s o. RE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY n J No. 17 d« ¥ [#f m AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 21, 1938 LETO XLI. - VOL. XLI. p orr rhi«1 fit d> P n«( ite' m* I pi lašf lltff ne«-; it Vii ho« H 30 erf 11« n bponska ne more dobiti denarnega kredita Y Zedinjenih državah« Roosevelt je hladan napram japonski prošnji za vetje posojilo d Washington, 20. januarja. Se-. nja ameriška vlada nasprotu-Japonski zahtevi, da bi Japon-dobila nadaljno posojilo v er»'ki. Administracija tudi ne dovoli, nar da bi Japonci dobili de-Za industrijsko mašinerijo. aPonci so že zadnje tedne p asev,ali pri raznih finančnih g, Jetjih v Ameriki za industrij-° Posojilo v svoti $50,000,000. So> je bila volja za tako po-j : °> Pa se je oglasMa vlada in Vl'a> da ji posojilo Japonski 111 Po volji. ' J(o bi bila administracija bičana, da Japonska išče po- sojilo za čiste industrijske namene, bi se mogoče posojilo dobilo, ker je pa skoro gotovo, da se bo denar rabil v vojne svrhe, ameriška vlada neče posojila ri-skirati. V državnem oddelku vlade so včeraj povedali, da japonska prošnja za posojilo ni bila še uradno preložena v državnem oddelku, ki mora končno odobriti vsako posojilo. Toda privatna vpraševanja pri denarnih zavodih so dognala, da vlada Zedinjenih držav danes z nevoljo gleda na vsako posojilo Japoncem. Unaj, 20. januarja. Vojvoda »tf«, Hohenberg, mlajši sin * {\,re^enega. prostolonaslednika j, ,nca Ferdinanda, je včeraj ^j. neki razsvetljen nemški Ju^asti križ, znamenje nemške-^šizma. To je povzročilo v Habsburžan aretiran tan-, VZtli hf1 11 la»! 4 si gf h [ off d. P<; 111 to ^3učje. Vojvoda je bil na '9« Toda neki žid, ki razbil kljukasti križ na Polp3'11' J6 bil zaprt deset dni, iw?teša so pa nemški fašisti v ači]0 Germanskih krogih veliko '^^»lirjenje. Neki mimoidoči jist je poklical policista, ki je Vedel vojvodo na policijsko j^žnico, kjer je izjavil, da je 0 razbitje kljukastega križa n»klji *; H tfj at' la" p J ur i" h* razbili mnogo židov-'Sovin. —o- Pr Proti Mrs. Pyke dja ^ Ratajczak, vardni vo-?-ast Sokratov v 14. vardi in )[t, 0|)llik velike skupine demo-Včer°V v stari organizaciji, je p0 izjavil, da bo nasprotoval imenovanju Mrs. Ce Pyke za kolektorico col-Clevelandu. "Jaz sem šjrn " ttjej, ker je ona proti na-^ 'iwdem," rekel Ratajczak. demokratskim delav- 4 nitle tootj m e j st v naši vardi je krivično poji din , a in kar bom mogel nare- V' h • naredii»da Mrs-Pyke fi imenovana." Končna odlo-^ je ^ Za imenovanje Mrs. Pyke \A 4 i i t| i n' *'°kah senatorja Bulkleya. ^ike v Maple Heights 4 pnedeljo zvečer bo kazal Mr. - dina zanimive filmske slike narodnem domu v Maple Wal"lS' Pričetek ob 6- uri- 'Si, 0y 8hti 'a erocerijo na 15611 Water-naznanjata, da bosta za štej. tudi Simončičev orke- Mr Za prvo obletnico ijj^ • in Mrs. Jos. Kuhar, ki lonV Prv0 J --------> —-------- knu. etnico imela v soboto 22. rja posebno znižane cene berite oglas. p0|. številne aretacije ^Dai fja Je aretirala včeraj Stiffen ^^ikov gostilen in le-Hi8o ' ^ kljub svarilu policije str0j teli odstraniti igralnih tiijjj v iz svojih prostorov. Last-li j eostiien bodo najbrž zgubi-cence. Davek na vstopnice nska zbornica državne je včeraj odobrila da se vpelje davek na ^V?nice- Dav'ek b° prinesel '^ava '500'000 na leto> kar bo lr£ela za relifno podporo. Xz ^ Graduantinja jJ0re High šole je gradu-I Mary A^nes Strnad, družine Anton Strnad, He t Uman Ave. Naše če- Lepa proslava V nedeljo 23. januarja se bo postavilo društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J., ki priredi s svojimi kadeti in kadetinjami ter svojo fino godbo krasen program. Prireditev se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Program je izborno" sestavljen in sodeluje tekom programa tudi pevski zbor Ilirija. Po pozdravnem govoru predsednika bo pohod kadetov, nato proste vaje kadetinj. Nastopil bo moški zbor Ilirije, nakar zapoje kvartet, potem se pa vrši ama-terna. predstava, od katere bodo imeli udeleženci najboljši užitek. Na tej predstavi pa nastopi godba društva sv. Jožefa, ki bo zaigrala osem izvrstnih komadov, med temi bo "Ave Maria" in "Slovenski biseri," venček slovenskih pesmi. Po programu sledi ples in prosta zabava. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. -o--- Davey in Sawyer Governer Martin L. Davey in Charles Sawyer sta včeraj sedela skupaj pri banketni mizi v Cincinnatiju, ko se je vršil banket v počast uredniku časopisa Times-Star. Oba sta demokrata, toda huda politična nasprotnika in bosta v jeseni kandidirala eden proti drugemu. Včeraj sta si pa segla v roke in se prijateljsko razgovarjala pri banketni mizi. Poprave mostu V nekaj tednih bodo začeli popravljati v Clevelandu največji most — Superior-Detroit High Level most. Poprave bodo veljale približno $80,000. Poprava mostu je delo okrajnega inženirja McWilliamsa. Obenem bodo razširili in uredili Turney Rd. med Rockside in Dunham Rd. Mlad na relifu Iz Altona, 111., se poroča, da je 14-letna Mrs. Edwards zaprosila za relif, ko je včeraj porodila hčerko. Mož, star 16 let, je brez dela. Zaprte gostilne Mestna zbornica v Cantonu, Ohio, je prepovedala vsako prodajo opojne pijače ob nedeljah Tudi 3.2 pivo se ne sme prodajati. Zbornica je sprejela to posta vo na zahtevo večine gostilničarjev. Skupna društva Novi odbor skupnih društev fare sv. Kristine je: predsednik Teddy Rossman, podpredsednik Frank Stefančič, tajnica Frances Perme, 19664 Tyronne Ave., blagajnik John Kušar. Nadzorniki: John Bradač, Jennie Inti-har in Theresa Potokar. Kako posluje kongres v Washington« te dni Washington, 20. j a n u a r j a. Tri tedne se je vršilo debatiranje med senatnim in med poslanskim odsekom kongresa, glede postave za gradnjo novih hiš in glede pomoči fiirmarjem, toda do nobenega sporazuma ni prišlo. Senatna zbornica ima vse druge načrte kot poslanska zbornica. Toda med obema odsekoma mora priti do sporazuma, ker sicer ti dve tako važni postavi ne moreta biti sprejeti. James Cromwell, znani ekonom, je včeraj predlagal kongresnemu odseku za davke, da kongres vpelje enotni prodajni davek v vseh Zedinjenih državah. S tem bi se lahko odpravili korporacijski davki, ki težijo velike in male trgovine in podjetja. Cromwell pravi, da bi po.tem načrtu podjetja bolj uspevala, zaposelnost bi bila mnogo večja in prodajni davek bi lahko sleherni plačeval. Kitajske finance so zdrave, trdijo državniki Hankov, 19t januarja. Kitajski ministerski predsednik dr. Kung je izjavil te dni, da se nahajajo kitajske finance v najboljšem stanju. Res je, da Kitajska ne plačuje toliko na svoj tujezemski dolg radi vojnega položaja, toda položaj se bo kmalu razčistil. Zedinjene države, je izjavil dr. Kung, sodelujejo s kitajskim finančnim minister-stvom glede vrednosti srebra, ki je glavno kitajsko denarno prometno sredstvo. Tudi Anglija sodeluje tozadevno s Kitajsko, da ne pada cena kitajskega denarja na mednarodnem trgu. -o- Pri Fisher Body Včeraj so bili odslovijeni zadnji delavci, ki so bili še zaposleni pri Fisher Body tovarni. Kakih 3,500 jih je bilo ob delo. V tovarni so menda sedaj samo pazniki. Svoječasno je tam delalo od 7,000 do 8,000 ljudi. Generalni vodja Scaife pravi, da je "recesija" kriva, da ni dela. Mogoče se tudi spominjate, kako je iandidat Burton pred volitvami govoril, da bo povzročil, da začne "Fišerica" s polno paro de-ati. Toda ravno od volitev sem so ljudi stalno odslavljali od dela. Kot se poroča, se bo par tisoč delavcev vrnilo na delo po 81. januarju. Lansko leto ob tem času je bil velik štrajk pri Fisher Body, letos pa štrajka kompanija. Zbor Slovan Zbor Slovan bo imel prvo sejo v tem letu v nedeljo 23. jan. ob 2. uri popoldne. Seja se vrši v prostorih pri Frank Jakšetu na 200. cesti, ker v Slov. društ. domu ni prostora. Prav prijazno so vabljeni vsi člani in delavci, ki so pomagali pri prireditvi 19. decembra, da se seje gotovo udeležijo. Po seji bo nekaj zabave. Pridite torej na sejo v nedeljo, da bomo vsaj enkrat na leto videli, kakšne podporne člane imamo. — S pozdravom, tajnik. Polenta in kisla repa Mr. in Mrs. Jelerčič, 3774 E. 93rd St, vabita za soboto in nedeljo prijatelje na domače ki-.mleve klobase, kislo repo in domačo polento. Bog žegnaj! Godba Bled Slovenska godba Bled ima v petek večer;, 21. januarja, ob 7:30 svoje vežbe V Slov. del. domu na Waterloo Rd. Naj bodo vsi godbeniki navzoči. Ropar joka Tampa, Fla., 20. januarja. Mlad ropar -z revolverjem v roki je včeraj stopil v avtomobil, v katerem se je peljala 26-letna hišna gospodinja Mrs. Margaret Hamilton. Ropar je ženski z revolverjem zagrozil, nakar je vzel njeno denarnico. Toda ropar ni računal na zgovorno Mrs. Hamilton. Začela je govoriti mlademu roparju, kaj bi naredila, če bi bil on njen sin, kakšna sramota za njo. Govorila in govorila je tako dolgo, da so začele padati debele solze iz oči roparja, lci je vrnil denar ženski in zginil. Španski nacionalisti zasegli ameriški parnik Paris, 19. januarja. Iz verodostojnih virov se poroča, da sta dve španski topničarki, last nacionalistov, v bližini Barcelone zaplenili ameriški parnik Nantucket Chief. Parnik je vozil petrolej v Barcelono. Plul je pod ameriške zastavo. Ko je bil parnik zaplenjen se je nahajal zraven francoski križar, ki pa ni posredoval. — Včeraj je šest zrakoplovov generala Franca bombardiralo mesta Barcelona in Valencijo. Tekom pol ure so zagnali najmanj 400 bomb. Nič manj kot 1,000 ljudi je bilo ubitih in nešteti drug? ranjeni. Kadar ni dela, tedaj tudi pritožb ni Washington, 20. j a n u a r j a. Vladni delavski odbor naznanja, da je imel tekom zadnjega poslovnega meseca štirikrat manj pritožb kot n. pr. v mesecu maju, juniju in juliju, ko so tovarne še dobro obratovale. Kakor hitro pride zastoj v industriji delavci ne želijo več glasovati kdo jih naj zastopa pri vladnem delavskem odboru, pač pa je njih edina želja, da bi zopet dobili delo. V juliju mesecu je n. pr. dobil vladni delavski odbor 16,216 pritožb glede zastopstva od strani raznih unij pri delodajalcih. Od 15. decembra pa do 15. januarja pa je število pritožb znašalo samo 11,078, kar je očitno znamenje, da so delavcu zgubili interes v unijah in predvsem želijo le dslo in zaslužek. Brazilija kupuje vojne potrebščine v Z. D. Washington, 20. januarja. Brazilska vlada je pravkar podpisala pogodbe v New Yorku za popolno notranjo opremo treh torpednih rušilcev za brazilsko mornarico. Rušilci sami se gradijo v brazilskih pristaniščih. Podpisani kontrakti so vredni $5,500,000. Dobila jih je General Electric Co. in Babcock Co. Brazilska vlada namerava te dni naročiti za $3,800,000 vrednosti turbin. Brazilska vlada je tudi naročila tri nove submarine, katere je kupila v Italiji. Lewis protestira glede zavarovalnine Washington, 20. januarja. John Lewis, načelnik C. I. O. je pisal administratorju WPA javnih del, da strogo protestira proti odločitvi WPA administracije, ki pravi, da oni, ki dobivajo brezposelno zavarovalnino, ne morejo dobiti WPA del. Lewis pravi, da delavci niso krivi, če so brez dela, do katerega imajo pravico, in da je brezposelna podpora tako malenkostna, da se je težko z njo preživljati. -o--- Naznanilo članištvu društva Slovenski dom št. 6 SDZ se vljudno naznanja, da se gotovo udeležite redne seje v petek 21. januarja v navadnih prostorih. Najprvo je seja mladinskega oddelka, ki sfe prične ob 6. uri, takoj po seji je kazanje slik, ki jih bo kazal pom. tajnik Zveze Max Traven. Starši, povejte svojim mlajšim, da ne zamudijo. Potem se prične redna društvena seja ob 8. uri zvečer. Pridite tudi, da slišite finančno poročilo društva. — Tajnik. Vest iz domovine Mrs. Mary Strekal, 21274 Arbor Ave., nam sporoča, da je v černi vasi pri Ljubljani naglo-ma umrl Janez Kraljič, p. d. Sodfarjev. Drugih podrobnosti nimamo. Država Ohio plačuje dvakrat višjo ceno ia isti premog kot pa plačuje mesto Cleveland Sedem ubitih v Mehiki v delavskih nemirih Mexico City, 20. januarja. V mestu Orizaba, država Vera Cruz, je prišlo do uličnih pobojev v katerih je bilo najmanj 7 oseb. ubitih in 25 ranjenih. Mehi-kanska radikalna delavska unija skuša razbiti moč bolj zmernih delavskih strank in to je privedlo že do ponovnih bojev med delavci. Radikalna delavska unija, ki sloni na komunistični podlagi, je sklicala v državi Vera Cruž, kjer je središče zmernih delavskih unij, generalni štrajk; kar je imelo za posledice nadalj-aei spopade med delavci. Položaj je postal tako napet, da je bil predsednik Cardenas prisiljen zapustiti glavno mesto in priti na lice mesta. Do pobojev je prišlo takoj po polnoči okoli dru-?e ure zjutraj. Delavci ene kot iruge stranke so bili oboroženi s palicami in kamenjem, nekateri ia tudi z revolverji. -o- Bomba v stanovanju Danes zjutraj je bila slišati okoli druge ure zjutraj precej močna razstrelba, katero je povzročila bomba zagnana v stanovanje zastopnika unije kuharjev in strežnikov, kjer biva Ernest Howard, 7219 Hough Ave. Bomba je napravila obilno škodo, toda k sreči ni nihče resno poškodovan. Ta napad je najbrž odmev spora, ki ga ima unija s lastnikom Crobsy restavranta. Tekom tega spora je bilo zagnanih že 14 bomb bodisi v restav-rant, bodisi v privatna stanovanja. šest oseb je bilo doslej prijetih. Alkohol je vzrok Mrliški oglednik Cuyahoga county dr. Gerber se je včeraj izjavil, da je alkohol povzročil več kot polovico smrtnih slučajev v avtnih nesrečah lansko leto. Izmed 181 oseb, povoženih ali ubitih od avtomobilov, katerih trupla je koroner preiskal, je bilo v 99 slučajih jasno, da so bili dotični pijani. Dr. Gerber je mnenja, da kdorkoli je pijan in gre v pijanem stanju vozit avtomobil, da je tak človek navaden samomorilec in ubijalec. Pijača in avtomobil se ne bosta nikdar pobratila — razven v smrti. Članice, pozor! Tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj večer med 6. in 7. uro v prostorih stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev. Pri Dreniku Izvrstno večerjo dobite v soboto večer pri Mr. in Mrs. Dreniku, 5422 Hamilton Ave. Cleveland. — Preiskovalni odsek državnega senata, ki zboruje sedaj v Clevelandu in ki preiskuje poslovanje raznih državnih uradov, je včeraj dognal, da ,je bila država Ohio silovito osle-parjena pri nakupovanju premoga. Dognalo se je, da n. primer plačuje mesto Cleveland za tono premoga,1 78 centov, dočim plačuje država Ohio za isti premog, nakopan v istem premogovniku $1.75 od tone, in so prevozni stroški v Columbus od premogovnika nižji kot pa v Cleveland. Nadalje je prišlo na dan, da plačuje šolski odbor v Clevelandu $1.00 za tono premoga, ki je absolutno iste vrste in prihaja iz istega premogovnika kot premog, ki ga dobiva država Ohio in za katerega država plačuje $1.75 od tone. Dognalo se je končno, da plačuje zvezna vlada premog za svoje urade in delavnice, ki je mnogo, mnogo boljši od premoga, ki ga kupuje država Ohio, precej manj kot pa plačuje država Ohio za slabši premog. Načelnik senatnega preiskovalnega odbora, senator Seidner iz Youngstowna, se je včeraj izjavil. napram časnikarjem: Na razpolago imamo dovolj dokazov, ki nam kažejo, da je uprava državne komisije za kontrolo opojne pijače v državi Ohio tako zanikernsi in potratna, da je letno zapravljenih najmanj $5,-000,000, kar bi morali sicer dobiti stari ljudje V pokojnini. "Mi smo šele začeli s preiskavo, toda imamo že toliko faktov na rokah, da bo nekdo moral dajati strašen odgovor narodu, ko bo preiskava končana." Senator Taylor iz Salem, Ohio, je včeraj rekel: "Četudi m ogoče ne obstoj i graft v tem, da država plačuje dvakrat več za premog kot pa mesto Cleveland ali zvezna vlada, pa je vendar jasno, da j a državna uprava tako zanikerna, da siplje stotisoče na cesto, dočim premogar ne dobi niti en cent več za tono premoga. Položaj je tako resen, da bodo morale nastopiti sodnije. -0- Predsednik Roosevelt preprečil višje plače Washington, 20. januarja, predsednik Roosevelt je danes vetiral zvišanje plač čistilkam v zveznih poslopjih. Plače bi se imele zvišati od 50 na 55c na uro. Postava je bila narejena tako, da bi bile samo čistilke v poštnih poslopjih deležne višjih plač ne pa čistilke v drugih vladnih poslopjih. Predsednik je postavo prepovedal, rekoč, da kadar kongres zviša plačo eni skupini zveznih uslužbencev, jo mora obenem zvišati tudi vsem drugim skupinam. -o- De Valera nima mnogo uspeha v Londonu London, 20. januarja. Eamon de Valera, ministerski predsednik Irske, je sinoči naznanil, da ima njegov obisk v Londonu pač gospodarski uspeh, toda v političnem oziru se je izjalovil. Konferenca med irskimi in angleškimi državniki, ki je trajala tri dni, je bila včeraj končana. Tekom šestih tednov bo spisana posebna trgovska pogodba med Irsko in Anglijo. Toda de Valera nikakor ni mogel pridobiti Anglije za idejo, da se spoji južna Irska s severno. V južni Irski, ki je samostojna, bivajo katoličani, v severni Irski pa, kjer so protestanti, želijo politično zvezo z Anglijo. Pričakuje se, da bodo državniki Irske in Anglije se tekom šestih tednov zopet sestali. $40,000,000 za relif New York, 20. januarja. Newyorski župan LaGuardia je včeraj povedal senatnemu preiskovalnemu odseku, da je mesto New York pripravljeno ptrošiti v letu 1938 nič manj kot $40,-000,000 za razna javna dela, ako zvezna vlada prispeva svojih $50,000,000, tako da bodo vsi de-lazmožni, toda brezposelni ljudje v New Yorku lahko dobili delo, dokler se ne odpre delo v privatnih industrijah. Upanje je, da bo newyorski župan dobil, kar je zahteval. Poroka V soboto se vrši v cerkvi sv. Vida ob 10. uri zjutraj poroka. Ženin je Mr. Frank Zakrajšek, sin slov. pogrebnika Frank Za-knajška, nevesta pa Miss Mary Rode, hčerka priljubljene Rode-tove družine iz Carl Ave, Prijatelji so vabljeni k sv. maši. Iskrene čestitke in mnogo uspeha v življenju. Bančni primankljaj Zvezni agenti preiskujejo kam je zginilo od $22,000 do $25,000 bančnega denarja Central National banke v Clevelandu. Sumi se nekega bivšega uslužbenca, da je denar poneveril. Prepovedane poroke med Židi in Romunei Bukarest, 20. januarja. Romunska vlada je izdala včeraj ukaz, glasom katerega so poroke Židov in Romuncev prepovedane. Več tisoč Židov na Romunskem je pripravljenih pobegniti, ker vlada vedno bolj pritiska na nje. Posebni romunski odbori so včeraj obiskali "angleške, laške, francoske in mehikanske konzulate, kjer so poizvedovali, kako bi bilo mogoče romunskim Židom naseliti se v dotičnih državah. Gorje Židov je toliko hujše, ker je romunska vlada prepovedala Židom vzeti denar s seboj, v slučaju, da odpotujejo iz države. Vsi žid je morajo oddati orožje oblastem. Vlada poudarja, da so vse njene odredbe naperjene proti onim zidom, ki niso romunski državljani, in. da židje, rojeni v Romunski se nimajo ničesar bati. -o-- Smrtna kosa V sredo zvečer je preminul Assad Ina, rodom Sirec. Mrtev se je zgrudil na tla v trgovini svojega zeta na 2,500 Chester Ave. Ranjki je bil star 68 let. Pogreb se vršil v soboto zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Listnica uredništva "Dolgoletni naročnik." Ni ga časopisa na svetu, ki bi vam priobčil dopis, ako se ne. podpišete s pravim imenom. To bi morali vendar že vedeti kot "dolgoletni naročnik." Vaša idea je dobra, toda mi hočemo vedeti s kom imamo opravka. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER CI 17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____________ Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50;, pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second 'class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 17, Fri., Jan. 21, 1938 Brezposelno zavarovanje Prvič v zgodovini je brezposelna zavarovalnina postalo dejstvo v Zedinjenih državah. Mnogo evropskih dVžav jo je že zdavnej vpeljalo. Sistem brezposelne zavarovalnine pa j& začel delovati v novem letu tudi v 22 ameriških državah, toda postave o tej zavarovalnini bodo polagoma uveljavljene v vseh ostalih državah, najkasneje pa do 1. julija, 1939. Najprvo je treba vedeti, da zvezna vlada v Washing-tonu sama sodeluje z vsako državo, ki ima brezposelno1 zavarovalnino, toda vsaka država je gospodarica nad denarjem, ki se plačuje za te vrste zavarovalnino. Torej brezposelno zavarovanje je državna, ne pa zvezna zadeva. Brezposelne osebe se morajo registrirati v državnih uradih države, v kateri prebivajo in zavarovalnino dobivajo izplačano iz tozadevne državne blagajne. V držayi Ohio se bo brezposelna zavarovalnina začela izplačevati 1. januarja, 1939. Posamezne države imajo različne postave glede zavarovalnine zoper brezposelnost. V državi New York se zavarovalnina tiče približno treh milijonov delavcev. Postava se tiče vsakega delodajalca, ki ima štiri ali več delavcev zaposlenih. Leta 1936 so morali delodajalci v dotični zavaro-valninski fond vplačati svoto, ki je bila enaka enemu odstotku plač vseh zaposlenih delavcev. Začenši od 1. januarja 1938 in zanaprej bo pa prispevek delodajalcev znašal tri odstotke celotnih plač, dokler se ne nabere dovolj visoka svo-ta, ki bo garantirala točno izplačevanje brezposelne zavarovalnine. Odvisno je seveda mnogo od dobrih in slabih časov. Da je delavec opravičen d d brezposelne podpore po 1. januarju'1939, se n. pr. v državi New York kot v državi Ohio zahteva, da je bil dotični delavec nekoliko časa zaposlen v letu 1937, in da je skupna svota njegove plače znašala ne manj kot 18 krat toliko, kolikor znaša podpora za en teden popolne brezposelnosti. Država Ohio plačuje največ 50 odstotkov svoto brezposelne podpore, kot bi delavec dobival če bi delal, toda v nobenem slučaju ne znaša brezposelna podpora več kot $15.00 na teden in ne manj kot $7.00 na teden. Tudi se ne plačuje podpora za dalj časa kot za 16 tednov v enem letu. Recimo, da je kdo zaslužil v enem tednu $25.00. Njegova tedenska brezposelna podpora bo znašala $12.50, toda le tedaj, ako je bil tekom leta 1937 zaposlen vsaj 9 tednov in je zaslužil ne manj kot $22.5.00. Kdor dobiva brezposelno podporo ne more dobivati re-lifne podpore. Državni uradi bodo posebno gledali na to dejstvo, ker se sicer zna pripetiti, da bo kdo dobival relif, pole^ tega pa prejemal še brezposelno podporo. Da zgodilo se bo lahko tudi, da bo kdo delal, dobival relif in' brezposelno podporo. Takih sleparjev je precej v javnosti. Ostre kazni čakajo enake. Ni potrebno, da si brezposelni delavec beli glavo, če je opravičen do brezposelne zavarovalnine ali ne, ali koliko bo dobival te podpore. To izvršuje državna posredovalnica dela, ki ima administracijo te postave. Vsak brezposelni se mora najprvo registrirati pri pristojni oblasti. Kar je pa važno za brezposelnega delavca je pa to, da vloži takoj prošnjo za zavarovalnino za podporo, ko postane brez dela. V državi Ohio bo to mogoče takoj po 1. januariju, 1939. V to svrho služijo posebne tiskovine, katere se lahko dobi od delodajalca, pri delavskih organizacijah ali pa pri vseh podružnicah državnega posredovalnega urada za delo. Jako važen pogoj je tudi, da ima oni, ki zahteva brezposelno zavarovalnino, številko svojega socialno-varnostnega računa, in brez navedbe slednje ne more dobiti nihče brezposelne podpore. Od časa, ko brezposelna oseba voži prošnjo za podporo in do časa, ko začne prejemati podporo, poteče nekako tri tedne, nikdar manj. Tekom tega časa se cfržavna posredovalnica za delo potrudi dobiti primerno delo za kolikor mogoče največje število brezposelnih. Ako to ni mogoče, tedaj začne deliti brezposelno podporo. To so glavni načrti razdeljevanja brezposelne podpore. Malenkostni so sicer ti začetki, toda gibati se je začelo. Ko bodo enkrat tozadevne blagajne močnejše, ko bo administracija začela popolnoma v.redu poslovati in se bodo uradniki privadili svojega novega dela, in ko bo praktično izvrševanje pokazalo ugodnosti in nedostatke postave, tedaj se bo postava lako izboljšala in spremenila. Zaenkrat je pa začetek dober, kajti nekaj: je bolje kot nič. Učenjaki trdijo, da bodo ljudje v letu, ki se bo pisalo 2,000, jedli samo krogljice (pilne), ki bodo vsebovale vso potrebno hrano. Jako škoda, ker bodo tako prišle ob šaržo vse pelce, pa tudi peči, piskri, kožice in sklede. Le kaj bodo ženske počele, ko jim ne bo treba nič več kuhati! VE t'< «* Urednik Prosvete je oni dan zapisal: "Ameriška vlada ni odgovorna za masakre na cestah (avto nezgode), ker nikogar ne sili, naj se gre ubit na cest) — sovjetska vlada je pa odgovorna za eksekucije, ker jih sama izvaja. (Z vsemi štirimi podpiramo, op. ured.). Bo res prijetno! že zdavnaj ni bilo tako luštno, kakor bo v nedeljo večer v Knau-sovi dvorani pri veselici častne straže SDZ, začetek ob osmih zvečer. Z veseljem vam poročamo, da se nam je posrečilo dobiti najboljše talente v Clevelandu, ki so obenem tudi člani in članice Slovenske Dobrodelne Zveze za nastop. če pridete ne boste ustregli samo sebi in to bo gotovo, ampak boste obenem pokazali, da se zanimate za naš lokalni talent. Rade bi vam podrobno poročale o raznih točkah, ki bodo na programu, toda bi vzelo precej prostora v listu, toda na kratko želimo omeniti, da toliko lepe zabave, oziroma smeha, ni bilo še na nobeni veselici kakor bo v nedeljo večer na naši. Tudi dvorano bomo opremile drugače kot je navada. Sedeli boste lepo pri mizah in me vam bomo postregle s prigrizkom in pijačo po vaši želji, in nekaj dobrega za pod zob vam bomo pa tudi postregle prosto. Program bo sledeč: Godba pod vodstvom priljubljenega Mr., Louis Trebarja. Skupno petje: 1. "Tine in Zizo" — Mr. Stanley Frank in Mr. Frank Kuret. 2. Petje — dvospev — Martin-čič sestri. 3. Akrobatični in umetni plesi ter nastop dveh luštkanih Powa-li sestric. Skupno petje: 4. Dvospev Mr. Jelerčič in Mr. Zaje, spremlja jih obče spoštovani in popularni godbeni direktor Mr. Louis Nagel. To sta dva najboljša pevca od zbora "Modem Crusaders." 5. "Prihod Kraševca v Ameriko" — Misses Millie Mahne in Brancel.f sestri. Pri tej točki bo smeha na koše, ker takega originalnega nastopa nima nihče v naselbini kot te gospodične. Kratek odmor. Skupno petje: 6. "Vidy in Whitey" — Mr. Vidmar in Mr. Persan, ki bosta predstavljala znani akt od radi-jo "Charlie McCarthy." 7. Bet je — dvospev Petkovšek sestri. 8. Baletni ples "Sentimental" — Miss Lillian Kožel. Skupno petje: 9. Solospev — Mr. Stanley Martinčič. 10. "Roller skaters" Mr. Mila-vec in Mr. Budič. Poleg teh imenovanih točk, pridejo pa še na vrsto razni nastopi v petju in recitacijah članic častne straže, če bomo imeli več časa, več bo nastopov. Po programu se pa prične plesna veselica. Da pa boste imeli enkrat vsi priliko do plesa, to je tudi tisti, ki po navadi samo od strani gledate, vas bomo skušale spraviti v dobro voljo pri kakem skupnem plesu kakor na primer "Big apple." Naš namen je pokazati vsem navzočim v resnici prav užitka polno, domačo zabavo. Pridite in se prepričajte. Program bo vodila naša načel-nica Mrs. Albina Novak. Vljudno vabimo vse gl. uradnike in uradnice, društvene uradnike in uradnice, brate in sestre SDZ in naše cenjeno občinstvo na udeležbo. Vstopnina je nizka in zabava bo pa prvovrstna. V nadi, da boste prišli v lepem številu, vas pozdravljamo, članice častne straže SDZ. -o- Martin Thumm umrl Včeraj so pokopali v Clevelandu eno najbolj poznanih oseb v politiki, J. Martina Thumma, ki je bil zadnjih 20 let glavni bailiff mestne sodnije. Bil je tudi dobro poznan stoterim Slovencem. Thumm je začel svoje politično delovanje pod ranjkim županom Johnsonom. Obisk pri SDZ Buds Prilika je nanesla, da sem zašel na sejo mladinskega oddelka pri društvu Naš Dom, št. 50 SDZ. Imenujejo se SDZ Buds. Reči moram, da sem bil prav prijetno presenečen. Brez pretiravanja smem trditi, da bi bila ta njihova seja za zgled marsikateremu odraslemu društvu. Odbor je izredno sposoben, njegovo poslovanje brezhibno. Predlogi, debata, glasovanje, vse z eno besedo izpeljano tako precizno, dovršeno! Človek ne bi skoro mogel verjeti, da so ti nežni možgani zmožni roditi te ideje. Kako premišljen vsak sklep! Poznalo se je, da so pri styari eden kot vsi. Bilo jih je navzočih okrog štirideset in vsi so tako pazljivo sledili poteku seje prav do konca. Vzgojitelj, ki skrbi za to mlado armado, gotovo zasluži vse priznanje. Z zadovoljstvom lahko zre na sad svojega truda. Dalje vam moram povedati nekaj, kar je osobite važnosti za SDZ Buds. Pripravljajo se za samostojen nastop za "Valentine Day." Program bo ja-ko zanimiv in to še posebno, ker bodo oni prvo mladinsko društvo pri SDZ, ki bo nastopilo s svoj prireditvijo. S kakšnim navdušenjem delajo in trdno so prepričani, da bodo dosegli uspeh v vseh ozirih! Zato je naša dolžnost in še posebno onih, ki žive tam v bližini, da se udeležimo te prireditve! Ne smemo jih razočarati, ampak dati jim moramo poguma, novega ognja, da bodo še z večjim veseljem nadaljevali započeto delo! Nikakor ne smemo z brezbrižnostjo ubiti navdušenja v mladih srcih! 3aj je mladina naša bodočnost. Torej ne pozabite: Prireditev se vrši v nedeljo, dne 13. februarja v Domu na Prince Ave. Pridite vsi, da napolnimo dvorano! Žal, da imamo med nami več takih'dvomljivcev, ki nikakor ne morejo ali nočejo razumeti pomen mladine v organizaciji. Tako so ozkosrčni, da ne vidijo nikogar kot same sebe. Še vedno trdijo, da je vsako mladinsko gibanje brez pomena, ies, če je bilo tako dobro poprej, zakaj pa še danes ne bi Mlo! Da, bilo je! Toda časi -,e izpreminjajo in obenem se moramo tudi mi, ako nočemo ostati za plotom. Poglejmo samo angleške organizacije, kako se brigajo za mladino, ker 5e dobro zavedajo, kako potreben je naraščaj. Vsakdo, komur je na srcu bodočnost naših narodnih ustanov, se bo o-greval za mladinsko gibanje. 3a j je naša mladina, naša kri, ona, ki bo pravzela v svoje roke vodstvo, ko mi obnemore-iio. Zato je nujno potrebno, da privabimo kolikor mogoče več mladine v naše vrste in jih vzgajamo če že ne v narodnem jeziku, pa vsaj v slovenskem duhu, da se bodo zavedali še tedaj, ko nas ne bo. več, da so sinovi in hčere slovenskega naroda. Pribito je dejstvo: ako jih ne bomo pridobili mi, jih bo sigurno tujec. Well, well, zabavljati je lahko! Toda to nam ne pomaga. Stvarna kritika pa nam je dobrodošla in istotako umestni nasveti. Dajte'nam jih, pomagajte na ta način! Ko je naš glavni predsednik SDZ, brat Jože Ponikvar, zasadil plug v ledino, je bilo res težko najti pravi način, po katerem naj bi se ravnala ta mladinska društva. Učili smo se in se še učimo, dokler ss nam ne posreči izdelati načrta, ki bo zadovoljil tudi najbolj strogo kritiko. Čas ni več daleč, ko bomo prišli na dan s takim načrtom. Priznamo, da so se zgodile pogreške, vemo za nedostatke. Toda zavedati se moramo, da nihče še ni padel učen z neba. Morda je bil kdo izmed vzgojiteljev razočaran. Lahko mogoče. Kot se vidi danes so trije pogoji, od katerih odvisi uspešno poslovanje m 1 a d i n s k i h društev in ti so: prvič znanje angleščine. Kdor izmed nas ne obvlada angleškega jezika popolnoma, že sam po sebi nima uspeha. Otroci poslušajo samo besedo, ki zveni vsaj približno tako, kot jo slišijo v soli. Zato s slovenščino samo smo izgubljeni. Istotako je potre-no da vzgojitelj obvlada tudi obenem slovenski jezik, da otroke tudi počasi privaja na materin jezik, katerega otroci marsikje doma nočejo poslu" šati. Drugi predpogoj je, prilagoditi se otrokom. Vzgojitelj se mora zamisliti v dobo, ko je bil sam mlad in skuša prili-čiti svojo vzgojo tako, da bo razumljiva mladini in obenem mora biti tvarina, katero obdelava, zanimiva. Čas odmerjen za pouk, naj ne bo predolg, sicer se bo mlado poslušalstvo začelo dolgočasiti in vse besede bodo izgubljene. —Tretji predpogoj je pa potrpežljivost. Nikakor ne smete pričakovati, da bo pšenica zrela prej, pred-no ste jo vsej ali. Ne pričakujte vidnih uspehov takoj! Toda prišel bo čas, ko se boste veselili sadu, ki ga bo rodila vaša požrtvovalnost. SDZ Buds naj vam služijo v stvaren dokaz, da naše mladine ne zanima samo candy in pa čokolada, ampak da imajo že sedaj v svoji nežni dobi smisel za organiza-torično delo. Obenem naj vam služi tudi v dokaz, da mladinsko gibanje pri SDZ ni prazno delo, ampak da bomo vzgojili in pripravili mladino, da bc vredna nositeljica naših idealov. Samo sodeloVahja potrebujemo. Vsako društvo pri Slovensk Dobrodelni Zvezi naj bi imele svoj mladinski odsek in take nam bo lahko iti z združenim močmi in z navdušenjem n? delo za boljšo in močnejše Slovensko Dobrodelno Zvezo! Lojze Rozman, tajnik št. 9 SDZ. -o- Razno iz Jutrovega Med nami' je predpustni čas, v katerem smo imeli v starem kraju veliko veselja. Naši starši so rekli, da je ta čas nevaren, da človek človeka vzame, ker so se večinoma le pred pustom ženili. Tiste čase se je največ govorilo le o ženinih in nevestah, o dotah in o bali. Tukaj v Ameriki je pa drugače. Tukaj se ženijo kar vse leto. Nas pa to ne zanima, ampak zanimajo nas pa veselice, ki jih imamo radi pred pustom. Posebno imamo radi kaj takega, ki nas spominja na našo rojstno vas, kjer smo se zbirali otroci skupaj in imeli svoje veselje. Zbirali smo se pozneje kot fantje in se pomenkovali ter katero zapeli. Spomini nam hite na polje, kjer je zrasel prvi košček kruha, na travnike in senožeti, kjer so> krepki fantje vihteli kose, brhka dekleta so pa grabile seno. Na kmefih skoro ni lepšega in veselejšega dela kot v košnji. Zato so pa člani društva Združeni Slovenci na Jutro-vem sklenili na zadnji seji, da se vprizori na 27. februarja igra, ki je posneta iz življenja slovenskega kmeta. Te igre še niste videli, ker je bila nalašč' spisana za to društvo. Vstopnina bo samo 25c in vršila se bo pa v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., začetek ob treh popoldne. Po igri se pa razvije presta zabava in ples. Vstopnice se že prodajajo. Se-zite po njih, da boste gotovo prišli v dvorano, ker morda se pri vratih ne bodo prodajale. Igra je vredna najmanj $1 za videti. Ker so pa slabi časi, so člani to spregledali in odločili vstopnino samo 25 centov. Sklenjeno je tudi bilo, da naj vsak član kupi eno vstopnico. Bližnje se bo obiskalo z vstopnicami, daljrni pa pridite tisto nedeljo in jih dobite. Ali pa se zglasite prej, ker po pošti jih ne bomo pošiljali. Naj malo opišem vsebino igre. Prvo dejanje se vrši v kmečki hiši. Tam boste videli vse tako, kot je bilo, ko ste šli od doma. Vem, da še niste videli stopnico, kjer se stopa ječmen, pi-skre vezati, ali opertnico tikati. Da bi vse opisala, je pre več. Ampak pridite in boste videli. Drugi prizor bo na vasi pri vodnjaku, kjer se bo zbrala vsa mladina iz vasi. Tukaj bodo imeli svoje zabave in bo ja-ko lep prizor. Jako lep bo tretji prizor, ko bo kmečko dekle preslepilo sodnika in njegovo ženo, da bosta kupila od nje petelina za kokoš. Druga dekle bo hotela pa loj prodati za maslo in stara jajca za sveža. Tukaj bo dosti smeha, ko bo sodnik spoznal goljufijo. Kaj se bo zgodilo s temi dekleti, boste videli na igri. Četrti prizor pa bo na seno-žetih, kjer se bodo klepale kose, brusili srpi, slišalo vriskanje koscev, petje grabljic. Videli boste, kako bodo delavci veseli, ko jim bo gospodinja prinesla v jerbasu južino in v puterhu pijače. Kaj bodo pili, bomo že videli in po njih vedenju razsodili. Kaj takega niste še videli in mogoče ne boste imeli več "prilike videti.. Zato si preskrbite čim prej vstopnico. Člani društva Združeni Slovenci na Jutrovem pridite na sejo 27. januarja ob 7:39 zvečer. Vsi, ki niste še prišli po plačilne knjižice, pridite poti je. Na tej seji bo premeni-oev uradnikov za leto 1938. Seznanite se ž njimi in delujte vsi z odborom, da bo društv bolj napredovalo. Pri našem društvu so sledeče najnovejše novice. Mr. in Mrs. Jelarčič sta odprla na vogalu 93. ,St. in Way Ave. gostilno. Člani naj ju podpirajo po svojih močeh. Želimo jima uspeh v novem podjetju. Pri Danielu Foster so neke mrzle noči prav po domače kramljali pri gorki peči. Kdo bi pričakoval, da bo v tej zimi in burji, ki je vila okrog vogalov kdo prišel k hiši. Pa kar naenkrat nekdo prav trdo potrka na vrata. Sprva so mislili, da to dela burja in se niso nič zmenili. Ker pa le kar naprej ropota - na vrata, gre gospodar pogledat kaj je. Pa zagleda pri vratih grozno veliko ptico, ki nosi v kljunu zavitek in ga mu pomoli. Gospodar ne ve, če bi ga vzel ali ne ter se izgovarja, da niso ničesar naročili, da mora biti kaka pomota. Potem pa gre in vpraša ženo, če je ona kaj naročila, ker da je nekdo p-vratih, ki ni ne človek ne žival ter ponuja nekak zavitek: Ne upa si vzeti, ker se mu pri-našalec tako čuden zdi. Potem gre pa k vratom žena in reče možu: "I no, kar vzemi, morda nama je pa kdo poslal novoletno darilo." Vzameta zavitek, ga hitro od vi j e-ta in iz zavitka se jima nas-mehlja prav luštkana deklica. Qba sta jo bila zelo vesela. Mati se sicer še zdaj ne more spomniti, da bi bila to luštka-no stvarco kdaj naročila. Oče tudi še vedno trdi, d» mora biti to kaka pomota in so zavitek kje drugje naročili, pa je bil na njih številko poslan. V odbor za leto 1938 so bili izvoljeni:— predsednik John Taučar, podpredsednik Frank Stroj in, tajnica in zapisnikari-ca Apolonia Kic, 3558 E. 81st St., blagajničarka Josephine Hrvatin; nadzorniki: AmaliJ3 > Ukman, Mary Vidmar, John Cergol; vratar Frank Skerl Seja je vsak četrti četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer. P°z" drav! Apolonia Kic, tajnica. -o- Podpirajte slovenske trgovci "Pa k ede r, Če verjamete al' pa njt "Da. mil Tone Bobek je pritekel oni "0pa dan v naš ofic in me poklical na p m kar pet, češ, da ni vse tako kot "n, ki sem pisal o ribniških loncih, raj' a' Pr tah, rešstih, latvicah in kožicah- ^al v "Veš, Jaka," me je Tone učil 'Hoj "tista lončarska industrija prav > da za prav, ni ribniško dete, pa tudi f e. Ir rešetarska ne." "Nikar ga ne lomi Tone," pro- testiram, "saj je vendar po vsetfi Sicei svetu znano, da so piskre iznašli a se v Ribnici in rajte tudi in kar >c ki; da spada v obrt suhe robe.' "Jaka, mene poslušaj, ki sen1 Na ko izlezel prav iz Ribnice in ki Zn fremi vem. j0|. "če veš, pa povej, da bom ^ še drugim povedal," ga bodrin1' ^,J "No ja, pa bom. Veš, naša Ri^' j,' ri niča, to je naša vas, če ni marL°Ja zdaj že mesto, je tako nedolžna pri loncih in rajtah, kot je vas® Menišija, ki takih stvari ne znate delati. Lonce, latvice in drugo lončarijo izdelujejo pač v ri^ niški dolini, ampak ne v Ribm ci. Lončarska industrija je ."Tal ak." r' Al; "Ko -Ik isede Rakitnici, Prigorici in Dolenjk vasi. Kar se pa tiče rešet, rajt i'1 < ,'sj sit, jih pa delajo v Sodražici naj- - ac več. Obode za rajte in rešet® delajo pa tam pri sv. Gregorju in gori na Blokah." "Kako pa je potem to, da ^ vsak Ribničan baha, da zna delati latvice in rešeta?" "Veš, vsak, ki je doma iz rib" niške doline si lasti to lepo čed' nost. Vidiš, saj sem tudi jaz i2 aj Ribnice doma, p,a sem tisti kole Nk je a N s lop Sts 1,1 21, linic: Cul Pri) s5 vrat; ki iz gline piskre vrti, vid%v ^ samo enkrat." ^otilj "Saj bi ti skoro verjel, Toi^My^ ampak, zakaj pa potem pišej°'ie Se da, bodo na veselici društva R^Ve^j niča št. 12 SDZ na 13. februarj% 8te v SND na St. Clairju, pravi RiHdli ničani pokazali, kako se dela lo11' carska in suha roba?" "Saj bodo res pokazali, amp3'* to ne bodo pravi Ribničani, an1' >ga pak bodo dobili na posodo ljud1 iz Prigorice, Dolenje vasi, Rn 11 Je u >rer krajev. Ribničani bomo pa sart1" rekli, da je vse to naše." "Potem si pa Pograjc prav ■ tako pravico lasti tisto ume'-nost, čeprav je iz žužember^' doma, kot vi, ki ste iz dolge vas1! že Ribnice?" Vi "šur, šur, šur! Zato so ga P1' tudi vzeli s seboj, ko so šli t"' J iške; f\ d a. V glino, ker je prilčen za k nr Ni otii^N Saj se zdaj že kesajo, ker je Pjr| la šel brez motike domov in zd^ 2( nabirajo med prijatelji za ll0' vo." "Tone, povej mi po pravici, c znaš ti vrteti kolovrat, ki pisk'" vrti? Ali pa znaš morda pretlačit?" "šema! Kaj bom znal! Al"; k> pak Križmanov Matic pa zna, * ima bolj široko stopalo. Zdaj b že kregajo, kdo bo pri kolovr" tu." "Pa boš ti kaj zraven?" "No ja, če ne bo drug&ce' Morda bom z vodo kolovrat šlf0 m fil, da se ne bo vnel, če ga v Matic preveč zadrajsal." "Tcne, dobro si mi vse ra2'1^ žil. Bomo prišli pa pogledat v _ Ribničane na 13. februarja, ^ vv »a -0vo v, Hi ko boste latvice delali. Iz£° V> rim si pa že naprej, da bo pazil na Pograjca, da mi >ie spozabivši vrgel kako latvic° glavo, ker si nisva nič kaj ke zadnje čase." "No, pa če ti jo zažene, ^ bo škoda latvice, ki jih 1,0 Bomo že k la 3{ sproti delali. škodo. Pa kaj me nazaj držiš'' veš, da imam še toliko za oble i po St. Clairju." ^ 'L ali zapreti. Hudo da ste 'Urili VSP mesto, je pravil To- 1 j 8e je obširno pripovedo-, 1 tl'di to, da bodete opol-et-pi-fjj P°tovali iz Strumice in *»L olj dveh prišli mimo na-as>fe Zvedel sem tudi, da l^-.^ejšnji večer govoril z iv a t niogoče—? Potem seve-j.i^t^Umem, kako da ju je Smammmmt»mmmmtanjmummasmmmmmmm«tmttm:R«nKtm:«tn JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU 1'i-lu tl tako kmalu našel in lai : "2cj^Uval na mene—." ! 4 sobe in kopa- $ A , ^ddison Rd., 4 sobe, ^7 Wedaj Si8 *nsel Road, 4 sobe ^23 St., 8 sob, hiša Hh:* SL' 6 sob in ko' 3s3.9 c'"6' samtt zase 3«0o i" ClcUr Ave., 4 sob Z E- 81 st ai«ss Ave., 4 sobe. i h* O^Jte Pri 1,1 American Mortgage G Loan Co. St. Clair Ave. ,„ HEnderson 6063 3 sobe in bed, zadej, "In ko smo prišli mi, ga razkrinkali in mu enkrat za vselej onemogočili njegovo zločinsko rokodelstvo, je porabil ugodno priliko pa naročil Aladžijema, ki sta bila blizu mesta, naj nas spravita s poti." "Vsekakor je bilo tako." "In kaj si še čul?" "Cul sem tudi, da je kodža baša izpustil Mubareka in njegove tovariše iz ječe in da je dobil za to uslugo pet tisoč pi-astrov. Dal jim je tudi svoje konje, da bi laže neopaženo potovali, ker so bili njihovi konji belci in ker ste tudi vi vedeli, da jezdijo belce. Kodža baša jim je dal svoje vrance pa obdržal njihove belce. Svojo kočo pri razvalinah da je zažgal pred odhodom, je pravil Toma, pa prej pobral vse, kar je bilo dragocenega v njej. Ves divji da je Mubarek na vas, je pripovedoval sel, in da morate umreti. Sam je določil prostor, kjer vas naj Aladži-ja napadeta, v soteski namreč, nedalječ od našega seki, tam, kjer pelje cesta v ostrem ovinku po strmini v dolino." "Tam sta nas res tudi čakala v zasedi." "Vem. Svak mi je pravil. Preoblekel si se v šerifa, šel z njima v zasedo, ju zamotil in nazadnje ste se spoprijeli. Premagal si ju—." "Da. In tovariši so nemoteno jezdili mimo." "Allah ti je pomagal, efFen-di! Aladžija sta orjaka, močna ko medveda, nepremagljiva! Ne bil bi jima kos, da ti ni pomagal Allah!" "Seveda! No, in kaj je še pravil sel ?" "Pravil jima je, da naj se j a ne zanašata na svoje puške in pištole, ker da ste neranljivi." "In kaj sta rekla na to?" "Smejala sta se na vse grlo. Pa pripovedoval jima je vse natančno, kako si dal najprvo streljati na sebe, pa ti krogla nič ni mogla, celo v roko da si jo ujel. In kako da si potem dal ustreliti v desko, pa je krogla zvrtala luknjo— In prav tako da so streljali tudi na tvoje tri tovariše in da tudi njim krogle niso mogle nič škodovati, desko pa da so prevrtale. Vsa Strumica je prepričana, je pravil, da ste neobčutljivi za krogle. In tudi on sam, je zatrjeval slovesno in svečano, da je prepričan." "No, kaj sta rekla na to Aladžija?" "Smeh jima je minil in priznala sta, da ste menda res neranljivi." Radovedno me je gledal. "in kaj praviš ti?" sem ga vprašal. "Effendi," je dejal počasi, "dvoje vrst čarovnij da je, pravim. Pri eni pomaga Allah pri drugi pa Sej tan. In meni se zdi, da se poslužujete tiste čarovnije, ki pri njej pomaga Allah." Uprizoril sem y Strumici komedijo s ponarejenimi kroglami, zlitimi iz živega srebra, bizmuta in nekih drugih sestavin in ki so bile popolnoma podobne pravim svinčenkam. Z nedolžno sleparijo, ki jo pri nas pozna vsak količkaj premeten človek, mi je uspelo, da sem prevaril gledalce, jim kazal ponarejene krogle, jih dal strelcu pa skril pravo svinčen-ko v rokah, jo skrivaj spustil v dlan in ko je strel počil, sem naredil, kot da sem kroglo ujel. S to sleparijo sem hotel ukaniti Aladžija, da bi ne streljala na nas. In sleparija mi je sijajno uspela. Aladžija res nista mislila streljati na nas. (Dalje prihodnjič) Cerkev sv. Petra stoji na zgodovinskem kraju, na mestu nekdanjega Neronovega cirkusa, kjer je okrutni rimski cesar Ne-ron imel svoje dirkališče. Tu se je Neron zabaval ob groznem prizoru živih plamenic, ko so tu goreli prvi kristjani-mučeniki, katere je dal ta grozovitež privezati k stebrom, ali pa jih natakniti na kole, nakar so jih oblili z smolo, ovili z slamo ter jih ponoči zažgali, da so goreli kakor baklje. In te žive plame-nice so tu razsvetljevale temo poganskega Rima. Tu na tem kraju so dne 29. junija leta 67 pribili na križ sv. Petra, katerega je Neron z sv. Pavlom vred obsodil na mučeniško smrt. Sv. Peter pa se je nevrednega štel, da bi umrl take smrti kot je umrl njegov Učenik, pa je prosil rablje, naj ga križajo z navzdol obrnjeno glavo, kar so mu tudi ustregli, ter zasadili križ, da so bile noge kvišku, a glava pa doli. Tako je sv. Peter tu dejansko izpričal, kar je zatrjeval Jezus na bregu Genezareškega jezera, ko ga je Jezus trikrat vprašal: Simon Jonov, ali me ljubiš? In Peter mu trikrat zatrdi : Da Gospod, Ti veš, da te ljubim. Kar žalosten je bil, ko ga je Jezus tretjič vprašal. Zato je z veseljem pozdravil križ v Neronovem cirkusu, da tako dokaže Jezusu, da ga res neizmerno ljubi. Zato je povsem primerno, da so na tem tako imenitnem kraju posvetil 18. novembra. To jena obletnico posvečenja stare cerkve. To monumentalno stavbo so gradili in ozaljšali najboljši umetniki in mojstri tedanje dobe: Bramante, Michelangelo, Rafael, Maderna, Bernini, Gio-to, ki so dali tej stavbi vse, kar je premogla znanost, umetnost in arhitektura. Svetišče se deli v pet velikih ladij, ena velika ladja pa se križa preko teh, pod ogromno veličastno kupolo, ki je delo slavnega umetnika Michelangela. Pod to kupolo sredi cerkve je oltar, nad njim pa krasen baldahin, katerega nosijo štirje veliki, vijugasti bronasti stebri. To je glavni oltar v tej znameniti cerkvi in rekel bi oltar oltarjev. Tu pod tem oltarjem počivajo telesni ostanki sv. Petra; to je njegov grob. Na tem oltarju mašuje samo sv. Oče in sicer ob izrednih slovesnostih in prav velikih praznikih. Tu se vrše slovesnosti slovesne proglasitve, kadar se koga proglasi svetnikom, ali pa razglasi kako versko resnico. Takrat sv. Oče tu opravi daritev sv. maše, obdan od zastopnikov držav in narodov ter cerkvenih dostojanstvenikov in številnega naroda, ki napolni to ogromno svetišče, kjer je prostora za okrog 60,000 ljudi. Tudi slovesno kronanje papeža se vrši tukaj, ako se ne v Sikstinski kapeli. 9. av- postavili to prekrasno svetišče, gusta 1903 je bil tu slovesno čigar temelji deloma stoje na temelju Neronovega cirkusa. Prvotno je stala tu le majhna kapelica. Ko je pa Konštantin kronan papež Pij X. Kardinal, ki položi papežko tiaro novemu papežu na glavo pravi: "Sprejmi tiaro, ki je okrašena s tremi zmagal nad cesarjem Maksen-j kronami in vedi, da si oče kne-cijem ter osvobodil krščanstvo, j zov in kraljev, da si vesoljni je sezidal Konštantin nacl gro-! vladar tega sveta in namestnik bom sv. Petra krasno baziliko, našega Odrešenika Jezusa Kri-katero je bogato obdaroval. Te- stusa, katerega moramo častiti danjo Konštantinovo baziliko |in slaviti na vseh vekov Veke." je posvetil papež Silvester dne 18. novembra 324. še danes se obhaja spomin na to posveče-nje. Konštantinova bazilika je stala nad tisoč let, toda je pričela končno razpadati, zlasti za časa takozvane babilonske' suž-nosti, ko so papeži stolovali v Avignonu na Francoskem. To je bila prav žalostna doba za Rim in za katoliško Cerkev, zlasti pa za baziliko, kjer je bilo vse zanemarjeno. Ko se je papež po dolgih letih končno vrnil nazaj v Rim, je bilo treba dosti popraviti in pa preurediti; ni se pa dala več popraviti bazilika sv. Petra. Zato so pričeli misliti na novo. O tem je že resno razmišljal papež Nikolaj V., toda šele za časa papeža Julija II. leta 1506 so pričeli s zidavo sedanje cerkve, katero so popolnoma dovršili leta 1626 za vlade papeža Evangelij pri papeževi maši se poje v latinskem in grškem jeziku. Pred tem oltarjem je lepa rparmornasta ograja, na kateri je razvrščeno 89 pozlačenih svetiljk, ki gore noč in dan pred grobom sv. Petra. Stražnik, ki stoji ondi, mi odpre vratica ograje, da grem nižje doli po marmornatih stopnjicah, bliže Petrovega groba. Tu doli je marmornasti kip v naravni velikosti, ki predstavlja papeža Pija IX., ko kleči pred grobom in moli. Na večer pred praznikom sv. Petra in Pavla pride semkaj papež ter moli pred grobom prvega papeža. Pred klečečim Pijem IX. so pozlačena vrata, za katerimi je močno zadelan in zazidan grob sv. Petra oziroma krsta kjer počiva. Po mnenju strokovnjakov je krsta, v kateri počiva sv. Peter, Urbana VIII., ki jo je slovesno težka 300 ton ter je iz medi Stene te krste so debele pet čevljev. To težko krsto je dal napraviti cesar Konštantin, da se na ta način prepreči rop aposto-lovega trupla po raznih sovražnikih in barbarskih narodih, ki so večkrat prihrumeli v Rim. Nad to ogromno krsto je dal Konštantin postaviti 40 funtov težak križ iz čistega zlata. To je bil cesarjev dar prvaku apostolov, kateremu je, kot sem že prej omenil, sezidal to lepo cerkev. V prejšnji cerkvi se je mogla videti ta krsta in križ skozi zamreženo odprtino, dočim je sedaj ni mogoče. Mogočno je zavarovan pre-imenitni grob pi-eprostega galilejskega ribiča in nad njegovim grobom se dviga veličasten spomenik, kakršnega nima noben zemljan. Kaj so grobovi in pa nagrobni spomeniki nekdaj tako mogočnih vladarjev napram temu? Kaj grobovi velikega Napoleona, carja Petra Velikega, Aleksandra Velikega, ali pa magari Ljenina. So bili, pa so pozabljeni in zopet so, pa bodo pozabljeni. A ta? Nikoli! Da, lep je in veličasten. Kdor ga je videl, mi bo prav rad pritrdil, da je res. Odkod pa, da ima on tak grob? Sv. evangelij prav nazorno pripoveduje o dogodkih, v katerih je bil sv. Peter tako odlikovan. To sta zlasti dva. Nekega dne gre Gospod s svojimi učenci in pridejo v Ce-zarejo Filipovo. Pa vpraša Gospod svoje učence: "Kdo, pravijo ljudje, daje Sin človekov?" Odgovorili so: "Nekateri, da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, spet drugi, da Jeremija ali kdo izmed prerokov." Jezus pa reče: "Kaj pa vi pravite, kdo sem?" Dalje prihodnjič DNEVNE VEST? R epublika Ecuador bo izgnala vse Žide iz dežele Quito, Ecuador, 19. januarja. Začasna vojaška vlada v tej republiki je včeraj sklenila izgnati vse Žide iz republike, razven onih, ki so poljedelci. Zadnje čase se je v Ecuador ju naselilo stotine Židov, ki so pobegnili tja, ker so bili preganjani v raznih evropskih državah. Ecuadorska vlada je pričakovala, da se bodo židje naselili na kmetijah, toda skoro vsi so se podali v trgovino in začeli počasi uničevati domače trgovce. Vladni ukaz daje tu-jezemskim Židom v Ecuador ju 30 dni časa, da se pripravijo za odhod. -o- * Detroit Edison Co. je naznanila, da bo potrošila letos $18,-000,000 za novo napeljavo elektrike. Roosevelt za veliko mornarico, male armado Washington, 20. januar j a. Predsednik Roosevelt nikakor ni prepričan, da bodo morale Zed. države povečati svojo armado. Sedanje število popolnoma zadostuje. Je pa za to, da se zgradijo številne nove bojne ladje, ki so prva obramba proti slučajnemu vpadu sovražnika v Zedinjene države. Mnogi kongresmani so mnenja, da bi se morala tudi armada zvišati v številu, tako da bi štela najmanj 250,000 mož. Sedanje število znaša 116,000. To zadostuje, je dejal Roosevelt. -o-— En tisoč jeklarskih delavcev odšlo na štrajk Harrison, N J.., 19. januarja. V tem mestu je zaštrajkalo en tisoč jeklarskih delavcev, ki so bili zaposleni pri Crucible Steel Co. štrajk je nastal kot v protest, ker se zastopniki kompani-je niso hoteli pogajati z unijski-mi zastopniki, dasi to posebna postava izrecno zapoveduje. Kari suspendiral parlament, razpisal volitve Bukarest, 19. januarja. Romunski kralj Kari je včeraj razpustil parlament in razpisal nove volitve, da bodo volivci imeli priliko odobriti ali zavreči nove smernice ministerskega predsednika Goga, ki je začel preganjati žide in vpeljal nekako semi-faši-stevsko vlado. Ministerski predsednik Goga kontrolira danes samo 9 odstotkov poslancev. Nove volitve mu bodo dale priliko zvišati svojo večino v parlamentu. Volitve so razpisane za dan 3. marca in novi parlament se sestrine 10. marca. MALI OGLASI Pes se je izgubil policijske pasme, star 5 mesecev. če kdo ve zanj, je prošen, da to naznani lastniku na 6102 St. Clair Ave. v cvetličarni. (18) Se mora prodati Moderna hiša 6 sob, za 1 družino, v prvovrstnem stanju, velik lot; v okraju Euclid Beach in lake Shore Blvd. Cena $4,800. Takoj $1,200, ostalo posojilo pri F. H. A. Odločite se hitro, ker to ja redka prilika. Pokličite F. J. Turk, 1112 E. 174th St., KEn-more 3153-W. (18) NAŠE POSEBNOSTI Heintz Catsup_____18c Čista mast, 2 ft_____19c Fine suhe klobase, ft. 25c Suhi butts, ft.______23c Leg of Lamb, ft.____23c Sveža rebra, ft.____14c Obisti, 2 ft_________25c Vse meso in grocerija po najnižjih cenah. Se teplo priporočamo vsem cenjenim gospodinjam. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. POSEBNOST ^ Cenjenim prijateljem n rojakom vljudno naznanjava, da bova v soboto in v nedeljo servira-la izvrstne domače kimlo-ve klobase, kislo repo in kraške polento. Pridite vsi, poskusite, boste zadovoljni. Standard pivo, fino vino. MR in MRS. JELERČIČ 3774 E. 93d St. vogal Way Ave. (18) POSEBNOSTI ZA TA TEDEN! Najboljše jetrne in krvave klobase, komad ........5c Ledice, srca, jetra, ft. ... 14c Bildelrandt Cottage Ham, ft...............32c Tc letina za filo, ft.......20c Svinjska pečenka, 7 reber, ft..............20c Sveža plečeta, ft.........17c Solatno olje, 77.......$1.00 Sveži vampi, ft.........12c Najboljše suhe domače klobase, ft.............34c Se priporočam vsem gospodinjam. ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. Sveže klobase Imamo mesene prav suhe, surove za jesti, 25 komadov za en dolar, pa tudi bolj sveže, lepo rdeče po 30c ft. Riževe in krvave 6 za kvoder. Vse so okusne, da ne dobite nikjer takih. Dobite jih lahko vsak dan. Pošiljamo tudi po pošti. Se priporočam za obisk — Mrs. Josephine Russ, 951 E. 69th St. PRI NAS BO! Fino večerjo bomo ser-virali pri nas v SOBOTO VEČER Garantiramo, da bo sleherni zadovoljen. Okusno večerjo boste lahko zalili z domačim vinom ali. •šumečim pivom. Izvrstna godba bo pregnala vsakemu gostu dolg čas. Se vljudno priporočava vsem rojakom. * FELIX in MARY DRENIK 5422 Hamilton Ave. Japonci dnevno bombardirajo mesto Canton, ki odnaša ranjence. •akem napadu nastopi Rdeči križ, Sat. January 22 Small Lean Pork Shoulder..............15c lb. Big Bologna, piece or sliced..............15c lb. Pork Loin, 7-rib end...................17c \h. Best Grade Bacon, piece or sliced.........29c lb. Pure Lard, 2 lbs. for......................25c Roman Beans, 4 lbs, for..................25c Jell-0,4 pkgs. for........................19c Flour, Aristos, 5-lb. bag...................23c Salad Oil, "77".......................89c gal. Fels-Naptha Soap, 10 bars................39c Coffee, fresh ground, 1-lb. bag..............15c Sugar, pure cane, 10-lb. bag...............52c Kre-mel, 3 pkgs. for......................11c Peas, No. 2 can, 3 for.....................19c Toilet Paper, 5 rolls for...................19c Climalene and 1 can Bowlene, both for....... 19c Jos. and Anna Kuhar Fresh and Home-Smoked Meats Fancy Groceries 15611-15 WATERLOO RD. Phone KEnmore 4331-J We Deliver L Železna cesta ROMAN Pozno je bilo. Nakazen in bled je visel stari mesec nizko nad temnim, raztrganim obzpr-jem. Oblaki so zakrivali zvezde. Pusta praznota vse na okrog se je zdela v njegovi viš-njevkasti svetlobi pošastno povečana in ta senčna pustina, nema, .samotna in gola, je oz-nanjevala Allie Lee brezup njene duše. Cemu so jo bil! rešili? Vlak je drdral dalje in vsaka ped poti je pomnoževa-la njeno gorje. Beli plamen njenega čistega, nezmagljivega poguma, ki je tako čudovito gorel v mesecih nevarnosti, je zdaj, ko je bila nevarnost minila, ugašal v trudnem plapolali ju. Pred okni vlaka so štrleli ostri očrti skalnih čeri—pogled, ki ga je dobro poznala. Poznala je vsak seženj poti, naj je bila še tako mrka, samotna in divja. Sredi te gole ravnine je bil kraj, kjer je stal nekdaj Benton. Majhen prostorček, izgubljen v brezkrajnosti VLOGE v tej posojilnici INSURED SSTnbTV zavarovane do C $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washiug-W ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine 7,a dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_ RE JEN I PRESlCl NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljeno vsak četrtek, dopeljemo na doin vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na debelo- H. F. HEINZ VINE ST. WILLOUGHBY, O Telephone WiCkllffe 110-J-2 SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEumore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. T " I Dr. Vincent Opaskar ZOBOZDRAVNIK—X-RAY 6402 St. Clair Ave. •m Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. » ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1128 TREBUŠNE PASOVE IN ELA8T3ČN* NOGAVICI Mam« * poUl »lofl. Polili«* tudi p* poŠti. Mandel Dm* Co. 18703 Watcrla* Rd. CI«»«U»4, •• puščave. Tudi da je spala, bi se bila zbudila, ko je vozil vlak od mimo. Nobena luč ni gore-a. Ravne proge, bledo svetli-kanje, dolga, belkasta ogrodja golih cest, in sence, kamorkoli si pogledal: bentonsko grob-lje. * Rumenkasto bledo in strogo je zahajalo solnce, ko je Neale gledal za vlakom, s katerim se je bila odpeljala Allie Lee. Nošena misel nase mu ni kalila tega svečanega trenutka sreče. Allie Lee, oteta, iztrgana svoji usodi, se je v očetovem varstvu vračala domov. Dolgi vlak je zavil okoli strmine griča in je naposled izginil. Za Neala je bilo v tem trenutju nekaj velikega in končnove-1 javnega. Pomemben odlomek ne, velik in krasen del njegovega življenja je bil pri kraju. "Prešlo je, sinko," se je o-glasil Slingerland, ki je stal zraven njega. "Allie je odšla domov — tja, kamor spada, da nastopi svojo dediščino. Bogu bodi hvala! In vi — nu, današnji dan vas vrača staremu življenju . . . Allie in njen oče se vam imata zahvaliti, da sta ostala živa. Spominjajte se teh časov, sinko — in pomislite na to, koliko huje bi se lahko končali." Nealova hvaležnost ni bila zmožna besed. Molče, ves poslušen in krotak, je stopal ob Slingerlandovi strani. Nasta-var je obvezoval njegove rane, stregel mu, odganjal ljudi od njega in čul ob njegovi postelji, kakor da straži svoje lastno bolno dete. Kako čudno se je zdelo Nea-lu, da je mogel pozdraviti zarjo novega dne brez sovraštva in mržnje! S Slingerlandom sta skupaj zajtrkovala. "Sinko, ali hočete iti z menoj v gore?" "Da, poj dem — ko bo železnica zgrajena." Slingerlandove bistre oči so oživele. "Železnico zgrade tudi brez vas — in treba vam je dopusta," je vztrajal. "Da," je zamišljeno odvrnil Neale. "Hm, nemara bi še nekoliko počakali. Svinčenko imate v sebi." "Tukaj le," je rekel Neale ter položil roko na prsi, tik pod ramenom. "Čutim jo—gluho, težko, neprestano bolečino ... A to Tli nič. Nadejam se, da jo bom do smrti nosil v sebi." "Ho, jaz se tega ne nadejam ... In čujte, sinko: da mi ne zakolovratite spet k pijači in kvartam — in k vsem tem peklenskim budalostim?" Nealov nasmeh je bil obljuba in njegova jasna svetloba se je takoj odrazila na bistrem nastavarjevem obličju. "Sodim, da mi ni treba siliti v vas. Oh, in zdaj se posloviva . . . Bodite kar pripravljeni, da se vrnem lepega dne . . . Kadar se tiri strnejo z iztoka in zapada, pridem po vas in vas vzamem s seboj v svoje hribe." Neale se je odpeljal iz Roaring City z delavskim vlakom. Sedel je na ploščadi tovornega voza sredi delavcev s kosmatimi prsi in rdečimi košu-ljami. Ta vlak je vozil na stotine ljudi, na tone jeklenih tračnic in na tisoče hrastovih pragov; in dobro je bil založen z živili za delavce in z orožjem zoper rdečekožce. Vozil je do skraj- nega konca tira, to je, kakih štirideset milj na zapad. Neale je poiskal Reillyja, višjega delovodjo. Tršati Irec je stal sredi jutranjega vrveža kakor vojskovodja v metežu bitke. Neale je čakal med množico, v samih rokavih, kakor njegovi tovariši, in to domače mrgolenje s svoje pestroto se je prilegalo njegovim čutom kakor težko, sladko vino. Naposled ga je Reilly zagledal od nekdaj oboževal, a zdaj jh je vzljubil. Zdelo se je, da ima sleherna skupina svojo trojico, podobno tisti, ki jo je pomnil on—Caseyu, Shanu, in McDer-mottu. Nato je spoznal, da so ti možje vsi enega kova. Vsi so se ubijali, kleli, bili se, pili in igrali. Na stotine jih je padlo v brezimne grobove. Toda delo je šlo svojo pot — veliko, neučakano, složno srce je utripalo iz dneva v dan, zme- prebudil z razbolelimi, težkimi udi. Toda vrnil se je in novi dan mu je minil ob neznosnih mukah. Tretji dan je bil neprestana borba volje s telesom, poguma z bolečino. A dokler je še lahko vzdigoval, je tudi delal. In odslej se je jelo njegovo stanje polagoma boljšati. Neale bi bil v tem krasnem odnošaju do dela in do ljudi,, ki ga je bil tako pozno spoz-l nal, lahko našel odrešenje svoje duše. Toda v njegovih možganih je bilo ne}