je veěkrat ž njim skregala. 
Ožbalt je bit v strahu, de bi Peter kdaj v 
pijanosti hiše ne zaigal; zakaj pogosto je 

ležal in spal na senu z pipi.

ognjem v 

Dostkrat je z gorečimi treskami po hiši in 

po hlevu taval vse Jerčino govorjenje 
je bil gluh. Narhuji ji je delo, de Peter 
svoje hudobne navade ne opusti, in de bi 
tako nepoboijian in nemara prav nenadjama 
iz sveta v večnost ne šel. Tudi se je sme— 
la tega bati ker je imel Peter vse znamnja persne vodenice . Teiko je dihal malo 
spal l njegove noge so veěkrat otekale, li— 
ta bledele. Kolikokrat ga je Jerica s solz 

3 ;If* 


nimf očmi prosila naj vender enkrat v se 
gre in hudo navado opusti ) pa on je le go 
ilernjal, de se toliko vpitja zastran *goviga pijančevanja dela, ker vselej se po 
pravih potah in stezah zna, nikoli se v kako pretepanje ali kaj druziga hudiga ne 
spusti. Svojiga veliciga pregreška ni spoznal ker ga ni hotel spoznati, in z lastni m 
izgledam je skazal, kar vsakdanja skušnja 
uči, de se med vsimi hudobijami pijanost 
narte'je opusti, de se pijanec spreoberne 
kadar se preberne ali prekucne. 

Še ni hiši, kakor bi moglo 
biti. 

Kmalo po Lizi je Jari iz službe stopiti se napovedal. Mislil si je 1 de zastran 

plačila mu nič ne uide l pa de bo vender 
po svoji volji živel . Zares je tudi bil vsakdan bolj nemarn bolj nagajiv, 0 praznikih je navadno 1 de je le mogel , se iz hiše 
zmuznil, pa ga ni bilo po celi boi ji dan 
dostkrat do pozne noči več viditi. Tine ga 
je svaril z lepim in z gerdim, pa vse je 
bilo zastonj. Juri se je zanašal, de tako 
dolgo v hiši ne bo. Ko je drugič s tena 
zgovoram prigel mu reče Tine: Pa to 


meni ni dosti. Jez te morem in no– 

čem perd~rževati, če nočeš pri meni ostati. 
Pa dokler si še v naši -hiši, sim jaz tvo jgospodar, in zato se moram jez pri Boga 
odgovorjati, če se zavoIj moje zanikernosti med posli kaj nepogteniga zgodi. 

Juri (nagajivo.) Le odgovarjajte se 
vi za svoje, in jez se bom za svoje. 
Tine. Ali se ne more človek tudi 

ptujih grehov kriviga storiti ? 
Juri. Kaj pa storim napěniga ? 
Tine. Dosti 5 de si o praznikih malo– 

kdaj ob pravim času doma . 
Juri. Jez vem, kaj kristjanu gre. 
Tine. In jaz, kaj gospodarju. 

Juri (bahajoč.) Sej bo tako kaiak) 
sve6nica. 

Tine. Jez bi rad, de bi bila jutri. 

Kako malo je izdalo to opomi,njevanje, 
se je prec pervo nedeljo vadilo. Ze pozno 
v noč je bilo — Jurja in Petra še ni bilo 
domu . pondeljek po jutrajnih molitvah 
je Tine v pričo vsili poslov Jurja izplačal . 
Juri l ki tega ni perčakoval, je začel z lepimi besedami. Pa Tine je ostal stanovi– 
ten. Rekel je : Rajši sam za dva hlape 
delam, kakor taciga posla še dalj časa v 
hiši terpim. Oibalt ni imel nič zoper tol 

le Liza je mislila drugači. Tine, je djala. 


enkrat tako boš ti karalo vse posle iz hiše 
pregnal. Ko bi vsi gospodarji' tako de-. 
IMO. .. 

Pa bi ne imeli odgovori Tine, tacih 
poslov. 
Peter se še prikazal ni , in je hodil 
potem, kakor kak terdovraten grešnik. Zve

er sta ga Tine in Jerica na samim ,, prijela, in i njim bolj resno govorila. Zal bi 
mi bilo, mu Tine reče, ako bi vprihodnjič 
v naši hiši bolje ne šlo, glejte, vi imate 
pri nas, kar le poielite, in vse vam je iz 
serca privošeno . Vi nam pa toliko ialosti 
in jeze napravljate . 

Peter molči. 

Jerca. Očka, za božjo voljo vas 
prosim. . 
Tine. Kaj ste zopet včerej počeli ? 
Peter gleda divje v tla. 
Jerca. Očka, ali nič na Boga ne 

mislite ? eno nogo ste ie v grobu. Ali 
nič ne mislite na smeri? 

Odzdaj je bil nekaj časa mir v hiši. 
Ju.rjevo poslovljenje je bilo drugim poslam 
koristili strah. Mihec ki je o svečnici prišel za hlapca, se ni upal ganiti . Peter je 
v kuhinji tobak pil , .v časi se jim je Whit 
pridruiii, de so se kaj od hiševanja ali od 
dela pomenkovali. Narrajši so bili sami. 


Tako so se v6asi prav ijubeznivo menilil nikoli se niso mogli zadosti nagovoriti 

še več so si povedali z molčanjem. Tine 
i je pred vsim prizadeval svojo gospodinjo 
opogumiti in vtolaiiti. Terpljenja ji enkrat 
re6e l ki so naji dozdaj obiskale , so le temni 
oblaki, iz kterih koristni dei izvira. Tudi 
sonce bo zopet zasijalo. Zmirej je več 
jasnih kakor oblačnih dni. Dozdaj sva od 
Boga nezmerno več dobrot prejela. Meni 

dal mojo Jerico. 

In meni, reče Jerica l in mu roko, kakor pri mašnikovim blagoslovu pomoli, i 
meni je dal mojiga Tineta. 

Treti .el
Skerbna mati.


Tine je svojo tovarš'ico kojebila v 
drugim stanu, kakor sestro imel. Tudi je 
gledal vse odpraviti, kar bi ji strah ali 
veliko žalost napraviti utegnilo. Jerica je 
tudi svoje storila. Zderievala se je vsiga 
teikiga dela in nevarniga gibanja . Zato 
pa vender ni brez vsiga dela v izbi za-


staiala ampak male opravila v hiši je oskerbovala, tudi je večkrat vun hodila, le v 
take kraje ne, kjer bi se lahko spolznila in 
padla' Se skerbneje se je varovala vsiga 
neredniga nagnjenja in strasti zavolj vestni-
ga strahu, de bi detetu, ja semena greha 
v dušo ne zasadila. To ji je bilo tolikanj 

loiej , ker je že v svoji mladosti nagnjenja 
krotiti se učila, ker je bila čista in sra 
moi1jiva krotka in poterpeiljiva l in ni skoraj nič vedla od kake pohotljivosti, k i 
druge matere v tacih okolj ginah dostkrat 
nesrečne stori. 

O koliko otrok zraven greha p e r v i h 
staršev tudi grehe svojih staršev poerba . 
Koliko jih prinese sabo na svet kako posebno naturo veliko nagnjenje k jezi itd. , 

e mati jezi vdana. — Pa Jerico je pervo porojstvo zlo skerbelo. Zgodaj se je 
spovedala in obhajala z vso mogočo pobožnostjo. Po s. obhajilu je Boga priserěno 
za gnalo s. kersta svojima detetu prosila 
in se vso božji sveti volji darovala. Po— 
tem je bila bolj potolaiena in je upala, de 
ho Bog kerstne ie1je matere tudi detet u 
.zarajtal. 


Veliko kristjanov ne kaj so 
Bogu pri kerstu obljubili . 

čeravno ni bilo nobene nevarnosti 
vender le ni hotel Tine kersta odlaiati . Za, 
botra je zvolil moia l sicer ne bogatiga in 
imenitniga, pa pogteniga in ke.rianskiga 
kmeta. Ni gledal na botrinske darila, am — 
pak le na to, kdo bo za otroka, če utegn e 
zgodaj starše zgubiti narbolj kakor boter 
poskerbel. Pred fajmoitrovo mašo pri kteri 
je navadno veliko 1judi bilo je prišel v 
cerkev. Fajmogter so pogosto v svojih 
pridgah in kerš. navkah od kersta učili 
in vse razlagali, kaj se pri kerstu godi 
in kako težko dolžnost si kristjan naloži. 
De bi to svojim faranam vidnigi pokazali 
in prav v serca vtisnili so narraji to s. 
delo opravljali, kadar je bilo več kristjanov 
pričujočih, opravljali pa so vselej posebno 
dostojno in praznično. Zmirej so ukazali 
popred pozvoniti. Vse so, z1asti l kar je 
bilo v domačin jeziku, razloino in počasi 
zgovariali posebno so znali ginljivo vpragati : Se odpoveš budiěu. — njegovemu na— 
puhu, in vsim njegovim delam ? 

Tinetovo dete je bilo na prosti blazinici v platnenim oblačilu brez posehiga le— 


potičenja h kerstu prinešeno. Oče so vzeli 

svečieo, ki je bila detetu pri kerievanju 
podana, sabo, in so jo s kerstno obleko 
vred skerbno spravili, de bi kdaj s 'tem 
svojiga otroka spomnili, naj z nepokvarjenim obnašanjem svojo pervo nedolžnost ohra

ni, in z dobim zgledain kakor luč me d 
ljudmi sveti . Botrine iii bilo nobene. 

Po žal osti veselje nastá i . 

Dobra zakonska sta pervo leto svojiga 

iaročenja zavolj zlobnih jezikov, nevošljívosti in zavida sovražnikov, zavolj domačih in poslov veliko terpeIa. Pa pri velicim 
veselju, de jima je dete rojeno , sta na vs e 
pozabila. sladkim čutilam je Tine vpervič svojo Jerico „mater ,” in Jerica Tineta

,očeta" imenovala. To je naturno govorjenje, de zakonska, kadar ju Bog z otroci 
oblagodari, edin drujiga očeta in mater 
kličeta, s tern , čeravno sama ne vesta, po— 
kažeta, de imata odzdaj vsa za svoje otroke živeti , vsa oče in mati biti . 

Njuno dete je bilo čversto in zdravo. 
Ze ga je oče v naročje vzel, ga k sercu 
pritisnul in materi djal : Zdaj bo že kabalo 
vozička potreba . Od te dobe je bila mati 
več skerbna za dete, kakor za se. Dete 


je moglo zmirej snaieno, zmirej kopan o 
biti . Od osmiga dne naprej ni smela več 
glavica pokrita in postljica ne pregorka 
biti. Če je bolj z ročicami cepetalo, rajši j e 
vidila večkrat ga je potlej pri lepim in krotkim vremenu v cvetlikasto travo položila. 
Včasi si je prizadevala dete na smehijanje 
napraviti, včasi mu je obrazek zdaj sim 
zdaj kje obračala, de je le dosti in vsakotino gledalo, le to je pazila, de bi se 
žarki sonca ali luči nikoli naravnost nanj 
ne vpiraii, ali de ni nikdar mi6nih reči , n a 
ktere se je dete pogosto oziralo po strani 

ali le od ene strani gledalo, ker svitli žar— 
ki oči slabijo, postranjsko gledanje pa ()a 
zasukuje in poznej stori de otrok vprek 
gleda ali gkilji. Dostkrat je leskov locen]
nad detetovim obrazam zibeli pripela l in 
ga krog in krog z listjem in dišečimi cvetlicami ovila. 

Pervi tjedin je Tine mater pač po desetkrat popraševal l kako ji je, in če mu 
je tudi Jerica pravila: Dobro mi je Tine 
dobro je le vender zopet popraševal. De— 
teta se ni mogel nikolj nagledati zlasti 
ko je spalo, ker mu se je zdelo kakor 
cvetlicah spijoč angelic. 


Po vesel'p nastopi Žalost. 

Jerica je kmalo zopet močneji prihajala. Skerbno se je varovala vsiga, kar bi 
količkaj njenimu zdravju škoditi utegnilo. 
Ob 6asu njene bolezni je Peter zopet nekajkrat iz hiše ušel. Tine ji ni nič tega 
pravil, de bi je ne Talil . Bilo je drugo 
nedeljo po veliki noňi, ko je Peter zopet 
prav pozno in pijan domu prišel. Jerica 
ga je slišala priti pa pijanimu ni nikolj nič 
očitala. Drugi dan je šel Tine na polje, 
kjer je Peter malo cedečo pasel. Peter je 
sedel na neko drevo naslonjen , klobuk in 
palica sta ležala zraven njega na tleh . 
Tine ga kliče, ker je nekaj goved v zeijiše ušlo bilo. Peter je terdo spal. Tine 
je narpopred živino iz zeljiša izgnal, in gre 
Petra budit. Pa ga ni mogel zbuditi, Peter je bil — mertev. 

Perva misel Tinetova je bila, na Je-
Tie() ) kako grozno se bo te ialostne prigodbe prestrašila. Hiti torej k fajmogtru. 
povedat in jih prosit, naj oni z lepim to 

reč njegovi gospodinji dopovejo in jo potolažijo. To zasligati so fajmošter globo 

ko zdihnili, in se milo proti nebesam ozerli 

rekoě: pravični Bog! — Peter naj bo 
inarskaterimu svarivni izgled . Vender le 


se hočem k tvoji gospodinji podati iti sto– 
riti, kar morem." Jerica je bila vesela, 
fajmo-itra v hiši zagledati, ter jih s spoitijivim pozdravljenjem poprosi, naj se vse– 
dejo. 

Fajm. Ti ie veš Jerca de jez malokdaj v kako hišo grem, kjer nobeniga. 
bolnika ni. 

Jerica. Pa zdravim so fajmoker ravno 
toliko potrebni, kolikor bolnim. 

Fajm. Pri vas ste vender vsi zdravi ? 

Jerica. Hvala Bogu! Le moj oče mi 

nič kaj ne dopadejo. 

Fajm. Kako je to ? 

Jerica. Tako teiko dišejo. Bledi so. 

Nič življenja ni v njih. 

Fajm, So že precej pri letih . 

Jerica. 0 zastran starosti bi še lahko 

dolgo živeli. Pa sej jih gospod fajmogter 

dobro poznajo, ko jaz. Le bojim se, de 

jih na enkrat ne bo. 

FaPn. Jez se sam bojim. — Pa, ker 

to sama previdig , se bog' Iožej mogla vto

laiiti, če se tudi res zgodi. 

Jerica. Se born mogla. Ko bi le za 

boljo voljo enkrat kotli v se iti . 

Fajm. Tega skoraj ni perčakovati. 

Jerica je globoko zdihnila. 


Fajm. Ti imaš t a krii„ in tisuě dru.

zih pa ravno tega. 
Jerica. Pač med vsirni narteijiga. 
Fajtu' Tvoja mati so ga dolgo 

poterpljivo nosili . 
Jerica. Bog se jih usmili. 
Tine pride in posluša. 

Fajtu. Prestala je. — tvojim oče-
tam ne more več dolgo biti. Če Bog kajprenaredi, vdaj se njegovi sveti volji . Se 
boš, kaj ne ? 

Jerica. Se ve, de druziga ne morem .
Fajtu. Bog ti bo ser6nost dal.
(Vprašajo Tineta.) Kje je Peter ?
Tine. Na polji.
Jerica. Naj sim pridejo.


Tine zmešan — molči. 
Jerica ga vperto pogleda. 
Faint. Nemara spi ? 
Tine (alostno.) Sp' jaz ga 

ne morem zbuditi. 
Jerica (se zgrudi). Jezus. Marija . 
Faint. Vdaj se zdej v božjo voljo. 
Jerico solze oblijejo . Tine jo hoče to

laiiti, pa fajmo'gter mu pomignejo naj mol

či, in so pustili, naj pervo polak'sanje v 
tem najde, de serčne bolečine s solzami 
izlije. Ko so Jerici britkosti nekoliko odje bila njena perva beseda : 0 njih 


duša, njih neumerjoča du ga! pa je začela 

zopet in še bolj jokati. 
Tine. Bog je neskončno usmiljen . 
Fajmogter so pustili ju med sabo go 

voriti, ker so dobro vedli, de je tudi 
polakanje, kadar kdo svoje britkosti z besedo pritoži. Ko sta pa obmolčala', so za— 

čeli .Jerico nekoliko razjasnovati, in ji pra— 
viti, naj Boga zahvali, de se to ni pred 
porojstvam naključilo, kar bi bilo nje in 
otrokt,t grozno škodovati utegnilo . 

Ze pri durih sö Tinetu rekli, naj ne 
puga zdaj dolgo Jerice sam'e, in naj se nič 
njo od rajnciga ne meni . 

Petrova srilert je celo sosesko z zve

ličavnim straham navdala. Vsi so veal, 
kako je živel, V nedeljo so fajmoker gin 
Ijivo pridgo imeli . 

IIiš 

Pri vsim svojim terp1jenju se je .Jerica 
še srečno mislila, de ima tako razumniga 
in keršanskiga moža, Tine je pa tudi po 
težavnih in nadležnih dneh na strani Avojetovargice tolažbe inpolajganja iskal. Bost— 
krat sta o praznikih ali zve čer po opravi jenim delu po cele ure vkupej sedela , 

edin drugimu vse terpljenje in veselje razo 


0 

devala, Kolikor sta se bolj spoznoval a 
bolj sta se ljubila. Njuna ]jubezin je od 
dne do dne rastla, ker je bila na čednost 
operta. 

Jerica je bila lepši postave, kakor 

obličja, šibka in velika je bila, njene lica 
nekoliko blede. 

Bila je svitlo-plavkastih las, podolgastiga nosa, majhnih ust. Iz njenih jasnili 
plaviti oči je njena dobra krotka duša gledala. Nar več njena milina, s ktero si je 
vso Ijubezin in spoštovanje svojiga mož a 
privabila, je bila njena blaga Ženska 

moi1jivost in ko deviška iiednost. Napravljena -je bila zmirej snažno in' pristojno . 
Tine je bil pošten in čverst vaditi. Njegov 
život je bil krepek in lepo zraAen. Obličja 

je bil rujavkastiga . Kakor z Jerico zgovorin, tako je bil v govorjenji z drugimi 

zderien, zlasti č,e koga se dobro poznal 
ni. Vse je počasi storil , in pred l)revdari l 

e je pa kaj po prevdarku sklenil l je tudi 
pri tem stanoviten bil. rečeh, ki vest 
in pravičnost zadevajo, je zmirej pri ali zunaj spovedi fajmoitra sveta vprašal. Jerica je to vedita, in ker je ''v nekterih reěeh skoraj preboječa in prevestna bila, se 
je vselej z mirnim sercam po Tinetovi volji 


7' 

ravnala. Popolnama v zloinosti sta iivelal 
in si za krepost in zveličanje perzadevala . 

Nar VečÍ zleg. 
Bogoljubna zakonska sta se ne le sama 
vsaciga greha varovala, temuě sta gledala 
tudi pri svojih podložnih vse hudo odverniti. Ko je nekdaj novi hlapec pri kosilu 
nekaj nap6niga rekel bil l ga je Tine precz resnim pogledam posvaril. In odsihmal 
je dobriga gospodarja skerbelo, de bi se 
Mihec kaj več ne prederznil l kadar ga 
on videl ne bo. Zatorej si je večkrat povedati dal, če se pri delu ali zvečer v 
kuhinji kaj nespodobniga govori. 

Eniga dne so v hlevi en vol in dve 
narlepAi kravi poginile. Ko se je Jerica 

čudila, de tolika škoda Tinetu dosti ne (MI 
ji odgovori: Velika nesreča je res, pa ven– 
der ni smr-tn i gr eh. Tako je ve6krat l če 
mu se je e tolika nesreča naključila, re– 
kel : Vender ni smertni greh. Pri vsim 
tern je bil veseliga serca. Če je Jerica 
(kar se je v začetku večkrat zgodilo) ialostna in otožna bila, ji je rekel : „Kaj ti 
je? Kaj si zgubila svojiga Boga? hudobn i 
naj žalujejo.” Ali pa : „Ako ne moreš prepevati„ pa moli , sej moliš gotovo lahko .” 
Zmirej si je prizadeval jo razveselovati, in 


72 

jo je tudi. Le še preveč natanjkne ali .prav 
za prav preboječe vesti je biia, kar je pa 
Tine njenimu spovedniku prepustil. Tudi 
si je mislil : Boljši je strah in skerb p re d 
greham, kakor po storjenim grehu. Boljši 
je prenetanjkna, kakor preširoka vest. 

Novoletni dar. 

Zadnji dan druziga leta njuniga zakona sta sedela zvečer sama v izbi. Tine 
tako začne: Zdrava sva, in imava dobro 
vest. Lahko mirno in sladko spiva, jesti 
nama tekne, in jesti imava. Le pomisliv a 
na tolikanj bolnih in potrebnih ijudi ! 

vse dobrote hvaliva Boga . 

Jerica. Res ga hvaliva. Pa vender 
je to leto marskteri hudi vihar čez naj pregumil. Ko nazaj pomislim. . . . 

Tine. Pa misli bolj na dobrote. Na 
te zmirej pred in raj pozabimo l kakor na 
hude. 

Jerica. Tudi na nje mislim. — Pa 

kaj nama bo Bog prihodnje leto poslal? 

Tine. Ne bodi maloserČna . Bog najskerbi. On je oče. 

Jerica. Ne vein, kako mi je věasi pri 
sercu. Včasi imam toliko misel, de ne 
"norm moliti. 


7 

Tine. Narobe. Kaj lisi sligala kaj 
so fajmoker še le unidan v pridgi rekli : 
Ker prav ne molimo, imamo toliko misel 
in skerbi . Ravno z molitvijo se imamo v 

otroškim zaupanju do Boga vterjevati . 
Jerica. Jez nobene prave molitve ne 
vem ki bi me mogla vtolaiiti in oserčiti. 

Tine. Ne znaš „očenaša ?” Sej imenujemo Boga svojiga očeta. Pravimo: Tvoj 
ne na ga volja naj se zgodi. Bosihmal nama je dal vsakdanjiga kruha, on oče, ga 
tudi odsihmal svojim otrokam ne bo odtegnil. Ali koga sovraiig? 

Jerica. Jez ne. 

Tine. Ali odpustiš vsim so naji 
razžalili ? 

Jerica. Rada. 

Tine. Tedaj bo tudi Bog nama odpustil. Če nama bo e toliko terpeti, Bog 
bo vse v njni prid obernil. Kakor dober 
moder oče naji ne more brez vsiga terplje

nja pustiti. 0 naj naji Je narve6iga 
praviga zlega — greha ovarje! Vse drugo 

njemu zročiva. Noviga leta dan ji je skrifaj naslednjo pesim, ki jo je sam spisal 
v njene molitve bukve vtaknil . 


74


Spodbudilo.


Moja duša, noč in dan ,
Mirna v Bogu bod', 

Prazne skerbi dén' na stran, 

To možgane blod' . 
Skerbi on še , 
Dobro ve, karkolj počne ;
Zdi se hudo, dobro je 

Zaupaj le. 

Kratkovidec, o nikar
Nikdar ne mermraj !
Bog vse modro gospodar',
Ne spoznai ti zdaj.


Nakviiko oči ! 
On tvoj Bog od vekoma , 
Po vsih krajih sam ravna 

Vse reči. 

Oče, vse kar kolj imam ,

Tebi zdaj zročim , 

Zalost s tem si polahkam 
Miren spet živim , 

Zaupam v te ,
Ko se spet mi zatamni , 
Vsmil' se vnovič oče ti 

In glej na me! 

Upat' in pokornim bit 
To je otrok dolžnost 
Daj mi vselej to spolnit' 

Pride če britkost. 


Qtrok sim tvoj , 
Vsiniljeno zmenoj ravnaš , 
Ljubo roko mi podaš ,

0 oče moj ! 

štor' de Ti bom vselej zves t 
In iz serca vdan , 

Sčisti dobro mojo vest ,
De poslednji dan , 

Ko svet pustim , 

Vzameš v raj me oče mojTer na vekomaj s tebojSe veselim. 

Úeterfl del. 

Nesrečni zakon. 

Jerčin brat se je koralo ,po očetov i 
smerti več iz potrebe, kakor iz nagnjenj a 
oženil. Vzel je neko precej premožno kmeti'iko hčer, ki pa zunaj premoženja sice r 
nobenih priporočivnih lastnost imela, ni. Nje— 
na natura je bila zoperna in sovražljiva. 

Njegova sestra je mogla prev hišo zapustiti, in Tine jo je v službo vzel. Nikolaj 
je koralo spoznal, de je goijufan ker pri 

40


volenju ni nottajnih dobrih lastnost, ampa k 
le dnar obrajtal, in je zdaj dosti uboinigi 
bil, , ko popred. Njegovemu terpljenju ni bilo 
ne konca ne kraja. 

Skoz zakon je gel — v živi pekel 

Kdor popred prevdarit noče, 

In le bogatijo hoče. 

Kristjan hudo dobrim ''vraču e. 

Tine je enkrat pri delu v Paljčarjevi 
njivi dve kravi videl a po mladi setvi gaziti. Bad bi ji bil sam izgnal, pa mu se 
ni zdelo varno, na PaIjčarjevo njivo sto-
piti. 

Zakaj hi ga zagledal bil , bi si bil ? 
kdo ve kaj slabiga mislil . 
Ravno je šel neki deček z butarco dery 
memo. 

Tine mu je nekaj padaril, naj kravi 
iziene. Recek je storil sel k, Palcarju, 
de mu bo nemara tudi kaj tal. IlZivina 
sim izgnal, mu reče , iz vaše njive, ki je 
vse poteptala." .,,K kšn iivino ?" vpraša 

j.Zar. Deček Q PaIje odgovoril, de je 
ne pozna pa de jo mora uni kmet iz Li— 
vad poznati, ki mu je rekel naj jo izee. Ta 
zasligati, PaIjěar kakor zdivjan prev teče 
na Tinetovo polje, ter začne zmirjat i 

preklinjati koliko škode mu je iivina storila. 


77 

Tine se je zgovarjal, de ni bila njegova 
iivina. 
PaIjear. S'' e tajil boš'? Ho6eg, de t 

priěo pripeljem ? 

Tine. Mi bo prav všeč. 

Paljčar pokliče dečka nazaj te . 
potjo reče : 1,Kaj tie, de ste bite kravi iz 
Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti 
Zdaj je deček sam verjel. 

Ko je PaIjěar z dečkam prišel reče 
Tinetu : „Tu je priča.” 

Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš 
za pričo (Dečku). No povej , kakAni kravi 
ste bile ? 

Deček. Jez mislim, de tvoji. 

Paljdar. Zdaj Pa še vtaji , 
moreg. 
Tine (dečku.) Pa kakine so bile 
rujavki, rude6ki, plavki? 

Bede& Ru.de6ki l ena z belo liso. 

Tine. (Paljčaij.u.) Ako ti med mojo 
vso, iivino drugačno zagledaš' I kakor rujavkasto , all le eno samo z belo liso, pa 
ti Akodo deseterno povernem. 

Paljdar (začuden dečku). Gotovo ste 
bile rujavki, pa ti že prav ne veš. 

Dealt (nestanovitno.) Jez ie prav ne 
vem. 
Tine. e se lahko pomaga. Kravi 


ne morete še deleč biti. (Paljčarju). Le 
pojdi z mano, ji bog sam lahko videl;-če 

ste moji, pa ji precej ti v svoj hlev pelji . 

Paljčar ni hotel poskusiti, ampak de 
bi se ne vjet, se je preklinjevaje odtegnil. 

Še nekaj taciga. 

Eniga dne je prišla k Jerici Lucija 
ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de 
jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za 
boijo voljo prosi,, de bi ji le toliko časa,
dokler se njeni moi ozdravi l gest goldinar— 
jev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje 
narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala de ravno zdaj toliko dnarja pri 
roki nima in de njeniga mola doma ni,
naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in otroci,
reče ~ucija, hočejo še danes jesti . 

Ue je pa taka, odgovori lerica pa 
precej lahko pomagam. Prec se je podala 
v hram po moke, mleka, masla, in je dala 

prijatlici rekoč : Pozdravi mi dobro i'enico, 

in reci ji naj tudi jutri po dnarje, in do-
liter bo moi bolan, po moke in mleka več— 
krat poglje. Ni mi treba povedati, kter a 
fenska je, sej si lahko sama mislim, sej 
vem, kdo je v vasi bolan . 

Lucija se je v imenu staršev in otrok 


79 

zahvalila, je z milodaram pritekla, in tolaii1a z besedami, de je Jerica rekla, jo 
le večkrat za kaj prašati. Perva beseda 
uboge zdaj grozno razveseljene matere je 
bila : Lucija! ali si pa povedala, kdo slin. 
Nisim, odgovori Lucija, pa sama je pree 
vganila. „Tedej ve, in vender,” odgovori mati, „nam Jeriha jesti pošlje? in nam 
hoče še večkrat poslati?” Začela je 
britko jokati . Jaz sim bila hudoba in Jerica je angelj. Bog meni odpustit Bog nje 

plačaj ! 

Tine domu pridg i je videl Jerico ne— 

izrečeno veselo in pri volji. On jo vpraša 
zakaj je tolikanj vesela, in ko mu je vse 
pravila, se je tudi on i njo veselil, in še 
tisti dan v hišo gest goldinarjev poslal. 

Naj bo sovražnik ali brat 

IJbog'mu zmir pomagaj rad. 

Tine je bil človek. 

Perve leta je Tine, kadar so mu pri 
oranju voli prepočasi ali namesto na levo 
na desno stran vhajali, včasi s hudičem zarotil. slišal je to od svojih hlapcov, in je 
menil, de mora tako biti. Kadar se je bil 
ie kletvin navadil l je v neki pridgi slišal, 
de je to pregregno, in de se s preklinje 


vanjem pohujšanje daje. Zato je terdno 

sklenil več ne kleti, pa je le vender so-
pet klel. Neki modri spovednik so mu tedaj za pokoro dali, naj vselej pred delam 
svoje serce k Bogu povzdigne, in resničen 
sklep stori, nikakor ne zakleti, in če mu 
vender kako uide, naj se vsakikrat skesa, 
in na tihim presveto ime „Jezus” izreče 
itd. Tine se je zvesto tega sveta poprijel 
in potlej je malo kdaj, na zadnje pa do 
nikdar več zaklel ni. 

Pri svojim narbolj gim sercu je bil Tine 

e od nature — nagle jeze. Kadarje prav 
imel, ga ni bilo lahko pregovoriti . Če je 
kdaj od kake krivice, zatiranja ali žalenj a 
kaciga bliinjiga slišal, se je znal takp vj e 
ziti, de mu je kri v Ilca stopila. Ze ko 
deček je eniga svojih součencov precej zlo 
obunkal, zato ker je neko deklice, ki mu 
vender nič ialiga ni storilo v blato verge] . 

Tine je svojo naglo jezo s Lim loiejspoznal, ker je v nje marsktero nespodobn o 
besedo rekei, ali včasi kaj taciga storil , 
de mu je bilo potlej Žal. Vse je poskusil , 
se premagati. Včasi je ie usta odpeii, in 
hitro na nje roko djal, ter se silil molěati. 
Kadar se je jeza v njem kuhala, je včasi 
strani šel, de bi le reči, ki bi ga vjezila , 
ne v*dil ali ne slišal. To mu se je zdelo 


narbolj pametno. K sreči ie dobil gospo 
dinjo,,ki je bita sama krotkost. Jerka mu 
je vse prizanašala, zraven pa bila narlep;i 
zgled sWrpljivosti. Nje na strani., je Tine 
od dne do dne krotkejki prihajal. Malokdaj 

. pa, sej je bil človek , in 

Jerica tudi bila ange 

Skoraj vsake štiri tedne se je Jerica 
spovedala in obhajala, tode ne iz zgolj na— 
vade, ampak z lepim pripfavljenjem, in iz 
ljubezni do kreposti. 

S svojim gospodarjem se je zmenila 
bila, de Hočeta edin druziga na pomote 
spomniti, in se v dobrim podpirati. Neki 
večer ko sta sama bela, mu je rekla : Tine, 
dons si bil pa zopet prenagel. in ti , 
odgovori Tine, pa zopet preveč zgovorna. 
In teh očitanj si nista- nič zamerila. Pa 
je res vasi Jerica več govorila, kako r 

bilo potreba, in tako ji marsktera beseda 
oper Ijubezin do bliinjiga zmuznila . V. 
rovala pa se je, de bi komu krivice ne sto— 
rila, ali,kakiga skrivnigapregr6ka ne odkrila. Ce je pa bil pregreg'ek gotovo povsod znan, pa tudi ni bila prenatanjka 
zlasti , kadar se je z zanesljivimi osebami 
pogovarjala. V teh rečeh je bil Tine bob 

4** 


82 

skerben. 'Večkrat je Jerico opominjal, naj 
nikar vsiga ne,, verjame, kar sliii, ker se 
tako človek lahko laii deleiaiga stori . 

Odsihmal se je Jerica varovala, in ie 

več, ker je slišala pridgo, Id so jo fajrno 
ker „od grehov zoper ijubezin do bliinjiga” 
imeli, v kteri so rekli : Nič ni tako navadno, l kakor čez bliinjiga slabo govoriti . 
Nektere k temu .sapelje napčna zgovorljivos t 
in hudobnost, večdel pa ošabnost, de sebe 
povzdigniti, druge zaničujejo. Noben greh 
ni tolikokrat dopernek,n, kakor ta, in še 
do od tacih ki se sicer pošteno obna'ajo. 
Jerico so poslednje besede posebno ganile. 
Nekaj dni je zamišljena hodila. Tine, kakor po navadi, je prev pri fajmoštru po — 
Moči iskal . Zato jih je prosil, naj bi v 
njegovo hišo prišli, Jerico podučit in vto

kilt. Ko so fajmogter prišli, jim je Jerica 
svojo skerb in boječnost odkrila . „Gospod 
fajmoiter, je rekla, so nam pač v zadnji 
pridgi resnico povedali .” 

Fajm. če so jo le vsi prav razumeli, 
in si jo k sercu vzeli! Tode navadno dobre duše nektere reči preojstro nektere pa 
prelahko sodijo. 

Jerica. Mene so g. fajmogter prav 
zadeli. 0 moj Bog! kolikokrat sim se jez, 
brez de sim vedla in spoznala, pač mogla 


s svojim govorjenjem zoper Ijubezin do bit 
injiga pregrekti ! 
Palm. Ce popred spoznala nisi , 
bo pa Bog raji odpustil. 
Jerica. Ali je vselej greh kadar kdo 
od pregreškov bliinjiga govori ? 

Fa*. To pač sama veš, de se ni 
komur krivice storiti , nikolj pregreškov bl i 
injiga povikšati in kar ni gotoviga, za go 
tono razglasiti ne sme. 

Jerica. Tega tudi ne storim, pa če 
je kaj gotovo in resnično ? 

Faint. Koliko lainjiviga se raznese ? 
Pa naj bo tudi gotovo in resnično, se ven 
der le od zmot in pregreškov bliinjiga 
z dobrim namenam in v sili srne govoriti 
de se namreč bliinji poboljša, in drugi po– 

svarijo, ker tako naš bliinji ne more po 
pameti zamerit!, 

Jerica. Ce je pa 'e povsod znano . 

Fajtu. Tedej je nepotrebno, in tudi 

neusurilieno, kaj taciga govoriti. Zapomni 
si to : Kolikanj pogostiši se od pregreškov 

bliinjiga govori, tolikanj več se pogregki 
pomnožijo, manj pozabijo, tedej teiej poboljšajo. Veliko jih obupa in serčnost se 
poboljšati, zgubi , ker si mislijo: Naj sto– 
rim, kar hočem, sej sim ie tako raznešen, 
moje dobro ime je tako ie zgubljeno. 


S4, 

Glej, nikogar de ne opravljaš . 
Ak zaide, ga podbudi ; 
opravljanjem ga vstavljai , 
De poboljšat se ne trudi. 

Odsihmal se je Jerica skerbno varovala, de bi se več z govorjenjem zoper 
Ijubezin do bliinjiga ne pregreiila. Tudi 
pri svojih podložnih je zastran tega posker 

hovala. Kadar se je pri jedi alj pri delu 
kako govorjenje za6elo de bi utegnilo zoper Ijubezin do bliinjiga biti, je prec rekla : 
Kdo ve, če je res? aij : Vsak ima dosti 

pred svojimi durmi pometati," ali pa na

ravnost : „Trudi nam -bi ne bilo Ijubo če bi 
kdo od nalh pregregkov govoril.” Nar 

večkrat je skušala pogovor na kaj druziga 

oherniti ali ga pa kt, kakim nepri6akvanim 
vprašanjem pretergati . Posli so prec spoznali, de je to posvarjenje. 

Jerica mati z dušo in s telesam. 

Jerica je dobila drugo dete , ki je bilo 
keršeno Maria. Odzdaj le imela le malo 
časa se z druiino v hiši io z delam na 
polji pečati. Večidel je imela le z otrokama opraviti. Druge tlela, je rekla, lahko 
posli opravijo, matere pa ne more nihče 
namestiti. Teiko ji je del() ko je perve 


8a 

dni maliga Joieka jokati ali kričati slišal a 
in ni mogla pogledati l kjer kaj manjka. 

Jerica je bila prepričana, de nikolj ni 
prezgodej za rejo otrok, skerbeti. Enkrat 
so-prišli kaplan v hišo, ko je Jerica ravno 
Jott eka v naročju nosila. Bete je bilo mirno in krotko. Ko so both kaplan zopet 
oditi, pogledajo na svojo urico . Bete urico 
svitlo zagledati prec po nji sega. Ko kaplan urico -zopet spravijo začne deček jokati in upiti. Ko so kaplan odšli, postavi 
Jerica dete na tla in ga popusti jokajočiga. 

Brigita je k otroku pritekla, in ga potolaiiti, mu kale neko novo cinjasto Mico. 
Ko Jerica nazaj pridgi to zagleda 

reče: Naj le dete joče in vpije, sej od 
tega ne bo umerlo, itt bo že samonehalo jokati, kadar se naveliča. „Ce se 
otrokam pri vsaki reči prizanese, in vse 
njih termi prepusti, se prezgodej svojeglavnosti navzamejo, marveč jih je treba zgodaj 

svojovoljnost premagati učiti.” 

Neki drugikrat se je Joiek v izbi po 
tlele plazill in se je z glavo tako na nogo 
od mize udaril, de je začel od bolečine jokati. Brigita naglo priteče, ter nekaj krat 
po mizni nogi vdari, kakor bi bila jezna, 
rekoč : Le čakaj ti gerda miza, ti greš 
Joika tako vdariti, čakaj , jez ti bom 


dala." Bete to zagledati prec neha jo

kati in se začne smejati. Jerica je pri

šla, tode prepozno . „Kaj pa je ie zopet ?” skerbno popra ga. Brigita je tolik* 
raji vse povedala, ker si je zavolj svoje 
znajdenosti, otroka vtoiaiiti l kdo ve kaj 
domišljevala. Jerica ji reče: Tako se morajo otroci razvaditi, in v njih ielja obuditi, de se nad drugimi mašujejo . Razvajeniga otroka bo nekdaj tako teiko vkrotiti kakor zdivjaniga konja . 

Tanjka vest. 

Pergodi se, de je Jerici bil vrat otekel. 
Govoriti ni mogla, in dva dni čisto nič viiti. 
line je bil grozno ialosten in clo v strahu 
de bi ne umerla. Fajmoker so bili koralo 
poklicani. Njimsenevarnost ni tolika zdela. 
Bolno so tolažili, in vpra'galil s čin se 
zdravi. „Z ničemur” , odgovori Tine; zatorej so svetovali prec po zdravnika poslati tačas pa so rekli, naj stolčene in v sme

i kuhane borovnice gorke okolj vrat u 
deva, pa naj se prehlajenja in tudi preve

like vročine varuje. 

Kmato po tem je bilo. Jerici bolje. Pa 
četerti dan je bilo slabši, ko popred. Fajmošter so bili zopet poklicani. Pa kako se 


prestrašijo ko pridi v stanici in pred postljo- bolnice zagledajo mokro perilo obe;eno. Po tem takim so rekli, ni čudo de 
se je bolezin povernila. 

Strani s perilam! Vrata odprite; pre

več‚ je zakurjeno. Stanico večkrat z vinskim jesiham pokadite! Drugi dan pridejo 
fajmošter sami brez de bi jih kdo klical 
bil. Bolnica je bila iz nevarnosti, pa nekoliko žalostna. Zelda je s fajmoitram na 
samim govoriti . 

Ko so se vsi odtegnili, je rekla Jerica: 
Bojim se, de sim se hudo pregrešila, in 
se moram še enkrat spovedati ; drugači ne 
morem v miru biti. Fajmoker so že vedli 
kako tanke vesti je Jerica bila, torej so 
rekli , naj jim le, 6eho6e tapregregek tudi 
zunaj spovedi razodene. „Včeraj sin],” reče 
Jerica, Boga prosila, de bi mi še toliko 
časa živeti dal, dokler svoje otroke zredim. 
Dons pa sim se spomnila, kakor bi jaz s 
tem Bogu napovedala, koliko časa naj me 
živeti pusti. All sim se pregrešila? Ali ni 
greh kadar kdo Bogu kaj ukaže in se v 
njegovo sv. voljo ne vda." 

Fajmogter so jo podučili in vtolažili. 
„Nisi se pregrešila”,so rekli. „Bogu nič 
ne ukazujemo, če ga za kaj prosimo. Sej 
nas je Jezus Kristus sam z besedo in z 


zgledam učil, de imamo Bogu svoje potrebe 
v molitvah razodevati." 

Jerica. Pa nas je tudi učil, de se 
imamo vselej v njegovo sveto, voljo vdati. 
Fa*. Prav! To si ti tudi storila. 

Jerica.. Ne vem.
Pajrn. Ali si vierej pri mofitvi mi

slila, de si se pregreiiia ? 
Jerica. Nisim, še le dons sini se 
spomnila. 

Fajtu. Kadar bog' zopet Boga za kaj 
prosila l ali se nočeš v njegovo sveto voljo 
vdati? 

Jerica. Hočem , njegova volja naj se 

vselej zgodi , 

Pajm. Poglej tedaj, včerej nisi mi.
slila, de to ni prav, in dones, ker se ti 
pregreino zdi, noěeš več tega storiti. Tedaj si enkrat za vselej zapomni : Kar se 
komu greh ne zdi, kadar kaj stori, tudi 
potlej, kadar spozna, ni grai l če ga več 
storiti noče, vsaj pri tacik ne, ki kaj taciga iz nezadoliene nevednosti storijo, boljo 
besedo pridno poslušajo in se vsaciga radovoljniga greha varujejo. 

Jerica je bita potolaiena l in v enacih 
okoljginah se je znala po tern tudi sama 
potolaiiti. 


S9


Zadnje besede umi. a' oči
Ožbalta.


Ožbalt je previdel de konec njegovega 
življenja ni daleč. Zato se je spovedar 
sv. poslednje olje prejel, in rekel Tinetu 
samimu priti . Tine ni mogel od žalosti besedice spregovoriti. Dolgo sta se molče 
gledala, kar oče začnejo : „Ne bodi preveč 
ialosten, jaz bonit km.alo prestal.” "fine 
mu jeclaje merzlo roko stisne. joči," 
pravijo oče nadalje, jaz sim dosti dolgo 

živel, dosti dolgo delal. Ti bog premoženje v boljšim redu prevzel l kakor jaz. Po

tolažen smem reči, de eniga krajcarja nisi 

dolian : in kar te naj bolj veseli, de nobeniga krivičniga vinarja ne premo— 
reg . Jaz lahko umerjen. Bog te poieg

naj Bog poiegnaj tvojo ženo in tvoje otroke." Tine je pokleknil l in je prejel z očetovim blagoslovam božji blagoslov. 

„Pokoplji me zraven matere ; po moji 
smerti dvajset goldinarjev med domače uboge razdeli. —Zdaj naj pride tvoj brat.” 

Tone pride. 

Oibalt. Ti nimaš matere reč! Kmal o 
trdi očeta imel ne boš. Imej Boga pred 
očrrri! Varuj se slabe tovariije! 


~tl 

.

Tine. oče . ali smem tudi Jerico po

klicati? 
Oibalt. Naj pride. 

Jerica (serčno ganjena.) Kako je 
o6ka? 

Oi'balt. Ali vidiš Jerica? Ne jokaj ! 
Al' `mag še kaj povedati ? 

Jerica. Nič očka ! le še enkrat se za 
vse zahvaliti. (Ga za roko prime in jo s 
solzami omoči.) Pa očka , kako ste slabi ! 

Clad& Loiej mi je, de te še vidim. 
(Tako ji je močno roko stisnul, de ji je 
skoz serce slo .) 

Jerica. Ne govorite preveě, to vam 
teko de! Ali bi ne hotli piti ? 

Oibalt z glavo pokima in slabo reče 
Daj! 

Jerica da vode. 

Oibalt vzame rekoč : Bog ti poverni. 
Vse naj ti poverne, kar si mi dobriga storila. 

Jerica. Kaj moram še le jez reči ? 

(Joče). 

Tine. Tiho bodi (in joče sam). 

Vsi vtihnejo. — Oibalt usta odpira 
brez de bi kaj povedal. Jerica je to zapazila, in ga tiho popraga, kaj bi rad. 
„Kje”, reče Whit proti nebesam se ozi 


raje, „kje”! — Rake je stegnil kriianiga 
poijubil in — umerl. 

Kako sta bila Tine in Jerica 
zrejena. 

Tineta je reja njegovih otrok toljkanj 
bolj skerbela, ker tudi on ni bil narbolj 
zrejen. 

~ola, v ktero je hodil, je bila tisti 
krat slabo oskerbljena . Po štirih zimah je 
revno brati, pisati pa skoraj nič znal. Veliko se je mogel iz glave učiti, pa je tudi 
kmalo zopet pozabil, ker ni razumel, kar 
seje učil. Tineje,sam spoznal,de muje 
treba več znati in razumeti, ako hoče kdaj 
očetovo premoienje prevzeti . Zato si je 
veliko perzadjal, de se je v branju, pisanju 
in rajtanju zuril zraven je še v nedeljsko 
golo hodil. 

Ni samo na vsak opravk svojiga očeh 
gledal l temuč je skušal pri kovaču, pri 
kolarju ali pri jermenarj~ si kaj zapomniti 
in doma posneti. Pozne] mu je vse to prav 
prišlo. Majhnih reči je veliko sam znal 
napraviti, in si je pri tem dnarja prihranil. 
Kar se je ziastnim perzadjanjem nauM ga 
je še bolj veselilo. 


92 

Kar se kdo nauči 
Ga nikdar ne teli. 

Jerica je bila v svojih pervih letih 

srečna. Kar otrok narti ol*ga imeti zamore, je Jerica imela, namreč — dobro 
poboino mater, ktere zgled ji je več pomagal, kakor vse podu6evanje. opna je 
svojo mater serěno Rubila, in si je prizadevala, kolikor je mogla, de ji je britkost 
ki so ji jo oče in tudi njeni brat in sestra 
napravijalio s svojim lepim obnašanjem zmanj-
Aevala. Sestnajst let stara je sicer mogla ie Jerica iz domače hiše v službo iti 
pa noben petek ni pretekel l de bi ne bila 
svoje matere obiskala. Marskteri prihranjen 
krajcar je donaAala, in dobra, bogoljubna 
mati ni nikdar svojiga otroka od sebe spustila, de bi je z noviga k dobrima. ne opominjevala , in pred hudim svarila ne bila. 
Še očetov, bratov in sestrin slab zgled 
je bil Jerici v dvojih prid. Tako se je 
zgodaj terpljenja vadila, s tem opaznosti in 
čuječnosti učila. Terdno je sklenila bila, 
se nikdar ne omoilti, in raji sliniti, kakor 
z neprimerjeno molitvijo celo svojo srečo 
v nevarnost postaviti . Napčna možitev se 

ji je zdela narve6i kril na zemlji. Vper

vič je Jerica po volji svoje matere k neki

stricu v službo prišla. Ta je bil ne


redin mož in slab gospodar. Gospodinja 
je bila blagoserčniši, pa se je malokdaj iz 
bolezni skopala . Jerici ni bilo clo nič všeč 
tam. Le za voljo svoje matere in tete jeostala dalj časa, kakorje ielela. Zdaj pa 
ji je nemogoče bilo, dalje ostati. 

Svoji materi se je pritoilla, ki tudi ni 

hoda dalj časa svojiga otroka nevarnosti 
prepustiti. Zdaj je prišla Jerica v ker'gansko hišo, kjer so bili stari ljudje in pošteni 
otroci. Tuka je ostala, dokler se ni starši 
sin oženil . Odtod je prišla k Cerkvenikovim, kjer je zvedla, de je tudi dobrih in 
poštenih mladenčev, s kterimi se zamore 
v zakonu srečno in zadovoljno živeti . 

Materno serce skerhno scree. 

Ko je Jerica sluiila, pač ni mislila, 
de bo kdaj mati. Kar oskerbljevanje detetoviga trupla zadene, ji je šlo kakor materi pri vsim dobro od rok. Svojim otro 
kam je večkrat, pa nikolj veliko jesti da 
jala, in vselej le lahke .jedi : Mleka, so 

čivja, zeleniga (tode zreligaj alj pa suhiga 

sadia. Piti jim ni dajala druziga, kakor 
vode. Otroci so mogli vselej snažno oble 
meni, njih obraz in roke vrnite biti. Več– 
krat jim je obla+ Ilca po perili tode nikolj 


94
'vlainih dajala. Izbe in stanice so bile po—


gosto počedene. Le malokdaj tedaj je bilo 
ktero dete bolno marveč so bili otroci čversti in zdravi, kot jabelka . 

Kakor za zdravje sploh, je bila Jerica 
tudi za ravne ude svojih otrok skerbna. 

Marveč so ji dale igrače otrok opraviti. 
Nikolj ni mogla zadosti čuti de bi se otroci 
.na kakim nevarnim kraju pri kaki vodi 
ali kakim prepada, z noiem, s ikarjamil 
s koso ali s serpam ne igrali. Desiravno 
se je Tinetu dobro zdelo, otroke viditi 
kako z tekanjem plazenjem bučanjem, no 
genjem svoje moči terdijo in jih ročno rabiti se vadijo je vender le Jerica skerbela,
de bi preveč ne bilo, de bi svojih moči ne 
preteifti, ali si sicer kake kode ne storili. 

Zdravo telo narboIjii blag o 

Skazi se lahko — Popravi težko . 

Jerico so pogosto zobje hudo boleli. 
De bi svoje otroke te nadloge ovarovala, 
jim je velela, si vsaki dan vrat in glavo 
s hladno vodo oribati in omiti . Kaj vro— 
Ziga jim ni nikoli jesti dajala še manj pa 
je otrokam na vroče jedi prec piti, ali pa 
z zobni terde reči gristi pripustila. Sladkorij ni bilo nikdar v hišo. Tine je svojo 


95 

gospodinjo v vsih rečeh, ki zdravje otrok 
zadevajo, podpiral . 

Dokler si z drav, prevd ari 

De bolen, nemoien 

Je človek ubožen , 
zdravje zapraviti vari. 

Kaj se pri izrejenju narpogostiši 
opusti in bi se narmanj opušati 
smelo. 

Jerica je od svoje matere pravo bo

gaboječnost podedovala ali poerbala, in to 

gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Pre— 
din je otrokam še kako besedico od Boga 
povedala, jih je tako navadila, de so preo 
vse iz rok spustili, kakor hitro je djala : 
fuj! to ni prav to ni lepo . Ce niso otroci 
prec slušali jim je z ojstrim znamrijem svoj e 
nezadovoljnost pokazala . Dobro je vedla, 
de se mora človek narpred s strahovanjem 
krotiti. Njeni otroci so se je pred balil 
kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj 
se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati boi'jiga strahu vadila, ki 
se nekterim hlapčevski strah zdi. 

Skazalo se je, de to ni bilo nap6n o 
in de je bil tak strah, kakorkiga je Bog 


ljudem narpopred v starim zakonu ko je 

človeški rod tako rekoč še otročji bil, vs a 
dil. Kadar je gromelo, je rekla pobožna 
mati: Poslugajte otroci to Bog dela, Bogstori bliskanje in gromenje . On vse zamore. Kakor je on ' vse vstvarii, ravno 
tako z enim samim bliskam lahko nago hišo 
vpepeli, ali s točo nage polja pokonča . Nage življenje — vse je od Boga. 

Ko seje kaka nesreča zgodila, je 
rekla: Otroci l Bog nas lahko gtrafal on 
dostkrat hudobne 1judi tepe, kakor kak oče 
svoje neposlušne otroke. Kadar je [trša 
zares kteriga otroka gtrafati hotla, je rekla, 
-de ga bo tudi Bog itrafal, če se ne poboljša. Nekaj časa potlej še le, če je kak 

rok nepokorin bil kaj napěniga storil ali 
storiti hotel, je pridjala: „Tega ne smeš 
storiti 4' aij : To ni prav, to je Bog prepovedal, on to sovraii. To je grel), otroci 

moji! be greha ne! le greha ne!” Kaj taciga je skerbna mati tolikokrat ponavljal a 
de se je na zadnje Jerica navadila, vse, 

kakor vpričo Boga svojiga nebekkiga očeta, delati. 

božjimi straham jeUrša vedno hvaleinost do Boga zdruievala. Otroci so jo 
mogli narpred vsiga prositi se ji za vse 
zahvaliti, sicer niso dobili, ne kruha ne 


sadja, ne nobeniga druziga darn. Po tem 
je začela, otroke podu6evati, de-smo vsi v 
božjih rokah, de moramo za vse njega 
prositi, njemu se zahvaliti. Tako so se 
otroci iz hvaležnosti Boga se bati učili. 
Jerica in njeni brat Martin sta se s6asama 
tudi iz 1jubezni Boga se bati vadila, in ničesar bolj se bati, kakor svojima narbolj 
šimu nebegkimu očetu se zameriti, alj njegove svete zapovdi prelomiti . Kakor je 
bila Jerica zrejena, tako si je tudi ona pri... 
zadevala, svoje otroke zrediti. Tudi ona 
jim je vedno pravila : Otroci moji! le greha 
ne! le greha ne! Blagor otrokam ki imaj o 
bogaboječo mater ! 

Kako so se otroci moliti učile 

Jerica je vpričo otrok pogostama od 
Boga govorila ; posebno pri jedi in na polju. Ko so otroci razumnigi prihajaii, jim 
je vsakdan pravila, de Bog vedno na obnašanje ljudi gleda, de vse, kar je prav 

in dobro, -mu dopade, vse pa, kar je nap 
ko in hudobno, grozovitno studi in sovraii. 
Vselej je otroke bolj z zgledam, kakor z 
besedami k molitvi priganjala . . Doma vpri

čo otrok je zmirej z nekakim posebnim spoštovanjem, pa tudi z nekak no radostjo ino 

a 


lila. Včasi je vpričo svojih otrok 
roke oči proti nebesam povzdigo

vala, s konca na tihim nekaj besedi govorila, potem v svetostnim zaderianju ne be

sedice več. Otroci so jo gledali, so bili 
vsi tihi in mirni, in so se vedno na mater 
ozirali; kar na zadnje tudi Jožek poklekne 
in začne tako delati, kakor mater vidi. 
Mati -zdaj vstane, in nekaj časa molči . 
Jožek jo vpraša, kaj ona počela? Mati 
odgovori : Jez sim na Boga mislila , z Bo– 
gam, našim nebeškim oěetam sim se pogovarjala. Bog je vse sligal, in clo ve, 
kaj sim mislila. 

Joiek. Ali bi ne smel tudi jaz en 
krat z nebeškim oěetam govoriti ? 

Mati. Bi, še clo ga moraš jedi pro 
siti, in se mu za njo zahvaliti. Če kajnapčniga storiš, morak Boga odpušanj a 
prositi , in skleniti, de ne boš več kaj nap– 
6niga storil. 

Jože. Pa ne vein, kaj bi Bogu rekel . 
Mati. Ali tudi ne veš , kaj bi svojimu 

očetu rekel kadar jih hočeš kaj prositi, ali 
se jirn za kaj zahvaliti? ali, kadar kaj napěniga storiš ? 

Jožek. Tisto vem . 

Mati. Glej tedaj, ravno tako govori 
z nebeškim oěetam . e clo potrebno ni 


de kaj rečeš, če le kaj dobriga misliš. Bogse clo tvoje misli ve. 

Tako so se otroci moliti učili , Predin 
so vedli, kaj se pravi moliti. 

Ko molii, povzdigni serce 
Ne dosti le molet' roke. 

Tinetova Jeričina opaznost. 

Tine in Jerica sta bila grozno skerbna 
svoje otroke v nedolinosti zrediti, in vse 
od njih odvračati, kar bi njih mehke serca 
omadeievati utegnilo. Skerbno sta se va 
rovala, de bi svojih otrok tudi z narnedoliniš' im djanjem ne pohujšala. Dobro sta. 
vedla, de edini pomoček, nedolžnost otrok 
ohraniti, je ta, de so vsi, ki se z otroci 
pečajo, v vsim sami sramoiljivi. Svojih 
otrok blage nedolŽnosti in nevednosti clo 
nič ne premakniti, še clo povedala nistal 
de je to ali uno sramoiljivosti nasprot, te— 
muč le, de to ali uno lepo ali prav ni. 

Joiek pri sedmih letih, je enkrat ne 
kaj mater vpra gal, na kar mu ni mogla 
odgovoriti , vender je znala otroku zadovoljiti. Sicer se je znala vsim vedčnim vprašanjem ogniti, včasi clo nič odgovorila nit 
ali pa, če je otrok le odgovor hotel, mu 

je na vprašanje le kaj majlmiga, in sicer 
5* 


100 

le tolika odgovorila, de otroku nic škodo 
valo ni. 

Kako sta se Tine in Jerica 
nesre6ah obnašalá ? 

Keršanskima zakonskima ni tolikanj 
djalo jina je Bog kako terpljenje po 
slal. hvaležnim sercam sta spoznala, da 
sta od Boga neskončno več dobriga preje— 
la; zato sta tudi terpijenje kakor dobrote 
sprejemala, ker sta njim poniinigi, sker 

bnigi, dobrotljivi postajala, in nista bila 
tolikanj na časne reči navezana temuč sta 
bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti 
si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe 
letine ali kaj taciga pritoieyala. 

ISristjan ne toži čeŽ terpljenje ,

Ce ga odvernit ni v stan' 

Nabira injhn si zasluienje 

Ceje v boijo voljo vdan. 

Kaciga svojih bližnjih sta pomilovala, 
ki je revšino l000krat bolj občutil. Pa 
ne samo pomilovala ; tudi pomagala sta bliinjimu kjer in kakor sta mogla. Ko jeenkrat toča vse Žito v Zelenigki fari po— 
bila bila, je Tine pet revnim kmetam se — 
mena posodil ter jim povedal, de bodo še 


101 

le o prav dobri letini vernih. Jerica je po 

zimi v več hiš ve6krat mleka, repe, t. d. 
-pogi1jala. . 

Obkakšnim hignim krilujeJerica rekla : 
„Bog nas mora k sebi natvezati, de mu 
ne uidemo” in Tine se je tolažil s svojim 
prigovoram : Sej še ni smertni greh. 

Borovec. 

Tinetova hiša je bila posebno o hudi 
uri nevarna. Bila je na gričku ; zadej še 
više je bil gojzd. Spodej je bil en potok, 
in okoli moč'vir. Hude vremena so se večdel pez gojzd privlekle, in se zunaj njega 
izsule. e kar se je Tine spominjal, je 
enkrat nek skedenj od treska vigan zgorel. Jerico je bilo hude ure zlostrah. Tine 
je bil serčni i, vender se je vselej s potrebno skerbnostj .o previdel. 0 hudim vremenu je vse okna zaperl pa vrata odperl, 

de bi nobeniga, kakor je pravil, treši 
sopuh ne zadušil. Nikoli ni smelo o hudi 

uri preveč Ijudi, ali pa preblizo edin druziga v stanici biti, nobedin ni smel pri oknu, 
pri peči, ali pri zidu stati, še manj pa kak 
ogenj napravijati, ker dim tresk na se 
vleče. 


102 

Enkrat bilo je devetnajstiga Velki

travna, se je strašna nevihta čez gojzd 
privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je 
prev domu tekel, vse vredit, Bliskalo in 
treskalo je, kakor bi se hotel nebez po— 
dreti. 

Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, na drugi vogel mize. Jerica j e 

sedela, kakor boječa golobica, komaj se 
je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je 
pretresla. Vselej srno, reče Tine v loijih 

rokah, on je vselej Tresk. — Ze je 
bila vsa hiša v ognju. — "Jezus! Maria" 
zaupije Jerica, „treglo je” in teče proti 
vratarn. "Stoj" zavpije Tine, „stoj za 
božjo voljo pri miru naj jaz poskerbim .” — 
Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride e n 
hlapec naproti in pravi : V borovec je tre— 
slo, ter ga čez polovicď preklalo. Zdaj se 
je Tine potolažen v izbo vernih in reče 
Jerici : "Hvala Bogu!" prestano je in vse 
brez škode je minulo, v borovec je treslo. 
Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se 
zato zahvalimo . Po kratki pa ser6ni molitvi je Jerica rekla : Le hitro zopet drugo 
drevo pred hišo vsadi. "Zgodilo se bo" 
odgovori Tine, "pred je drugo drevo vsaje— 
no, kakor nova hiša sozidana.' 


103 

Ojstrost stargev proti otrokam. 

Pervih gest let je Tine pri svojih otrocib le gledal, de niso kaj napč,niga vidili 
ali slišali, de so 6versti,zdravi in močnejši 
prihajali. Natankne pokoršine so se mogli 
učiti. Na pervo besedo staršev so mogli 
kaj storiti ali opustiti, in to brez odla gka 
in brez vsega odgovarjanja. Ako sta 
gla oče ali mati kaj vdrugič povedati, se 

je že z ojstrostjo in resnobo zgodilo. Nar 

manjši vstavljanje je bilo s šibo strahovano. 

Dokler niso otroci pametniši prihajali, nis o 

smeli nikdar vpragati l zakaj morajo to ali 

uno storiti? Ni bilo tukaj druziga, kakor : 

Tako hočejo oče ali mati. 

Otroke je treba s tern, de se vadijo 
svojim staršem natanko pokorni biti, k po-. 
korini do Boga in do njegovih svetih za 
povd pripravljati. Marička je hotla s konca 
vselej pri materi biti. Neki večer je šla 
Jerica v vas. Prec se ji je Marička oble— 
ke prijela, jokala in vpila : Mati, mati, jez 
grem tudi. Ti ostaneš tukaj, ji je Jerica 
rekla, in vrata za sabo zaperla. Marička 
je v izbi upila: Mati, čakajte ! mati , pa 
zastonj. Nihče domačih ni smel k je, Tine 
jim je bil ojstro prepovedal. 


Pri večerji so se istarši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. 
Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri 
kosilu se je kotla Marička k materi vsesti 
pa Jerica ji je rekla : Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj soie 
detetu solze v očeh igrale. Halo se je k 
očetu stisnuti, pa oče so ravno tako pove' al Nekaj dni po teal, ko je Jerica zopet nekam šIa, ji Marička reče : Mati, ali 
ne smem tudi jaz z vami iti? 1INe" je bil 
odgovor. Marička je jokala,sicerpamirna 
ostala. 

Nekaj nap6niga od Jeričine 
strani pri reji otrok. 

oče in mati sta (id otrok posebno fir

*Ma, de so vselej resnico govorili, in odkritoser6no obstali, če so se kaj pregrešili. 
Nepazljivost otrok je bila samo z besedo 
pokregana, all velikoveě so bili otroci za 
naprej posvarieni : „Tega več ne stori l” 
ali, drugopot jolj pazi" to je bilo skorej vse 
svarjenje. Ce je pa kaj otrok tajil, je 
bil gotovo kaznjen all gtrafan, ne zavolj 
storjeniga p r egr e š k a ampak kakor so 
starši vselej naravnost povedali zavolj la 


10 

S tem so starši otroke pripravil' de se 
nobedin nalaš zlagal ni. 

Enkrat je Joiek en veri,' vbil. Jerica 
je črepinje vidita pa je mislila de je Ja 
nezik kriv-. Janezik se je zgovarjal l --

pa zastonj . „Kdo drugi kakor ti, je to 
storil”? so rekli mati „sej vein, kako si 
nepazin in vetren v vseh rečeh.” Janezik 
ni vedil kaj ; upal se ni , svojiga brata zatožiti , ker to mu je bilo prepovedano . Na 
to pride Joiek, in svojo krivico sam pove. 
To pot ni bilo Tinetu všeč. Ko sta sama 
bila, je Jerici rekel: Ljubka! tega več ne 
stori! Nikoli otroka ne obdolil l dokler ne 
bog prepričana, de je kriv. Otroke zaboli, 
ako se jim krivica zgodi , in vso Ijubezin 
do staršev zgubijo. Raji desetkrat pregre — 
'ek brez posvarjenja pusti kakor en sam 

krat otroku krivico storiš. 

Siba n piačilo. 

,,Tinetovi otroci so le malokdaj šibo po— 
kusili. Pri majhnih. rečeh je bila že zadosti ojstra beseda ali resni pogled. Majhnih 
pregregkov starši tudi strahovali niso, ker 
sicer bi se nobedin poboljšal ne bil. Večkrat je mati krivimu. otroku rekla: „Če še 
enkrat kaj taciga storiš 1 born pa mogla 

5 *Y.* 


106 

očetu povedati." 06'eta so se otroci boljbali , kakor gibe, čeravno so veědel z 
besedami gtrahovali. Pa svoje besede je 
znal Tine s takim glasam in pogledam po 

lagati, de so otroci jokali in trepetali. Nikoli se ni mogel noben otrok pri materi 
zoper o6eta, ali pri o66tu zoper mater 

Kar so oče strahovali in svarili so 
strahovali in svarili tudi mati . 

Nikdar ni bilo nobenimu otroku nato 
leno, za gtrafo moliti ali se kaj učiti , de 
bi se jim ja molitev ali učenje ne pristudilo, 
in nemara za ves čas Življenja ostudn o 
ostalo. Kaka pohvala je bila grozno poredkama pri starših sli gati, prav za prav 
svojih otrok nista nikdar hvalila, ampak le, 
kadar so otroci svojo dolinost storili, sta 
rekla : „To mi je všeč” ali „Tako b i 
imel vselej storiti,” in poznej : „T o 
Bogu dopade”! „Tako Bog hoče.” 
Vse plačilo je bilo večdel to, de so se 
starši dobrima pokornima otroku tudi pH— 
jaznigi skazali. 

Tine je dobroti'iv. 
Tine je obilno miloginj delil, tolespre— 
vidnostjo in na skrivnim ; narrajg' i domačim 
ubogim, ki se v narve6i potrebi niso upal i 
beračiti. 


107 

Kar dai, to z voljnim seream daj

Podaj previdno in skrivaj. 

Jelica je mogla vsako leto en del doma6iga platna za srajce ubogim na stran 
djati ; zmiram je bila Jeričina roka odperta, 
kadar je zamogla kaki ubogi materi moke ,
mleka ali masla, ali kterimu revnima bolniku posušeniga sadja , krepke juhe ali kako 
kokoš podeliti. Otroke zgodej dobrotljiv o 
sti privaditi sta oče in mati večkrat otrokam milognjo deliti prepustila. Kmalo je 
poslal Tine Jožka z drvarjem, kanal) Jerica Maričko z moko ali s kruham do ubo 

zih. Otroci pa so mogli vselej od tega 

molčati . Pri jedi so starši včasi rekli : Jesti imamo, nič nam ne manjka. Pa koliko 
ubozih Ijudi, koliko otrok mora lakoto terpeti! Otrokam se je to milo storilo, pa so 

starge, prosili, naj bi kaj ubogim poslali. 

Se več je v te reči Jerica od svojih 
otrok želela. Enkrat jim je-rekla : Vam 
je lahko to ubogim dati, kar vain starši 
dajo. Pa vi bi imeli tudi kaj svojiga dati, 
in si sami kaj pritergati , ali pri drugih rečeh kaj pribraniti, in ubogim dati. Zares 
ni Marička prec drug; dali nobene reči pokusila , ki je mater prosila, če bi smela 

svojo jed v lon6eku. spraviti, in nekima 
ubogimu otroku nesti ki je zmirej tako la


1 OS 

ěen viditi. Mati so privolili in rekli, de 
je ie zadosti, si le v6asi kaj priterga 
in ubogimu podeli . Otroci so hot]; svoje 
starše v vsih rečeh posnemati . 

Stank so bili radodarni, in so tudi 
lahko bili. Zakaj, čeravno sta iz prave 
keršanske ljubezni l in ne kakor se večdel 
godi, iz zgol namena de bi ju Bog za— 
volj tega v časnih rečeh poiegnal, niloš 

nje delila, je vender njuno premoženje od 
dne do dne se vidno množilo. 
Bog ju je poiegnal. Pa tudi ona sta 
to svoje storila. Zakaj oba 

Tine in Jerica sta bila slino 

gospodarna in varčna. 

Blaga kristjana v svojih srečnih dneh 
nista pozabila na čas potrebe svojih otrok. 
Kolikor je bilo pripukno, sta si prizadjala,
pošteno premoženje svojim otrokam preskerbeti. Milo'gnje sta delila, kakor bi vsiga 
v obilnosti imela — zraven pa sta z nat.— 
manjgimi rečmi gospodarila, kakor bi jima 
vsiga manjkalo . 

Radodarnost je tud gospodarnos t 
Kdor rad da mu Bog tud da. 

vinarja vinar se nabere goldi 


109 

nar," je Tine djal. Pri demu je povsod sam 
bil zdaj tu zdaj tam, ker je dela bili 
je ogledoval, kako se počenja. Njegove 
poba so bile zmirej perve obdelane, perve 
pospravljene. Njegovi pregovori su mu bili 

zmiram na jeziku . 

Le veselo ,
Prim' za clelo .
Kdor je kasan
Bo v ikodo dlan ,
SoInca ni vsaki dan .


Stori vse ob svojim čas' ,

vedi _vsaki reči glas 
Kdor v malim varčin ni ,
S6asama velik zgubi. 

Tine je bil zares tudi pri majhnih rečeh tako gospodaren in var6in, de nobene 
reči ni v delavnico pošiljal, kar je znal 
sam narediti, ni jemal ieleznih iebijev, ak o 
je ravno to z lesenim klinčkam opravil. Vse 
stroške je pridno v koledar zapisoval . Pa 
kaj pomaga na smert se z delam 
t uditi, ali še tolikanj pridelati če njegova 
zena s tim gospodinjiti ne zna. 

Pa tega se ni bilo Tinetu bati. Jerica 
je bila modra, kot varčna. Pred vsimi in 
v vsih rečeh je skerbela za red in snago. 
Vsaka dekla je imela svoj opravek, vsak 
opravek svoj čas. Nobeno v hiši ni bilo 


110 
brez dela. Jerica je bila vselej blizo de 
kel in vse je pridno pregledovala . 
Kar je bilo treba kupiti, je kupila o 

pravim ěasu, skerbela je, de se ni ne skazit() ne zmanjkalo. narpotrebnišim, s 
platnani namreč, je bila zmirej obilno preskerbijena. Pa tudi o zimskih večerih ni 
smelo nobeno križem rok deriati ; dekleta 
so mogle presti, dečki pa motati i. t, d. 

Jim še več veselja k delavnosti napraviti, se je Jerica te zvijače posluii1a : 
vsakemu dekletu je bilo oddeljeno , toliko 
in toliko prediva na tjedin. Kolikor je ktera 
več napredla, toliko so mati na stran djali, 
so dali posebej tkati, in so dali vsaki njeni 
kos platna v last. S tem se je veliko veselje med dekleti za delo vnelo. 

Tine je Jerici nasvetoval de so otroci 

svojiga, zdaj en kos platna za uboge 
.otroke zdaj en kos za svoje oblačila dajail. 

Iz domačiga predil a 

So narboljši oblačila. 

Kar varčnost zadene, se ni dala Je

rica od svojiga gospodarja prekositi. Vse 

nezrelo ali sognjito sadje je skušala za je

vsako peresce perutnine za postijo 

porabiti, e do kaj taciga je spravijalal 


kar drugi zametujejo. Ker je Tinetu vsak 
krajcar, ki ga je dobila, izročevala , se je 
večkrat zaiudil 5 kako zamore 5 ker vsakdan. 

tako dobro in za toliko otrok in poslov kuha l 
vender toliko masla in zmetanca vsako leto 
poprodati. Enkrat ji je rekel : Ti mi zmirej 
drvarja nosiš 5 in le malokdaj me drvarja prašaš. Kaj ne potrebuješ več za oblaěila 
sebi in otrokam? Stergano se za'gije, od— 
govori Jerca, pa ni treba noviga kupiti. 

S starino
Si prihraniš novino .


Mali svet. 

Če so otroci veči prihajali bolj se je 
kazalo, de je človek od nature ie k hudi— 
mu nagnjen. Dobri oče in mati sta si veliko prizadevala, hude nagnjenja svojih otrok 
zatirati ali k dobrimu navra6ati. Joiek se 
je pri igranju včasi rad kregal in ukazoval. 
Vse je moglo biti po njegovim. Ko se 
večkrat opominjan le ni hotel poboljšati so 
ga oče za nekaj časa od druzih odločili in 
rekli so, naj se zanaprej sam igra. Kihalo 
je bilo Jožku dolgčas, in prec pervi dan 
je obljubil, se poboljšati. 

Enkrat je Marička britko jokala, ker 
je bila svojo novo obleko zamazala. Mati 


112 

niso prev obleke očedili - in poslali Maričko v delavniški obleki popoldne h kerša,nskimu nauku. Marička bi bila raji do 
ma ostala ; ker jo je bilo- oblačila sram . 
Pa nič ni pomagalo, mogla je iti. Pri 
kerš' anskimu nauku je bitá prag ana, in do

bro je znala. veseljem je tudi doma povedala. Mati pa so rekli : Kaj so te gospod fajmošter prašali ? 

Mar. Praali so : Ktere so telesne 
dela usmiljenja ? 

Mat. Nič druziga ? 

Mar. Nič. 

Mati. Kaj te niso pragali zakaj lepši 
obleke nimaš ? 

(Marička smehljaje in malo osramotena)
Niso, ne. 

Mati. Zdaj vsaj vidiš, de gospod 
fajmoiter ne gledajo na obleko. Pametni 
ljudje se ne zmenijo kako je kteri otrok 

oblečen , le, kar kteri zna in ume, če je 
dober ali razposajen. 

Pridna delavnost in čednost' 

Ste najdražji Hip deklet , 

V njima imajo veči vrednost 

Kakor kdo s svilo odet. 

Enkrat so otroci krog mize sedeli. 
Jerica je dala vsakima eno jabelko. Ma.. 


rička je dobila veči, kakor mlajsi sestra Lizika. 
Lizika je večkrat eno okolj druziga vertila 
kakor -bi se igrala , kar nazadnje man,* 
jabelko sestri podtakne, veěi pa za se pri 

derii. Mati, to zagledati, dajo obe jabelki 

Marički. 

Janezik je dal staršem narveč opraviti. Nekajkrat je svoje brate in sestre za

in posebno veselje kazal, 6e so bili 
strahovani. oče so mu večkrat dopovedo-
Tali, kaj bi mu bilo ljubši , dobre- ali hudobne brate in sestre imeti? ali bi bilo njemu ljubo , gtrafanimu biti? (Me so mogli 
tudi drugih pomoň'kov se posluiiti. Kadar 
je Janezik kteriga otroka zatonil, so ga pa 
oče zagovarjali, njega pa so vpričo drugih 
bratov in sester, in sicer precej občutljiv o 
pogtrafali. Bratam in sestram se je usmilil in s takim usmiljen jem so tudi njega 
omečili , in nazadnje serce svojiga razposajeniga brata spreobernili . 

Nepričakovano obiskovanje. 

Več let je preteklo, de se v Tinetovi 
hiši nič posebniga zgodilo ni. Terpijenje 
se je z veseljem vedno verstilo. Otroci so 
rastli v božjim strahu in vender dobrim 


114 

staršem marskako ialost in jezo napravljali. 

Pri vsih mnogih nesrečah se je premoienje 
vsakidan mnoiilo. Neki večer pride en 
vojak v hišo rekoč : naj za troje ljudi ve— 
,čerjo napravijo, ker bo neki vojaški čast— 
nik prišel , in. pri njih večerjal ; vino pa de 
bo sam sabo prinesel . 

Tine in Jerica sta marsktere sitnosti z vkvartirjanjem, poskusila, zatorej sta 
tudi zdej, kolikor sta tako na naglim zamoglal 'vse dobro pripravila, napovedane 
goste sprejeti . Nekaj ur po tem pride čast 
iiik, ki ga je Tine priljudno sprejel . 

Castnik popraga po hišni gospodinji. 
Jerica, ki je imela v kuhinji dosti opraviti 
ga pozdravi, in sopet k svojim opravilam_ 

teče. Tačas se je častnik z gospodarjem 
zgovarjal, in marsikej poprageval. .malo 
na to pride Jerica povedat, de je večerja 
napravljena, , ěe sta una dva gospoda tud i 

prišla . Castnik ji nato odgovori, de 

so Že gostje skupej, de hočejo on, go,— 

spodar in gospodinja v družtvu jesti, in 

kozarc, vina spiti. Jerica se je z delam 

mgovarjalal pa častnik ni odjenjal rekoč: de 

ona oba nočeta njim jesti tudi on no— 

bene reči ne pokusi. Dokler je Jerica hi

tro drugi predpert in drugo snainfAi obla


11 5 

čilo oblekla, je njena sestra večerjo pri 
nesla. Katerca je s konca častnika kra 
doma pogledovala, zdaj pa, ravno ko Je 
rim v izbo stopi; zavpije : „O Bog ne 
beški,* brat, nag brat Martin !” „Res je”, 
odgovori castnik, prehitro si me ovadila 
pa naj bo, nam bo pa večerja bolj dišala." 
Jerica ga občuduje : „Kaj si zopet od Inertvih vstal ?” mu reče, ali smem verjeti? ali 
se mi sanja? Res, res, je, zdaj te poznam, 
moj Bog! moj. Bog! Tine je le gledal, le 
poslušal. 

Skupej se vsedimo l reče Martin, ker 
nimam veliko časa . Se dons moram v vas 
nazaj. Lahko je misliti, de se je več govorilo, kot jedlo. Tisuč reči je Martin 
spraseval, pa tudi tisu& jih mogel odgo

voriti. začel je : Kar sim od doma še 
sim malo od vas zvedel. 
Jerica. Zakaj nam nisi nikoli pisal ? 

Mart. Komu sim hotel pisati? oče 
niso znali brati l mali so ie popred (Jeric a 
zdihne) umerli, prediv sim jim zamogel kaj 
tolai'ljiviga pisati . Za vas druge nisem ve — 
del, kje ste. De si ti Jerica, tukaj omo 
ze.na l mi je sicer večkrat, pa le nekaj tem 
niga tisti svat pravil, ki sim ga jez, se ve, 
brez vediti, k vajni svatoviini poslal W. 


Jerica. Kaj? ti si nam svata poslal 
bit? pa kteriga. 

Mart. Le poterpi. Bolj natanko sim 
ge le dones v oiterii zvedel. Zvedel sim 
tam, de si $e srečno omoiila. Moram te 
dej, ,sim si mislil prec, še dons pri nje 
biti. 

Tine. To je bilo pravo. 
Jerica. No naprej pa svat --
Mart. Bo ie priglo, pusti me go-
voriti. 
Jerica. Le. Kako ti je odtehdob 
Mo ? 

Mart. S konca ne dobro draga sestra l trud na trud. Pa vender postal sim 
desetnik, in potem 6astnik. Na to sim se 
oženil z udovo mojiga narboljgiga prijaha 
ki je v boju umerl. 

Jerica. e živi tvoja gospa ? 
Mart. Se. 
Jerica. Nemara je ona bila pri svatovgini? 
Mart. Kako so vender ženske ve

di6ne! Jez sim več , Igo trinajst mescov v 
nekim kloštru leial kjer je bila naša bolnišnica. Od tukaj (Pokae na desni nogi) so 
mi dve sviněenici skopali. Tukaj na levi 
roki me je nekdo vsekal, de sim v kervi 


117 

skoraj celi popoldan brez vse pomoči na 
bojigu med mertvimi leže obnemogel . 

Jerica. Bog se usmili . 

Mart. Moja gospa, ki je veliko od 
bojevanja od mene pa nič slišala, me je 
mislila mertviga, Ravno takrat je bila na 
poti, in kakor sim potlej slišal a je šla skoz 
Zelenik. Tistkrat je prišla njena hči — se 
ve de ne v svatovskim oblačilu , ravno o 
svatoviini k vam. 

Jerica. Ali ji ni Viktoria ime? 

Mart. Prav Viktoria. 

Jerica. Je tedaj tvoja hči ? 

Mart. Je, moja pasterkinja. Ona mi 
je nevesto popisala in je rekla, de ji je 
bilo Jerica ime. Jez pa le visim mogel prav 
verjeti, de si ti bila, dokler me ni dons 
oštir zagotovil. 

Jerica. Ko bi bili mi vedli, de je 
Viktoria tvoja ha, o gotovo bi je ne bili 

več od sebe spustili, in tudi mater bi bili 
poklicali. 

Mart. Tudi to, kar ste dobile, jima 
je bila velika dobrota. Zdaj hvala Bogu, 
jima ni treba na ptuje vrata hoditi. Jez 
sim zdej stotnik, moja gospa in moja hči 

več ne stradate. Se dones moram sr svoj 
kvartir, imam opraviti. Jutri bom zopet 


118 

prišel. Sej vender moram še slišati, kako 

je sestra v Livade prišla. 

Tine. zakon je v nebesih odmenjen. 

Jerica. Pa na zemlji večkrat vse 

drugač sklenjen. 

Peti de 

Kako se je Tine vpervič z Jeric o 
soznanil. 

Martin je želel zopet drugi dan svoje 
serce v Livadah zveseliti , in to malo ur 
ki so mu jih njegove opravila pripustile, 
pri svoji Ijubi sestri Jerici dopernesti . Pridii 
jo je samo z njenim gospodarjem v izbi 
nagel. Jerica ,em je naproti zaklicala : Ven— 

enkrat? Zeu der dolgo te pričakujeva . 

Mart. Ne utegnem vselej. Brat Ni 
kolaj mi je vse pripovedoval, kako se je 
z mojimi starši, bratmi in sestrami godilo, 
ko mene doma ni bilo„ le to mi ni mogel 
prav dopovedati kako si ti tako srečna bila 
tukaj gospodinja postati. 

Jerica. Svojo srečo imam neki ne-

sreči zahvaliti. 


Tine. In jaz moj Bog . . 

Jerica. Nedeljo pred s. Jakobam je 
bilo — tako dobro vem, kakor bi dons 
bilo. 

Tine. Ttldi jez. 

Jerica. Sle sve s sestro v gojzd ja 
gode brat. Ti (reče Martinu) si bil 
odšel od doma. Zmirej dalje v gojzd sve 
zahajale, kar slišive žalostno vpitje . Moja 

sestra se je zbala. 
Mart. Katerca? 
Jerica. Katerca ja je tekla, ker j

že po noči bilo, domu. Jez, de v kratkim 

povem, sim šla za upitjem. 

Mart. Si bila tolikanj serčna ? 

Jerica. česa sim se hotla bati? 

mar nesrečniga človeka, ki je pomoči kli

cal? 

Mart. Lepo, sestrica moja ! 

Jerica. Zdaj sim poslušala, zdaj šla 
ko pridem iz gojzda vun, tu zagledam pod 

češnjo dečka vsega kervaviga na obrazu 
ležati. 

Mart. Vender ne Tineta ? 

Tine. Prav -mene . 

Jerica. Jaz ga nisem poznala. 

sim ga hotla vzdigniti, je še bolj upil. 
Tine (pokaže lica.) Tukaj me je, ko 
sim padal veja ranila. 


120 

Jerica. Jez še enkrat poskusim , g a 
vzdig6iti, pa kakor sina ga rahlo in mehko 
prijemala, me je le vender od sebe pahal. 
Toraj sim na vso moč k Cerkvenikovim, 
kamor je bilo narbliie, tekla povedat, de 
se je nesreča primerila ; de je mogel neki 
dečik s češnje pasti, naj sabo nosila vza 

mejo. Gospodar je g'el prec z enim Map— 
cam, gospodinja je jokala in toievala. 

.Jez sim prec, ko me več treba ni bilo 
domu tekla. Moja mati so bilizavolj mene 
v velicih skerbeh. Drugi dan nam je gospodinja iz Livad mleka in zmetan ca po— 
slala. Tine me je takrat tako malo poznal 
kakor jaz njega. Ko je zvedel , de sina 
jez tista bila, ki sim ga rešila, je bil proti 
meni tako dober, clo tako dober, posebno, 
ko sva potlej skup v kolo hodila. Veěkrat 
mi je dal sadja kruha, in je menil, de se 
ne more nikdar zadosti hvaleiniga skazatí. 

Tine. E ti! jezičnica. 

Mart. Ni vaji treba sram biti vajui 
ga perviga znanja — ne. 

Jerica. (Tinetu.) Zdaj še ti povej 
iz kake nevarnosti si pa ti mene otel. 

Tine. Jaz pa raji molčim od tega. 

Mart. Kako nevarnost mislita? Mor– 

de tisto z vojakam ? 
Jerica. Tisto, tisto, kaj ie veg? 


121 

Mart. Brat mi je pravil. Njemu so 
mati povedali. 
Jerica, Samo materi sim bila jez po 
vedala. 
Mart. Pri vkvartirjanju ni druga6i. 

nikakor ne moremo vsiga ubraniti. 
Tako sta bila vi dva ie pred s hvaleinostjo, kakor z Ljubeznijo zvezana . To mom 

čno serce k sercu priklepa. 

Tine. Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. 
Jerica mu roko pada. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obri 

saL Jerica je še marsikaj svojima brat u 

pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta 
praviti, jo je Martin prestregel ker dobro 
je vedel kako ji je njegova nesrečna smer t 
v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, 
ko je Martin slovo jemal. 

Tine ga je do vasi spremil Jerica pa 

*isuč blagodarnih vošil za njim pošiljala . 

Tine doživi, kar je že davne 
žele 

6asama so Tinetovi otroci za der() 

dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslo v 
potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opna 
viti . Ob delavnikih je bilo dela na delo.. 

6 


0 praznikih so kaj brali in pisali. Vender 
jLm ni bilo prepovedano, take dni se tudi 
kaj razveselovati. Pa vse razveselovanje 
se je doma vpričo staršev godilo. Tine 
sam je s svojimi sinovi keglal jib. vadil 
tekati in lučati ; mati pa se je s bčerami v 
vertu radovala. 

Po zimi so otroci vsakoršne kratke 
igre imeli, pri kterih se je lahko spretnost 
in razumnost kazala . Sinovi so marsikaj 
z rezilam narejali ; zdaj kaki malinč'ek zdaj 
kako oralice ali voziček. Nič ni bilo Tinetu ljubši viditi, kakor kaj taciga. 

Premalo znano vodilo pri reji 
otrok. 

Kmalo so dobri starši svoje otroke toliko 
pavadili, de so prev pri pervi besedi storili 
ali opustili kar jim je bilo rečeno. Hvala 
Bogu je rekla venkrat Jerica Tinetu‘, otroci 
so vkroteni. Se so neskaieni, se vsi ne 
dolini. Ko sim unidan Marički rekla, naj 
iikdar po odročnih potih, nikdar skoz gojzd 
áli skoz njive sama, ali brez zanesijiv e 
drugine po temni noči ne hodi, mi je v svoji 
nedolinosti odgovorila : 1,,,Meni ne morejo 
hudobni ljudje nič vzeti, ker nič dragotniga pri sebi nimam."" Dobro dete nar dra 

rji zaklad hrani pa sama ne ve. 


123 
Tine. Tdrej ni v strahu , ga zgubiti . 

Jeriea. smem se sicer zanesti, d e 

me Marička na vsako besedo sluga. Pa 
vender večkrat mislim : 0 moj Bog! koliko 
nevarnostim so otroci zanaprej izpostavijeni? Kadar se hude nagnjenja zbude, kadar 
tolikanj hudih zgledov zagledajo, kader 
,njih staršev več ne bo! Tu so ji solze 
v oči stopile. 

Tine si je prizadeval, ginjeno mater 
potolaiiti, desiravno je tudi njemu pri zad— 
njih besedah globoki zdihljej ušel. Rekel 
je : Storiva, kar zamoreva . Česar ne za— 
moreva, pa Bogu izročiva . On mora vse— 
lej narveč in narboij storiti . Se ve de bo 
čas prišel , kó bi naji narboij potrebo— 
vali. Tedej popred poskerbiva, kolikor 
moreva, otroke zoper nevarnosti oboroiiti 
predin nevarnost pride, posebno jih zatajevanja samih sebe vaditi. 

Jerica! ali ti nisi brala tistih bukev 
ki so jih gospod fajmošter Marički podarili , 
ko je iz nedeljske šole stopila? Glej tukaj 
stoji : (prinese bukve) „Kristjan naj sa m 
sebe zataji, svoj kril zadene in za Jezu— 
Sam hodi. Dokler je mlad, naj se vadi 
1niž nositi in sam sebe zatajevati, to se 
pravi : naj se vadi večkrat tudi v pripuie

ih rečeh, v govorjenju gledanju, stišanju 


124 

pri jedi, pijači in spanji si kaj radovoljno+ 

pritergati, de se bo tolikanj loiej v n,epripaknih rečeh premagati zamogel . Cesar 
se človek ne uči , tega ne zna." 

Jerica. Kolikokrat sva ie to otrokam 
povedala ! 

Tine. Nikoli zadosti jim ne moreva 
povedati, nikoli zadosti globoko v serce 
vtisniti. In drugo je vediti, drugo pa 
storiti. 

Jerica. Marička bo gotovo storila. 

Tine. Dones spet otrokam povejv a 
in nekaj dni potlej hočeva poskusiti, pri či m 
so si kaj pritergali. 

Jerica. Ali pa ne bodo otroci s pri 

povedovanjem svojih dobrih del v niěemurnost ali v hinavšino napeljevani ? 

Tine. Ne skerbi! Mislim, de se ni 
treba nič bati , če jim poveva, de se to le 
zavolj tega zgodi, de bi jih s tem podu— 
čila in k dobrima podbudovala. — Dva 
dni potem v nedeljo je bilo skličeta 
otroke krog sebe. oče začnejo : No Jo-
iek! v kteri reči si se ti premagal ? 

Joiek. Danes sim nekaj bolj zgode, 
vstal, desiravno sim bil še zaspan . 
Tine, Pa ti, Janezik ? 
Jan. Jez sim včerej en sam kos6ek 


125 

potice jedel — in jez mu seže Tinče nar 
mlajši v besedo jez pa nisim nobeniga ja 
belka jedel. 

Jerica je pri Liziki začela. Lizika 
je djala : Jez sim dones slabši obleko vzela 
čeravno je nedelja in lepo vreme. Mariěka 
je le v tla gledala in se ni mogla pri 
praviti, kaj reči. Nazadnje pravi : Jez sim 
danes sama iz cerkve domu šla , desiravno, 
bi bila lahko tovarkje imela. 

Ode. Pa zakaj ? 

Mar. Zato, de sim loiej pridgo pre 
miši jevala . 

Mati. Prav, prav Marička ! 

Skerbni starši só večkrat take spra 

ievanja z otroci imeli, Zraven so jim več 
krat kako prognjo, kako pripušeno veselje 
odrekli rekoč : 

Tud pripugen'ga vad' se zderiev t. 
De loiej bo ti hudo premagvati . 

Posebna pazijivost na odrašene 
otroke. 

line se je večkrat svojih mladih let 
spomnil l in prav je soda, de utegnejo nje 
govi otroci ravno te nagnjenja imeti ravno 


126 

takim nevarnostim izpostavi jeni biti, kakor 
je on bil. Njegovi otroci še od nobene 
druge ljubezni niZ vedli niso, kakor le od 
ljubezni do staršev, do bratov sester. 
Predin bi se kaka druga 1jubezin v njih 
sercih obudila, si je prizadeval, jih s pravo 
ljubeznijo do Boga, z iivim studam do 
vsaciga greha , in tudi s popolnama neomejenim zaupanjem do očeta in matere in do 
spovednika navdati. Večin otrokam je pra— 
vil : Spovednik morajo biti vaš narboljgi 
prijatel l va-š oče v dušnih zadevah . Oni 
vara bodo narbolj svetovali in pomagali, če 
bole do njih resnični in odkritoser6ni, kakor 
kak otrok do svojiga očeta, 0 odkrite jim 
celo serce, odkrite jimn tudi take nagnjenja, 
kCerih bi nobeniinu drugemu človeku na svetu 
brez srama razodeti ne mogli. Kako malo 
si znajo miadi, nevedni ljudje v svo 

jih narimenitnigih okoliiinah pomagati! Koliko se jih časno in večno nesrečne stori, 
ki bolj svoje slepo nagnjenje poslušajo, 
ne pa dobriga modriga sveta svojih staršev , 
ne sveta svojiga spovednika. Duhovni oče . 
duhovno dete! ob .Lepe , vame imena! — 
tode nič druziga, kakor le prazne imena, 

— dete proti svojimut,očetu odkritoser6no 
Ze mu pokorno ni. 
Skerbno jih je svaril pred vsako slabo 


tovar'qo, pred vsako priložnostjo greha. 
On se je proti sinovam, Jerica proti hče-
ram čez vse ljubeznivo skazovala, de bi 
jima otroci nič ne perkrivali, ampak tud i 
narskrivniši nagnjenja odkrili. Otroke prav 
opazne in do druzih ljudi nekakšno bo– 

ječe storiti, jim je Tide globoko v serce to 
vodilo vsadil : „Od vsih ljudi le dobro mislite, pa posameznimu nikar preveč ne za– 
upajte, - dokler ne boste prepri'čani, de je 
zares dober.” 

Enkrat je gel Jože z oěetam na so 

menj. Nazaj grede sta v neko kerčmo za

vernila, kjer sta neko kmetico z njeno hčerjo 

iz Zelenika nagla. 

Ie ste njima v zelenik. Zunaj vasi 

ko sta zopet sama bila, reče Jožek očetu: 

ste pač dobri osebi." "Jaz ji premalo 
poznam" odgovori Tine. Jože pogleda v 
tla in — obmolči. "Pa", pravi oče sva-' 
rivno nadalje „če hočemo koga hvaliti in 
se mu popolnama zaupati, ga moramo dalj 
časa poznati , in veal, kako se obnaša 
kadar je doma, ali kadar ga nihče ne vidi., 
Ljudje imajo navadno dvojno stran, kakor 
imajo dvojno obleko. Boljši oble6ejo, ka 

(tar se drugim kažejo.” 


Komu kaj upaš, glej ! 
Kdor pred stori, kot prevdari 
Si dostkrat srečo vso pokvari . 

hěere. 

Marička je bila Mizo tiste dobe živi jenja ki navadno prihodnji blagor ali gorj e 
mladih ljudi za vselej razsodi. Brez de je 
sama vedila,seje nekaj zavolj njene zale po— 
dobe nekaj zavolj njene dote, že marsiktero oko po nje oziralo. Jerica' to za 
paziti, je dolgo prevdarjala, če in kako bi 
se zmenila s svojo hčerjo od tistega nagnjenja ktero se narloi'ej obudi in vterdi, ako 
se mu po nerodnim ali pa ne o pravim času 
nasprot ravna. Ni hotla ne nedolinosti svoje 
hčeri kaliti , pa je tudi ne kje v en dan pre— 
pustiti. Treba je bilo tedaj, dobrih okolj 
Ain, prave dobe, in modrih potov čakati . 
Nekaj tednov sim je bila Jerica ne sicer 
'Ana, pa grozno slabotna. 0 praznika 
o6i;evanja device Marie ni šla v cerkev. 
Marička, ki je ta praznik pri spovedi in 
pri s. obhajilu bila , še vsa poboinosti vneta prihiti domu k materi v izbo, in vprag'a : 
Kako je, ljuba mati ? 

Mati. Nekoliko boljši se dones po— 
Zutim. 


129 

Ha. Hvala Bogu . 
Mati. Kako pa je tebi? 1jubka, moja ! 
kako ti je zdej? Pri teh besedah jo za 
roko prime, in jo tako k sebi stisne, kakor bi se obeh duši stopiti hotle. 
I-Ei. Meni je dobro, meni je pač lahko pri sercu. 

Mat'. Verjamem ; 

Bete! kje je sreča veči ? 
Kakor čisto imet' serce ,
čistim scream Bogu reči 
Bog moj oče! o moje vse ! 

pa kako lahko kako kmalo se ta sreča 
zapravi (zdihne.) 

Reis Bog me ne bo zapustil . 

Mati. Gotovo ne, le ti njega ne 
zapusti . 

Ha. Nikolj nikdar ne. 
Mat'. Terdno upam de ne. Pa , 
ba l človek je slab, in pri narterdniii volj i 
posebno v mladosti mnogim in velikim ne 
varnostim izpostavljen. Narvečim nevarno 
stim si se do zdej skerbno ogibala. Ogibala 
si se tovaršije slabih Ijudi l ki so v svojim 
govorjenju in obnaganju razujzdani. ha, 
dete moje, tudi tistim, ki se ti dobri zdijo, 

,ne zaupaj če se ti prilizujejo, ti darila po 


130 

nujajo, ali ne vem kaj obetajo. Taki 
majo dobrih namenov . 
I-Ei. Sej tudi ne zaupani, sej Le vem. 

Mati. 0 hčerka moja še vsiga ne 
veš. Mlado dekle je kmalo obnorjeno, km– 
lo zaslepljeno in sicer narve6 po svoji ni 
Zemu.rnosti, po ieljah, drugim dopasti. 

Ha. Menite ničennurnost in ošabnost 
v oblačilih. 

Mat. Tudi , pa ne samo te. Sej po 
svojim stanu se smeš lepo nositi, vender 

brez kinčenja in IiApanja . Sramoi1jivost 
je tvoj narboljii vac-b . Oblači in obnašaj 
se vselej tako de boi od ljudi spoštovana 
in de se bodo razujzdanci tvoje spoštljivosti bali. Dosihmal si mi bila popolnama 
všeč ; ne morem se čez tvoje ligpanje pri 
tožiti, s kterim tolikanj neumnic dopasti 

hoče ; ki mislijo druge slepiti, pa so same 
zaslepljene, zaslepljenim po svojim nagnjenju, se jim sanja od nekakšne sreče, ki 
jih za vse njih življenje nesrečne stori. 

Ilef. Jez na Boga zaupam. 
Dobra mati so bili serčno ginjeni ker 
se jim je zdelo, kakor bi marsikáki nepokoj v 
zvestih, plaviti očeh Maričke brali. Tolikanj bolj se jim je to resnično zdelo, ker 
so v Maričkinih molitnih bukvicah ginljivo 


131 

pesim našli, ktero je dobra h6erka kakor 
so poznej zapazili, večkrat na tihim' s sol 
znimi očmi brala. 

Bog moj! rada bi molila, 

Zmiram mislila in v te, 
Vedno s tabo govorila , 
Pa težko mi včasi de. 

Ko serce začne se greti ,

To .je, to je srečin čas ,

Takrat v pobožnost' sveti 

V nebo Leti moj glas. 

Alj kako je človk' nesrečin ,

V tej solza temni dolin' ,

Zmir ne more bit gorečin,

V tebi imeti svoj spomin . 

Ko v večernici prijazn i 

Ogenj se gorečnosti ,

Včasi vtrinja v duši prazni 

De ko perst ne okamni : 

Trudna duša se vzdiguje, 
K Bogu , k bogu hrepeni 

Tavžent misel jo odvračuje 
In jo vklenjeno derži . 

Tu klečim brez tolažila , 

Solze v bukve mi teko, 

Molim, de bi moč dobila,
De bi molit moč mi blo. 


132 

Jerica doživela, česar se je 

narbol' bala. 

Vojska je bila. Janez, njen drugi sin 
je mogel vojak postati . To je materi to 
likanj ialosti naredilo, de jo je bilo komaj 
potolažiti. Tine ji je pravil, koliko tisuč 
druzih staršev mora svoje sinove v služba 
domovine dati ; de mnogi e le v vojaški m 
stanu blagoserčni ljudje postanejo, dosti 
poskusijo, in dostkrat svojo srečo najdejo. 

Njeniga brata Martina ji je v zgled postavile 
Jerica. Pa na' sin se utegne spačiti. 
Tine. Kakor doma in povsod če se 
ne varuje. 

Jerica. Pa v vojaškim stanu je ve

liko več nevarnost. 

Tine. Kakor se jim je veliko druzih 
se jim tudi on lahko ubrani. 
Jerica. Slišala sim, de se nekteri 
od vojaiine odkupujejo. 

Tine. Jez sim pa tudi slišal, je ta

ko odkupovanje pogosto nepošteno. Ce ka 
cih bogatih sin noče vojak biti, se ie zna 
odtegniti. Tak ni za vojašino dober, ker 
ima to ali uno na truplu poškodovano za


133


to ker dnarja 'ma; in namesto nje— 
ga mora nemara kaki edini sin zapušene 
udove ostati. Temu vbožčiku nič druzi 
ni, kakor samo, de ne more —s p al ca m 
gibati. — Tako so mi zanesljivi možje 
pravili. 

Ko bi se dnar gotovo za nabere vojaka ali za dnar na roko obernil ; bi se rad 
nekaj stotin kron za svojiga sina znebil. 
Veliko sinov se po nepripušenih potih vo 
jašini odtegniti skuša ali z lažmi ali z 
zmišljenimi zgovori . Pa nemara bo nekdaj 
zoper take kri kakiga nedoliniga, ki bi 
pred Bogam in ljudmi imel od vojašine prost 
biti, za maševanje upila. Bober vladar 
sam narbolj težo vojske občuti, poslušaj , 
kaj ielezo, pa tudi kaj je kladvo reklo : 

Železo. 

Let in dnov je pretekl o 

K' je železo kladvu reklo , 

Kaj me butaš tak terdo ? 

Sej sva ti in jaz eno". 

Kladv o. 

))Pusti očitanja merze6e" ! 

.Iiladvo zdaj ielezu re6e , 

„Sej pri men krivice ni , 

Be te vdarc na vdarc boli 

Sej jih čutim, j az, ko ti:” 


'134


Vi podložni vsi cesarja ! 

Ne sodite del vladarja , 

Znajte, de terpi za nas. 

Sdajnja in prihodnja vladva 

In vojska nesrečne kladva ,

Iluji' ga bijejo, ko vas. 

Jerica. Naj bo v bojim imenu! Vsaki 
materi tetko de , kadar mora njen sin med 
vojake. Janez se je voljno vdal, in s tem 
serce ialujoé'e matere potolažil. Sveto je 
svojim staršem obijubil, se lepo obnašati, 

vse nauke in opomin jevanja l ki so mu 
jih še oče dali, natanko spolnovati. Ko 
je od staršev slovo jemal, jih je blago— 
slova prosil, in potem se serčno kje podal 

kamor sta ga Bog in domovina klicala. 

Mat]. zhobjo. 

Jerica ja bila večkrat , če tudi nič de— 
Ida ni , tako trudna in slaba, de se je ,mogla v postijo vleči. Ni mogla spati, in ne 
druzih kakor le 'prav lahke jedi vlivati. 
Tine je zgodaj po zdravnika poslal l ki je 
koralo spoznal, de ima jetiko. Jerica ni 
imela velicih bolečin, se je kak dan dobro, 
in kakor je sama mislila, prav dobro po— 
čutila, čeravno je prav slaba bila. 

Zdravnik ji ni hotel zadnje tolaihe, to 


je upanja jemati, vender pa je dolitwst 
imeti mislil Tinetu nevarnost, v kteri 

Je-S 

rica tiči povedati . Tine ji ni nič tega pra 
vil. Tudi treba ni bilo. Ze davnej je bila 
vse v pravi red djano, ker Jerica svojiga, 
pripravljanja za smert ni odlagala do bolezni, ker malokdo stanu takrat se 
za večnost pripraviti . Ze več let sim se 
je vselej tako spovedovala, kakor bi zadnjikrat bilo. 

Fajmošter so bolnico večkrat obiskovali. Jerica se je smerti tako bala, kakor 
vse tiste duge, kterim se je narmanj bati 
treba. Fajmošter so jo tolaiili in so si 
perzadevali, jo zlasti -tiste nepoterpeiljivost i 
ovarovati, ki se posebno pri jetičnih rada 
kaže. Večkrat so ji pred oči postavljali 
zgled terpijočiga in umirajočiga zveličarja, 
ki je britki kelih terp1jenja pil, narhuigi bolečine občutil in klical : „Moj Bog! zakaj si 
me zapustil I” vender pa zraven z otrogkim 
zaupanjem govoril: „Oče oče v tvoje roke 
izročiva svojo dušo 1” in je voljno svoje 

vijenje na krilu za nas dal. 

Tistiga križčka, ki ga je Jerica za 
svatovski dar dobila bila, in ga tolikokrat 

v svoje spodbudovanje in tolaženje premišljevala, ni iz rok spustila. Prosila je za 

s. poslednje olje in od tistih dob je bila 

136 

vedno vesela in vsa v boljo voljo 
vdana. Tudi Tine se je boji volji vdal 
in se tolažil s tisto resnico, de se tam, 

kjer ločitve več ni dobri zakonski zope t 
najdejo. 

Ker je otroke v svojim iivijenju tolikokrat in ginljvo z besedo in z zgledam 
opominjevala, jim je hotla Jerica pred smertjo tudi se nekoliko besed spregovoriti jim 
vse v spomin priklicati in globoko vtisniti. 
Rekla je vsim : Imejte noga pred očmi. 
in ne storite nikdar, kar je greh. Le greha 
ne! le greha ne!" Sinovam je rekla : „Na 
zemlji nimate boijšiga prijatla, kakor svojiga očeta. Slušajte ga!” 11,6erain : „Svet 
preide le čednost ostane. Cednost je le— 
pota, sramoiljivost narve6i zaklad vašig a 
spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi Ijub*joěe umirajoče mater e 

Jerica umere. 

Zadnji dan velikonočnih praznikov po 
poldne so prišli fajmošter I , bolnico obiskat. 
Jerica je bila mirna in rece fajmokru : Mi 
slim, de me je s. poslednje olje zopet o 
zdravilo. 

Fajtu. Če je boi'a voij smeš upati. 


Jerica. e je 1)6,0, volja, je tudi 
moja! — Pa sej ne poielujem več živeti ! 
Fajtu. Sej si kar rekla, de če je 
božja volja, je tudi tvoja. 
Jerica. Le bojim se, če bi daije 

jveIa, de bi Boga še enkrat ne raztalila. 
Ce pa prec umerjeni, pa ne morem več 
nobeniga greha storiti. 

Fajm. Res je, pa tudi zanaprej e 
lahko z gnado božjo greha varuješ. Se 
več si lahko za večnost prisluiiš daij e 
svoje poterpljenje in stanovitnost skaie g. 

Jerica. 0 ko bi mogla skorej umreti. 
Fajtu. (Tinetu, ki je ravno prišel.) 
Glej, pred se je Jerica smerti bala, zdaj 
pa želi umreti. 
Tine. Jerica! čutiš kaj bolečin ? 
Jerica. Nobenih, Tine. 
-Tine. Zakaj pa želiš umreti ? 
Jerica. Zato, de bi skorej k svojima 
Jezusu prišla. 
(Tine si solzo obriie. 
Fa*. Vem, kaj misliA l Jerica . -
Pa, ti si že pri Bogu! Jutri bom zopet 
prišel. 
Tinetu, ki jih je spremil, so rekli : 
tacih bolnikih se tudi jez sam kaj lahko 

naučim," 


Tine je bil grozno ginjen. Ko se je 
vernil, je najdel Jerico krotko dremati — 
vender le z odpertimi in proti nebesam ober— 

njenimi očmi. Brez besedico spregovoriti, 
je nekaj časa pred njo stal. Okoli sebe je 
začela tipati, najde križček, ki ji je bil ix, 
rok padel, in ga priserěno k ustam, in k,
serca pritisne. Ko Tineta zagleda, vpraia : 
Ali ne bodo gospod fajmoker več pridi 
doneti 

Tine. Ne bodoi jih čem še enkrat 
poklicati reči ? 

Jerica. Ni potreba. (Na brisko po— 

dobo se oziraje.) 
Sej je moj Jezus pri meni . 
Tine. Kako ti je, Jerica? 
Jerica. Prav dobro. Kmalo po tern 

je zmirej bolj tiho klicala : Jezus! Jezus ! 
moj Jezus! S pogledam tolaie in miru polnim je Tinetu roko podala, kakor bi hotla 
slovo -vzeti, in kakor bi hotla reči : „Kmalo zopet — se bova vidila.” — Tine ji niÝ 
več roke spustil, in pokliče otroke. Otroci 

so jecijaje in jokaje s proti nebesam po— 
vzdignjenimi rokami , gledali dobro mater, 
ki je mirno in krotko v gospodu zaspala. 

Tine je šel kmalu za drago Jerico 
bi veliko še tacih očetov . ko

in mater 
iivelo, kakoršna sta Tine in Jerica bila . 


139


Otroci na grQbu star V. 

Stoj popotnik! zemlja sveta 
Tu.kej krije ljub'ga o 6e t a 7 

V Gospodu i njim počiva 
Nati — nam nepozabljiva -
Zalostnih otrok solzic e 

Zdaj rose na njih kogice. 

Otij popotnik! prošnjo otrok sirot : 
Zdihni k Bogu, predin greš od tod : 

17Daj Gospod jim &vitli raj ! 

'I 'Ve6na luč jim sveti naj!" Amen ., 


Obsežek.


Stran. 
Nagovor 

Perc del. 

Zenin in nevesta . 5,
Kerčma ali oitarija 6 
Merlič 10lz Ženitve nič ne bo 15 
gakiiin svét . 18 

Jerica ima zdaj evojiga stariga očeta in ma

lo — dete . 0 21 
je bilo tisto malo dete? 23 
Zenin in nevesta pri fajmotru 20 
Svatoviina 27 
NepovabIjeni, pa všečni svat 28 
Nepričakovano veselje 31 
Maria . 32 
Maria pridguje 34 
Nekaj domačih pomo6kov 37 
Jerica ko nevesta enkrat pridnigi 38 
Smoletova Ančika tedej je bila namenjena? 40 
Priloinost je bila ta 42 
Kaj pravijo stari k temu 44 
4nčika omoiena 47 
Zenitvaujski dan 4S 


Stran. 

Drugi del. 

Jerki se en kamen od serca odval i 
Tine poten gospodar 5 1 
Maio, ubogo dete 52 
Tinetova ojstrost proti poslat 53 

Več nam utegnejo sovražniki koristiti, ka

kor prijatli 55 
Navada je železna srajca . 57 
ni v hipi kakor bi moglo biti. 58, 

retji def. 

kerbna mati 61 
Veliko krlstjanov ne ve, kaj so Bogu pri 
kerstu obljubili . 63 
Po žalosti veselje nastopi 64 
Po veselji nastopi žalost 66 
Hišni mir . 69 
`ax veči zleg 71 
Novoletni ‘dar 7 2 
odbudilo . 74

ieterti del. 

Nesrečni zakon 75, 
Kristjan hudo dobrim vračuje 76 
e nekaj taciga, . 78 
Tine je bit človek 79 
Jerica tudi ni bila angelj . S . 
Jorica mati z du g o in telesam 84 
Tanjka vest 86 
Zadnje besede umirajočiga Ožbalta 89 
Kako sta bila Tine in Jerica zrejena? 91 
Materno me] ce , ,skerbno serce 91 


Stran. 
Kaj se pri izrejenju narpogosti g i opus i n 
bi se narmanj opuiati smelo? 95 
Kako so se otroci moliti učili 97 
Tinetova in Jeričina opaznost 99 
Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah ob 
na6ala? 100 
Borovec 10 1 
Ojstrost staršev proti otrokam 10 & 
Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji 
otrok 104 
Alba in plačilo 105 
Tine je dobrotljiv 106 
Tine in Jerica sta bila silno gospodarna in 
varčna 108, 
Mali svet 11 1 
Nepričakovano obiskovanje . . 113 

Peti del . 

Kako se je Tine vpervič z Jerico somanil 11 S 
Tine doiivi, kar je davnej želel 12 1 
Posebna pazljivost na odraiiene otroke 125 
Za hčere . 128 
Jerica je doživela, česar se je narbolj bala 132 
Mati zbolijo 134 
Jerica umerje 136 
Otroci na grobu starcev 139