Poltnl urad Calavac 2 — Varlogspo*tamt Klagenfurt 2	Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenlurf	Posamezni Izvod 1.30 III.. mesečna naročnina 5 lillngov	P. b. b.
Letnik XVIII.	Celovec, petek, 25. januar 1963	Štev. 4 (1079)
Letošnja zima postavlja nove rekorde
Skoraj iz vseh predelov Evrope pa tudi iz Amerike in drugih delov sveta poročajo v teh dneh o nenavadno hudi zimi. Dolga desetletja ljudje ne pomnijo takega mraza in so si poročila edina v tem, da postavlja letošnja zima nove rekorde tako glede stopinj pod ničlo kakor tudi glede snega in snežnih zametov. Zamrznile so tudi številne velike reke, kot se to zgodi morda enkrat v sto letih. Škoda, ki jo je že doslej povzročila letošnja zima, se doslej sploh ne da oceniti. Pa tudi človeških življenj so zahtevali mraz, sneg in viharji že precejšnje število. Ob vsem tem pa meteorologi napovedujejo, da mrzlega vala še ne bo konec, marveč je treba računati, da bo zima še naprej neusmiljeno vladala nad razsežnimi predeli sveta.
V teh dneh so stolpci velikih in malih časopisov polni najrazličnejših poročil o letošnji zimi. Iz dneva v dan si sledijo vesti o novih snežnih zametih, o nadaljnjem padanju temperature, o nepreglednem kaosu v prometu, o človeških in materialnih žrtvah, ki jih povzroča zima daleč po svetu. Tu in tam se morda za dan ali dva temperatura nekoliko dvigne, toda že naslednji dan spet pritisne nov mraz in tako že tedne sem vlada skoraj neprekinjeno mrzli val, kot ga že dolgo ne pomnijo.
Posebno močno je letošnja zima prizadela promet, ne samo cestni, marveč tudi železniški, letalski in ladjevski promet, saj so snežni zameti in zamrznjene reke prekinile skoroda vse zveze. Večurne zamude mednarodnih vlakov prav tako niso redkost kot pa cele vasi, popolnoma odrezane od ostalega sveta; na letališčih stojijo letala, ki jih je blokiral sneg ali pa — kot se je zgodilo v Beogradu — hud vihar, v morskih in reških pristaniščih pa je na tisoče ladij zajetih med debelimi plastmi ledu. Taka je v teh dneh slika evropskega in tudi ameriškega prometa, kar seveda povzroča velike zmešnjave in tudi ogromno škodo.
Veliko skrb povzroča v teh razmerah preskrba prebivalstva v krajih, do katerih že nekaj časa ni več rednih prometnih zvez. Za silo sicer skušajo pomagati z letali in helikopterji, vendar so tudi v tem pogledu velike težave. Prav tako resen problem predstavlja pomanjkanje kuriva in so zlasti prizadeti revnejši sloji prebivalstva, ki si ne morejo nabaviti potrebne količine lesa ali premoga, da bi se tako ubranili pritiskajočega mraza. V raznih državah so v teku dobrodelne akcije Rdečega križa in drugih sorodnih ustanov, ki skušajo pomagati vsaj v največji sili. Na primer v Zahodni Nemčiji pa se je vključila v to akcijo tudi vojska in vsaj za silo oskrbuje s kurivom in živežem predvsem stare obnemogle ljudi, ki bi bili sicer na milost in nemilost izročeni — zimi.
Posledice dolgotrajnega mrzlega vala pa je občutiti tudi v širšem pomenu. Zamrznjene reke ne dobavljajo več dovolj vode
Movi proračun Amerike:
1,385.000,000.000 šilingov
za namene vojaštva In obrambe
Ameriški predsednik Kennedy je predložil kongresu osnutek novega državnega proračuna, ki pomeni v povojni zgodovini Amerike nov rekord. Predvideva namreč izdatke v višini 98,8 milijarde dolarjev in 86,9 milijarde dolarjev dohodkov.
Pretežni del teh velikanskih sredstev naj bi šel za namene vojaštva in obrambe, namreč 55,4 milijarde dolarjev (približno 1 bilijon 585 milijard avstrijskih šilingov!), pa tudi sredstva, namenjena za znanstvene raziskave, bi v glavnem služila vojaškim namenom.
V času, ko si človeštvo ničesar ne želi bolj kot mir, hoče Amerika ogromne denarje vlomiti za oboroževanje. Pri tem pa je treba še upoštevati, da se mora ameriško gospodarstvo horiti z velikimi težkočami. Predsednik Ken-nedy je prav te dni poudaril, da je zdaj odločilen trenutek, če se hoče Amerika izogniti recesiji. V Ameriki je še vedno štiri milijone brezposelnih, proizvodnja je za 30 do 40 milijard dolarjev pod zmogljivostjo, plačilna bilanca pa izkazuje več milijard dolarjev Primanjkljaja. Kennedy pa je povedal še več: 32 milijonov Američanov živi na robu siromaštva in ameriški delovni ljudje morajo beračiti, če zbolijo ali postanejo stari.
Za vojaške namene pa je kljub temu dovolj denarja!
elektrarnam in v mnogih državah že govorijo o potrebi po varčevanju z električno energijo. Tudi pri nas v Avstriji se v tem pogledu že kažejo prvi svarilni znaki in je o potrebnih ukrepih razpravljal tudi ministrski svet na svoji zadnji seji. Pristojni organi so dobili navodilo, naj uksenejo vse potrebno za primer, da bi prišlo do resnejšega zastoja v proizvodnji električnega toka in danes se bo na Dunaju sestal forum, ki bo razpravljal in sklepal o ukrepih za štednjo pri porabi elektrike. Kakor doslej izgleda, bo tozadevno prizadeta trenutno le indu-
Ravno v dneh, ko je francoski predsednik de Gaulle izreke! usodno besedo glede vključitve Velike Britanije v Evropsko go-* spodarsko skupnost, je prispel na obisk v Pariz zahodnonemški kancler Adenauer z nekaterimi člani svoje vlade. Na zunaj seveda izgleda, da to srečanje nima nič skupnega z vprašanji EGS, toda že pred začetkom nemško-francoskih razgovorov se je pokazalo, da tudi ta problem igra važno vlogo pri urejevanju bodočih odnosov med obema državama. V zahodnonemških krogih so sicer poudarjali, da razgovorov v Parizu sploh ni treba povezovati s krizo, v Bruslju, vendar so bili na francoski strani nekoliko drugačnega mnenja in so naglasili, da sporazum o sodelovanju med Francijo in Zahodno Nemčijo še ne pomeni, da sta že dosegli popolno soglasje o vseh političnih problemih.
Katanga združena s Kongom
V začetku tega tedna je bila s tem, da so sile OZN vkorakale v katanško mesto Kol-vezi, zadnjo postojanko Čombeja, zaključena vojaška akcija za zopetno združitev Katange z ostalim Kongom. Kakor je Čombe pred nedavnim obljubil, njegove oborožene sile niso se uprle zasedbi Kolvezija.
Z zaključno vojaško akcijo pa vprašanje Katange odnosno Konga še zdaleč ni rešeno. Zdaj se začenja šele uresničevanje pravne plati združitve, predvsem pa bo treba rešiti številna vprašanja gospodarskega značaja. Katanško prebivalstvo je v zadnjih mesecih utrpelo veliko škodo in je v Katangi kljub bogastvu dežele na tisoče ljudi, ki jim grozi lakota. Generalni sekretar OZN U Tant je apeliral na članice svetovne organizacije, naj prispevajo za program civilne pomoči Kongu. Dejal je, da bo v ta namen potrebnih 19 milijonov dolarjev, od katerih pa bi za zdaj najbolj nujno potrebovali vsaj 8,5 milijona dolarjev.
strija, ki bo morala svojo porabo električnega toka zmanjšati za deset odstotkov v primerjavi s povprečno porabo v zadnjih mesecih. Za prekršifev teh določil bodo predvidene občutne kazni, izvzete pa bodo le posamezne panoge, katerih neovirano delovanje je neobhodno potrebno za zavarovanje splošnih življenjskih interesov prebivalstva.
Letošnja zima in njene posledice pa so v Avstriji pokazale še nekaj: namreč potrebo po ohranitvi polne produktivnosti domače premogovne industrije. O tem problemu je bilo v zadnjih letih že veliko govora in so določeni krogi zastopali mnenje, da je treba produkcijo domačih premogovnikov občutno skrčiti, ker ni donosna. Letošnji dolgotrajni mraz pa je take načrte prekrižal, poleg tega pa se je po letu 1960 pokazalo, da poraba domačega premoga le ni tako nizka, kot so zagotavljali tisti, ki so zagovarjali ukinitev ali vsaj omejitev produkcije v posameznih premogovnikih.
To nesoglasje, ki se je pokazalo že pred začetkom razgovorov, pa je obstojalo tudi potem, ko so potekala pogajanja med Adenauerjem in de Gaullom po eni in ministrov obeh držav po drugi liniji. Zahodna Nemčija je namreč slej ko prej zainteresirana na vstopu Velike Britanije v EGS, medtem ko Francija odnosno de Gaulle o takem vstopu noče nič slišati. Zato so o sporazumu, ki sta ga oba državnika dosegla in podpisala zdaj v Parizu, že od vsega začetka povedali, da se kljub koordinaciji politike obeh držav lahko zgodi, da bi imeli obe vladi o kakem problemu različno mnenje.
Pri tem sporazumu, ki naj bi bil po izjavah de Gaulla in Adenauerja zgodovinskega pomena ne samo za obe prizadeti
Pogajanja o novi vladi
Tudi ta teden so se na Dunaju nadaljevala pogajanja med predstavniki obeh velikih strank o bodočem sodelovanju v novi zvezni vladi. Sestanki so bili v torek in včeraj, v sredo pa sta se sestala le po dva zastopnika OVP in SPO, da bi tako v ožjem krogu pripravili nadaljnje srečanje polnoštevilnih delegacij.
Ko pišemo te vrstice, podrobnosti o včerajšnjih pogajanjih se niso znane. Na torkovem sestanku pa so v glavnem razpravljali o vprašanjih bodoče koalicije s posebnim ozirom na možnost, kako bi dosedanjo koalicijsko obliko sprostili in jo vsaj v določenih vprašanjih zamenjali z bolj demokratičnimi oblikami parlamentarizma. Tukaj igra važno vlogo vprašanje ljudskih glasovanj ali plebiscitov, katerih uvedba naj bi omogočila, da v posebno važnih vprašanjih ne bi odločal le maloštevilni koalicijski odbor, marveč bi svoje mnenje lahko povedale tudi najširše plasti prebivalstva — to so volilni upravičenci.
Ravno pri tem vprašanju pa se je izkazalo, da OVP, ki je v predvolilni kampanji zelo veliko govorila o upoštevanju ljudske volje in se še pri sedanjih pogajanjih o novi vladi rada sklicuje na »odločitev ljudstva«, noče nič slišati o resnični sprostitvi dosedanjega precej okornega koalicijskega režima. Je sicer za uvedbo ljudskih glasovanj, hotela pa bi jih omejeti le na taka vprašanja, kjer ji ne bi grozila nevarnost, da ostane s svojimi zahtevami v manjšini.
Pogajanja o novi vladi, ki se vlečejo že dolge tedne, naletijo torej vedno spet na nove ovire in je slej ko prej uganka, kdaj in kako bodo zaključena. Njihov dosedanji potek pa je vsekakor pokazal, da bi si hotela OVP ob tej priložnosti prisvojiti mnogo več vpliva, kot ga ji pristoja na podlagi izida volitev 18. novembra 1962.
Po zadnjih vesteh so bila za včeraj predvidena pogajanja o novi vladi odpovedana, ker tudi v sredo na »ožjem« sestanku ni bilo mogoče doseči konkretnega napredka. Zdaj sploh ugibajo, če ne bi bilo bolje, da bi pogajanja vodili v ožjem krogu, zato doslej tudi niso določili termina za nov sestanek kompletnih delegacij. Nekateri pa sploh že vedo povedati, da pravih pogajanj zaenkrat ne bo več, marveč bo kancler Gorbach o dosedanjih prizadevanjih za sestavo nove vlade poročal zveznemu prezidentu Schdrfu.
državi, marveč za vso Evropo in tudi za ostali svet, pač gre v bistvu za vojaška in politična vprašanja in ne toliko za gospodarske probleme. V Moskvi so ta sporazum tudi pravilno ocenili, ko so ugotovili, da sedanji obisk Adenauerja v Parizu nima nič skupnega z interesi utrjevanja miru in varnosti v Evropi, marveč je njegov namen zlasti v tem, nadalje; izoblikovati vojaško-politično os Pariz-Bonn, ki omogoča Adenauerju, da po Franciji neposredno vpliva na politiko zahodnih držav.
Po pristanku SZ na mednarodno inšpekcijo:
Boljši izgledi za prepoved jedrskih poskusov
Tako imenovane »atomske sile" — Amerika, Anglija in Sovjetska zveza — se po svojih predstavnikih na pogajanjih v Washingtonu trudijo, da bi dosegle sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Taka pogajanja se sicer vlečejo že več let, vendar doslej ni bilo mogoče doseči napredka, ker so zahodne sile vztrajale na mednarodni inšpekciji na kraju samem, medtem ko je Sovjetska zveza take inšpekcije odklanjala z utemeljitvijo, da bi v bistvu pomenile legalizacijo špijonaže.
Zdaj pa je prišlo v tem vprašanju do važnega preokreta, ko sta ameriški predsednik Kennedy in predsednik sovjetske vlade Hruščov v zvezi z nedavno krizo okoli Kube izmenjala vrsto pisem in po rešitvi kubanskega vprašanja soglasno ugotovila, da je prišel zdaj čas za reševanje tudi drugih spornih vprašanj. Posebno pažnjo sta pri tem posvetila vprašanju prepovedi jedrskih poskusov in je sovjetski predsednik Hruščov v svojem pismu naglasil, da bi bila Sovjetska zveza pod določenimi pogoji pripravljena tudi na mednarodno Inšpekcijo.
To napoved je svetovna javnost sprejela z velikim zadovoljstvom in tudi na sedežu Združenih narodov izražajo zadovoljstvo s takšnim razvojem položaja ter ga ocenjujejo kot spodbuden napredek.
Vsekakor je sovjetska zveza s tem odprla nove možnosti za konstruktivna pogajanja in je zdaj na zahodnih silah, predvsem pa na Ameriki, da tudi s svoje strani dokažejo dobro voljo in pripravljenost za dosego sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov.
Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo
V okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo mednarodno znani
»Slovenski oktet«
gostoval na Koroškem in priredil koncerte v
© Celovcu 28. januarja ob 20. uri v Domu glasbe,
® Št. Vidu ob Glini 29. januarja,
© Spitfalu ob Dravi 31. januarja,
® Beljaku 1. februarja ob 20. uri v Paracelsovi dvorani (Magistrat)
Vstopnice za posamezne koncerte prodajajo v potovalnih uradih, za koncert v Beljaku pa jih lahko dobite tudi pri Slovenski prosvetni zvezi.
v	Ob srečanju Adenauerja in de Gaulla:
Še močnejša povezava Francija - Zahodna Nemčija
%
Po odkritju škandala na področju gradnje cest:
Škandal v uradu za zunanjo trgovino
Medtem, ko splošni razvoj v naši državi kaže, da je konjunkturo zamenjala naraščajoča gospodarska stagnacija in ko vodilni državniki že resno opozarjajo, da bo treba v bodoče jermen tesneje zapeti, je v zadnjih 14 dneh že v drugič razburila javnost vest, da je policija na sledi pijavkam, ki se protizakonito na veliko bogatijo v škodo skupnosti in delovnih ljudi. Po velikem gospodarskem škandalu, ki ga je povzročilo odkritje ilegalnega kartela podjetij za gradnjo cest, je bilo pretekli teden razglašeno, da je policija že delj časa na sledi drugemu škandalu, ki zadeva tekstilno trgovino. V povezavi s tem škandalom je že od 3. januarja zaprt uslužbenec urada za zunanjo trgovino zveznega ministrstva za trgovino in obnovo.
V tem uradu je uslužbenec Peter Kock, ki je istočasno občinski svetnik OVP v nižjeav-strijski občini Pressbaum, vodil referat za Češkoslovaško. V tem svojstvu se je povezal z lastnikom solnograškega import-eksportpod-jetja ing. Karlom Petrom Brestanom in dunajskim trgovcem Marcelom Klingerjem. Ta trojica je po eni strani poceni uvažala inozemsko blago in ga potem kot avstrijsko drago prodajala naprej na evropski Zahod. Po drugi strani pa je s fingiranimi fakturami izposlovala uvozna dovoljenja za blago, ki ni bilo nikoli uvoženo.
Temu početju je prišla policija na sled, ko je neki trgovec iz Welsa naznanil, da ga je trojica nagovarjala, da bi 176.000 metrov blaga iz Jugoslavije in Češkoslovaške deklariral za avstrijsko blago in da bi ga potem po znatno višjih cenah izvozil v Zahodno Nemčijo in druge zahodne evropske dežele. Taisti trgovec je vedel tudi povedati, da ga je imenovana trojica še nagovarjala, da bi njej izstavil fingirane račune v vrednosti'dveh mi-
Avstrijski gospodarski drobiž
Avstrijska industrija železa in jekla
preživlja zadnje čase nevarno krizo. Težave pri vnovčenju njenih izdelkov vedno bolj naraščajo. Spričo teh težav so bila nekatera podjetja zadnje čase prisiljena, da so reducirala svojo proizvodnjo in odpustila znaten del svojih delavcev. Tako je podržavljeno podjetje akcijske družbe Bohler & Co. v Kapfenbergu odpustilo 150 delavcev, podjetje podržavljene Alpine Montan pa je moralo v Kindbergu na Štajerskem odpustiti 50 delavcev.
Fluktuacija delavcev avstrijskemu gospodarstvu ne povzroča le velikih skrbi, ampak tudi ogromno škodo. Ker menja okroglo 20 °/o delavcev letno najmanj enkrat svoje delovno podjetje, ima zaradi tega avstrijsko gospodarstvo okoli 2 milijardi šilingov škode na leto. Po proučevanjih avstrijskega centra za produktivnost namreč staneta najetje delavca in njegova vpeljava v delovni proces najmanj 5.000 šil., v špecializi-ranih obratih pa tudi 80.000 sil. Najbolj trpita na fluktuaciji gradbena in tekstilna industrija, kjer menja več kot tretjina delavcev vsaj enkrat svoje delovno podjetje.
Mehanizacija avstrijskega kmetijstva, ki ga do 83 °/o predstavljajo kmetije do 20 ha skupne površine, je v zadnjih letih burno napredovala. Pri o-kroglo 400.000 kmetijskih obratih je v zadnjih 10 letih število traktorjev poskočilo od 30.000 na 150.000, število žitnih kombajnov pa od 900 na 16.000. V istem času se je število pralnih strojev po kmečkih gospodinjstvih povečalo od 3.900 na 129.000, število zmrzo-valnih skrinj in hladilnikov pa od 3.700 na 102.000. Sedaj se pričenja obdobje, ko bo treba obrabljene stroje nadomestiti z novimi. Prej so bili na manjših kmetijah pretežno kupljeni z izkupičkom za posekani les. Kdo jih bo sedaj plačal, ko znaša produktivnost osebe, ki dela v kmetijstvu, komaj 800 šil. na mesec, je nedvomno pereče in resno vprašanje.
lijonov šilingov. Sploh je Kock obdolžen, da je na podlagi fingiranih faktur za ing. Bre-stana izstavljal uvozna dovoljenja.
Za opravljanje svojih »poslov« si je ta trojica izbrala dunajske prostore ing. Brestano-vega podjetja, kjer se je redno shajala. Kako dolgo se je tam shajala in kakšen obseg so zavzemali njeni »posli«, še ni docela jasno. Vsekakor pa je precej gotovo, ga ti »posli« ne
bodo malenkostni. Kock je namreč že pet let služboval v ministrstvu za trgovino. Poleg njegovih uradnih potovanj na Češkoslovaško so menda najdene beležke pokazale, da se je tja tudi večkrat podal ilegalno in obiskaval »zaupnike« svojih poslov. Da »posli« imenovane trojice niso le novejšega datuma, marveč so se morali že delj časa ugodno razvijati, je sklepati tudi iz tega, da je Kock že leta 1960, ko je na veliko moderniziral svoj dom, razpolagal z velikimi vsotami denarja, ne da bi kdo vedel, kako si ga je pridobil.
Zaenkrat je ta škodljiva trojica pod ključem, nadaljnje preiskave pa bodo pokazale tako obseg škode, ki jo je povzročila, kakor bodo gotovo razkrile tudi širšo mrežo trgovskih krogov, ki so povezani s tem škandalom. Upati je le, da pristojne oblasti škandala v bodoče ne bodo tako skrivale, kot so ga doslej, ko so njegove podrobnosti objavile šele v preteklem tednu, ko je bila imenovana trojica že 14 dni pod ključem.
Kritična znamenja v avstrijskem lesnem gospodarstvu
Čeprav so cene hlodovine zadnje čase ponekod nazadovale tudi za 60 šil. pri kubičnem metru, Avstrija na sedanji ravni cen lesa na evropskem trgu ne more konkurirati s skandinavskimi in vzhodnoevropskimi državami. Cene avstrijskega lesa so na evropskem trgu previsoke. To je tudi glavni vzrok, da skandinavske, v zadnjem času pa tudi vzhodnoevropske države s svojim lesom izpodrivajo naš les na za-hodnonemškem, holandskem in francoskem trgu in da nasproti vzhodnoevropski konkurenci nismo več v stanju plasirati našega lesa v Grčiji, v Sredozemlju in v Levantu. V zadnjem času pa vzhodnoevropski les osvaja pred leti še izključno naš lesni trg v srednji Italiji.
Slabost avstrijske lesne trgovine je že vsa leta bila, da se je vse preveč krčevito držala italijanskega, nemškega in švicarskega tržišča. Zato sedaj konkurenco drugih držav tem huje čuti. Izvzemši švicarski trg, kjer je lani izvoz rezanega lesa povečala za 50.000 kubičnih metrov, je uvoz močno nazadoval tako v Zahodno Nemčijo kot v Italijo. Na italijanskem trgu, kjer je prej do 82 % lesa izviralo iz Avstrije, ga je lani izviralo le še 62%.
V	novejšem času pa je dobila Avstrija nadaljnjega močnega konkurenta na lesnem trgu. Ta konkurent je Madžarska, ki se je s pomočjo posredništva za ruski les na zahodnoevropskem trgu od uvoznika spremenila v izvoznika lesa. Madžarska prodaja ruski les v Italijo in Zahodno Nemčijo ter tudi — kakor to čudno zveni — v Avstrijo. Podoben konkurent kot Madžarska postaja za naš les tudi Vzhodna Nemčija.
V	takih okoliščinah je lani prvič od leta 1953 prišlo do tega, da smo izvozili manj kot 3 milijone kubičnih metrov lesa. Izvoz je lani dosegel komaj 2,9 milijona kubičnih metrov in kakor vsa znamenja kažejo, v bližnji bodočnosti tudi ni izglcdov, da bo v bodoče spet naraščal.
Jugoslovanska mladina se tudi letos pripravlja na velike delovne akcije
Največja delovna akcija jugoslovanske mladine bo tudi v tem letu gradnja avtoceste »Bratstva in enotnosti", na kateri bodo letos dogradili zadnji odsek, in sicer od Osipaonice do Beograda v dolžini 58,5 kilometra. Pri tez akciji bodo sodelovale mladinske delovne brigade iz vseh jugoslovanskih republik, med katerimi bo iz Slovenije 2160 mladincev in mladink.
Poleg avtoceste pa bo jugoslovanska mladina sodelovala še pri raznih drugih delovnih akcijah širom države. Tako so tudi v Sloveniji že začeli pripravljati razne večje in manjše krajevne mladinske delovne akcije. Slovenska mladina bo letos poleg objektov za družbeno življenje in tehniško vzgojo gradila cesto Šmarje—Kumrovec, ki bo povezovala Slovenijo s Hrvaš-
kim Zagorjem, nadalje koprsko luko ter zimsko-športni središči na Jesenicah in v Kranjski gori. V te akcije se bodo letos vključili tudi aktivi Ljudske tehnike in v prostem času pripravili razne rekvizite, u-čila in pribor za opremo novih tehniških delavnic in laboratorijev.
Na gradnjo avtoceste »Bratstva in enotnosti” bosta prvi dve slovenski mladinski delovni brigadi odšli že 1. aprila. Sestavila ju bosta okraja Koper in Ljubljana. V teh dveh brigadah kakor tudi v tistih, ki bodo delale na avtocesti septembra in oktobra, bodo predvsem mladi proizvajalci iz kmetijstva in industrije, v ostalih izmenah pa se bo razvrstila srednješolska in študentska mladina.
20.000 „Wiistenrot“-domov v Avstriji
Enkratne podpore za delavske upokojence
Tiskovni urad Pokojninske zavarovalnice za delavce — deželni urad Graz — sporoča, da je leta 1962 podporni odbor izplačal 1.542 potrebnim upokojencem podpore v znesku 701.426 šilingov. Podpore so dobili upokojenci, ki so prišli v stiske zaradi bolezni ali smrtnega primera ter za nabavo protez, prevoznih stolov za bolne, za slušalne aparate in prispevke k stroškom za zobna nadomestila.
Gradbena hranilnica »Wiistenrot«, o katere vlogi pri gradnji stanovanj smo v našem listu že večkrat poročali, je podala poročilo o svojem delovanju v letu 1962. Iz tega poročila je razvidno, da je bilo pri hranilnici v zadnjem letu sklenjenih 13.245 novih pogodb s skupno vsoto 1 milijarde in 640 milijonov šilingov, kar je za 4 odstotke več kot v letu 1961, ko je bilo sklenjenih 12.873 pogodb z vsoto 1 milijarde in 574 milijonov šilingov. Pri tem je značilno, da odpadeta dve tretjini teh pogodb na take varčevalce, ki bodo sredstva za svoj lastni dom ali stanovanje potrebovali šele v štirih ali petih letih, kar pomeni, da hranilnica z vplačanimi denarji lahko razpolaga za pomoč drugim,^ ki si hočejo svoje lastno ognjišče ustvariti že prej.
Doslej je gradbena hranilnica »Wiistenrot« financirala v Avstriji že 20.000 lastnih domov. Samo v letu 1962 je razdelila na 4296 varče-valcenv lepo vsoto 476,2 milijona šilingov; poleg tega pa je nadaljnjih 1500 varčevalcev prejelo tako imenovane vmesne kredite v skupnem znesku 190 milijonov šilingov.
V zadnjem letu se je zelo uspešno razvijalo tudi mladinsko gradbeno varčevanje in obsega vrednost doslej pri hranilnici »Wusten-rot« sklenjenih mladinskih gradbeno-hranilnih vlog že nad milijardo šilingov. To je vsekakor lep razvoj, če upoštevamo, da je bila ta
vrsta varčevanja uvedena šele pred šestimi leti.
Končno je treba omeniti še posebni »družinski sklad«, iz katerega omenjena hranilnica daje podpore družinam, ki imajo veliko otrok, ter mladim zakonskim parom. Iz tega sklada je hranilnica »Wustenrot« doslej nudila 1400 družinam brezobrestna posojila in s tem potrdila svoj socialni pomen.
Iz zasedanja avstrijskih velesejmov na Dunaju
Pod predsedstvom koroškega velesejm-skega prezidenta Rudolfa Novaka je bilo pred nedavnim na Dunaju zasedanje predstavnikov avstrijskih velesejmov. Na tem zasedanju so izčrpno obravnavali vprašanje ECE — trgovinskega komiteja v Ženevi o problemih mednarodnih velesejmov. Soglasno so odobrili poročilo poslovodje, direktorja koroškega velesejma Friedricha Gutschmarja in sklenili udeležbo avstrijskih velesejmov na avstrijskem tednu meseca oktobra 1963 v Bruslju. Poslovno vodstvo je bilo zadolženo, da izvede potrebne priprave za uresničitev načrta. Notranja vprašanja so obravnavali v vzdušju soglasja.
osiROKecDsvecu
ALZIR. — Nedavnega kongresa alžirskih sindikatov se je udeležila tudi jugoslovanska delegacija pod vodstvom člana izvršnega komiteja ZKJ Svetozara Vukmanoviča. Pred povratkom v domovino je Vuk-manoviča povabil predsednik alžirske vlade Ahmed Ben Bela in mu izročil povabilo za predsednika Tita, da obišče Alžirijo. *Naša država bo srečna — je de;al Ben Bela — da pozdravi maršala Tita, našega velikega prijatelja”.
V/ASHINGTON. — V torek so se v V/ashingtonu nadaljevali razgovori med predstavniki Amerike in Sovjetske zveze o prepovedi jedrskih poskusov. Teh razgovorov so se prvič udeležili tudi predstavniki Velike Britanije pod vodstvom britanskega veleposlanika v Washingtonu Ormsby-Goreja. Razgovori med Ameriko in Sovjetsko zvezo so se začeli 14. januarja v Nev Yorku.
COLOMBO. — V Colombu so pred dnevi objavili besedilo predloga šestih držav na nedavni konferenci v Colombu za rešitev indijsko-kitajskega spora. Kakor znano so na konferenci v Colombu sodelovali predstavniki neblokovskih držav Burme, Kambodže, Cejlona, Gane, Indonezije in Združene arabske republike. Svoj predlog za rešitev indijsko-kitajskega spora so udeleženci konference poslali vladama v Pekingu in Delhiju.
NEV/ DELHI. — Poljski zunanji minister Rapacki se je med svojim večdnevnim obiskom v Indiji sestal s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Oba državnika sta ob tej priložnosti razgovarjaia o mednarodnem položaju s posebnim poudarkom na razorožitev ter razpravljala o znanem načrtu poljskega zunanjega ministra o ustvaritvi brezatomske cone v Evropi.
MOSKVA. — Centralni komite KP Sovjetske zveze je objavil sporočilo, v katerem ostro obsoja protidemokratične akcije tunizijske vlade, ki je pred kratkim prepovedala delovanje tunizijske komunistične partije. Sovjetska partija izraža solidarnost s tunizijskimi komunisti in upa, da bodo nadaljevali boj za demokratizacijo in napredek ter za zboljšanje življenja delovnih ljudi Tunizije.
DŽAKARTA. — Poročevalska agencija Reuter je objavila vest, da je britanska kolonialna policija na Severnem Kaliman.anu (Borneo} prepovedala razpečavanje indonezijskega tiska in knjig v Bruneju in drugih britanskih posestih. Policija je sežgala vse indonezijske knjige in časopise, ki so po pošti prišli na tamkajšnje naslove. V indonezijski prestolnici Džakarti pričakujejo, da bo indonezijska vlada ostro protestirala proti tem ukrepom.
LONDON. — V 57. letu starosti je po težki bolezni umrl vodja britanskih laburistov Hugh Gaitskell. Posle šefa laburistične stranke bo do novih strankinih volitev, katerih datum še ni določen, opravljal dosedanji Gaitskellov namestnik Brown, vendar v poučenih krogih poudarjajo, da ima največje izglede za novega predsednika stranke vodja njenega levega krila Wijson.
BERLIN. — Med nedavnim kongresom vzhodnonemške Enotne socialistične stranke je predsednik sovjetske vlade Hruščov povabil na sestanek Zupana zahodnega Berlina Brandta, vendar le-ta povabila ni sprejel. V tej zvezi je prišlo do precejšnjega prerekanja v Zahodni Nemčiji. Zupan Brandt je najprej izjavil, da mu je kancler Adenauer dejal, da bi na njegovem mestu povabilo sprejel, toda tiskovni predstavnik bonnske vlade Hase je pozneje to izjavo preklical in povedal, da je bil Adenauer proti sestanku zahodnoberlinskega župana Brandta s sovjetskim predsednikom Hruščovom.
LJUBLJANA. —- Komisija za verska vprašanja LR Slovenije je tudi letos priredila novoletni sprejem, katerega se je udeležilo 60 duhovnikov rimsko-kato-liške in evangeličanske verske skupnosti. V imenu Komisije je goste pozdravil predsednik Boris Kocijančič, odgovorila pa sta mu generalni vikar ljubljanske nadškofije dr. Josip Pogačnik In senior Evangeličanskega seniorata v LRS Leopold Hari. Obojestransko je bila poudarjena želja po nadaljnjem poglabljanju medsebojnih odnosov.
BEJRUT. — Lani je dobil Irak 95 milijonov iraških dinarjev (okrog 270 milijonov dolarjev) za petrolej, ki so ga tuje družbe načrpale na naftnih poljih v Iraku. V primerjavi s prejšnjim letom so se lanski dohodki povečali komaj za milijon dinarjev (2,8 milijona dolarjev). Vendar bi bila iraška petrolejska proizvodnja lahko veliko večja, če bi se tuje družbe bolj trudile za povečanje proizvodnje.
SAIGON. — Amerika izda za vojaško, gospodarsko in tehniško pomoč Ngo Din Diemoverau režimu v Južnem Vietnamu več kot poldrug milijon dolarjev dnevno. Kljub tej širokogrudni pomoči pa osvobodilno gibanje Vietkong uspešno nadaljuje svoje akcije in prizadaja Diemovemu režimu čedalje hujše udarce.
SKOPJE. — Letos bodo iz Makedonije izvozili za približno 9600 milijonov dinarjev industrijskega blaga in kmetijskih pridelkov. To bo za nekako 48 «/• več kakor lani. V izvoz bo šlo največ Industrijskih izdel-kov, katerih vrednost bo za eno tretjino večja od lanske. Povečanje izvoza imajo v načrtu vse industrijske panoge razen tobačne industrije. Za približno eno četrtino pa bo letos večji tudi izvoz kmetijskih pridelkov.
DUNAJ. — V okviru raznih podražitev je trenutno govora tudi o zvišanju cene pri sladkorju. Zastopniki, podjetij zahtevajo podražitev za 80 grošev pri kilogramu, predstavniki sindikatov in delavske zbornice pa pravijo, da taka podražitev nikakor ni upravičena. Nova cena sladkorja naj bi veljala od 1. aprila dalje in je upati, da bo prišlo do znosnega sporazuma.
TOKIO. _ Poveljnik ameriških oboroženih sil v Pacifiku je izjavil, da morajo Amerika in njeni zavezniki s tem računati, da bo v bližnji bodočnosti — to je v enem ali v dveh letih — tudi LR Kitajska Hnela svojo atomsko bombo.
Jezike se najlaže učijo majhni otroci
Vsak narod bi lahko z lahkoto obvladal tri 'jezike — pravi znani kanadski nevrolog dr. Penfield — če bi jih učili v letih, ko se otroci najlaže naučijo tujih jezikov, to je v rani mladosti. V teh letih zbira otrok v svojih možganih »besedne enote«, ki jih bo lahko pozneje, ko se bo njegov besedni zaklad povečal, uporabil. Te enote se vtisnejo v možgane in so pripravljene za takojšnjo ali kasnejšo rabo tujega jezika.
Po mnenju dr. Penfielda lahko vsak človek v kasnejših letih razširi svoj tako pridobljeni besedni zaklad za 300 do 10.000 besed. Vendar bo zelo verjetno izgovarjal te kasneje pridobljene besede na način, v katerem bo lahko prepoznati način izgovorjave njegovega prvega učitelja. Zato pomenijo te »izvirne enote« vse kaj več kot samo vajo za gibčnost ustnic in jezika. Predstavljajo glasovne in miselne enote, ki se fizično vtisnejo v otrokove možgane in ki jih bo otrok uporabljal pri kasnejšem oblikovanju živčno-celične baze vsake nove besede.
Otroci iz tistih dežel, kjer je v rabi več kot en sam jezik, se mnogo laže naučijo še kakšnega drugega jezika kot pa tisti otroci, ki v svojih mladih letih le redko slišijo govoriti kak drug jezik kot svojo materinščino. Ti se šele kasneje v srednji šoli učijo enega ali tudi več drugih jezikov, toda v tej dobi povzroča učenje jezikov mnogim otrokom hude težave. Zato je dr. Penfield mnenja, da bi se morali otroci učiti drugih jezikov že v osnovni šoli.
Tako misli o učenju jezikov ugleden znanstvenik v Kanadi. Toda, ali ne bi bil ta u-čenjak naravnost zaprepaščen, če bi zvedel, kako prav pri nas na Koroškem lahkomiselno in naravnost neodgovorno zapravljamo edinstveno priložnost za učenje dveh jezikov?! Nočemo govoriti o tistih zabitežih, ki se v svoji nacionalistični ošabnosti protivijo učenju obeh deželnih jezikov, saj jih dovolj ostro obsojajo njihovi lastni otroci, ko v zrelejših letih uvidijo, ob kakšno priložnost so jih spravili starši s svojim strahom, da se ne bi »umazali« z znanjem drugega deželnega — to je slovenskega jezika. Treba pa je vedno spet in spet govoriti o tistih starših, ki doma v družinskem krogu govorijo slovensko, svojim otrokom pa iz kakršnega koli vzroka ne omogočijo, da bi v šoli izpopolnili znanje materinščine.
Ko govori kanadski znastvenik o učenju drugih jezikov, seveda misli na tuje jezike. Toda v našem primeru niti ne gre za tuj marveč domač jezik, ki mu člen 7 državne pogodbe priznava značaj in pravice enakopravnega uradnega jezika, pri pretežni večini prebivalcev južne Koroške pa poleg tega še za materni jezik, največji zaklad vsakega človeka in naroda. Kdor pa zaničuje svojo materino govorico, zaničuje samega sebe in ga Zato tudi nihče ne more imeti za poštenjaka, kajti: kdor izda materni jezik in narod, bo še toliko laže izdal kaj drugega.
Tega bi se morali zavedati vsi starši po naših dolinah, ki želijo svojim otrokom dob-
Tradicionalni »Slovenski ples« v Celovcu
je bil tudi letos velika kulturno-družabna prireditev
V navzočnosti številnih častnih gostov, med katerimi je predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter posebej pozdravil koroškega deželnega glavarja W e -deniga, generalnega konzula FLRJ v Celovcu Borisa Trampuža s soprogo In ostalimi člani generalnega konzulata, svetnika ambasade FLRJ na Dunaju Ljuba Majeriča, zveznega narodnega poslcnca FLRJ Marijo Vilfanovo iz Ljubljane, predsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj Martina Koširja s soprogo, zastopnika Slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Italiji Boga Samso iz Trsta ter predstavnike posameznih organizacij koroških Slovencev, je bil zadnjo soboto v Celovcu tradicionalni ..Slovenski ples", ki se je spet razvil v veliko kulturno-družabno prireditev.
Nad tisoč obiskovalcev, naših slovenskih ljudi iz Žile, Roža in Podjune, pa tudi iz Celovca, med njimi lepo število nemško govorečih prijateljev naše prireditve, se je odzvalo povabilu Slovenske prosvetne zveze. Prišli so kljub zelo neugodnemu vremenu in napolnili veliko dvorano ter stranske prostore celovške Delavske zbornice, ki je bila za ta večer in noč prizorišče tradicionalnega „Slovenskega plesa", nesporno ene največjih in najbolje obiskanih plesnih prireditev na Koroškem.
Posebno doživetje je bil tudi na letošnjem „Slovenskem plesu" uvodni kulturno-umetniški spored. Najprej se je predstavila godbeno-pevska skupina „Pavle Kernjak”.
Dachau bo postal spomenik
Zloglasno nacistično taborišče smrti Dachau velja že danes za nekak spomenik in ga obiskujejo vsako leto številni ljudje iz vseh delov sveta, da obujajo spomine na dobo krvavega nasilja nemškega „herrenvolka". Toda Dachau v sedanjem stanju ni ravno najbolj primeren, da bi dostojno spominjal na mnoge tisoče žrtev, ki so v tem taborišču končale svoja življenja po zločinskih načrtih „nove ureditve" Evrope.
Do 20. obletnice osvoboditve tega taborišča — 29. aprila 1965 — bodo podrli vse nekdanje jetniške barake, v katerih danes delno prebivajo begunci. Na njihovem mestu bodo zgradili anglikansko cerkev in sinagogo ter uredili muzej, ki bo nadomestoval sedanji provizorični muzej. Novi muzej bo imel 17 oddelkov in dvorano za projekcije, posebno sejno dvorano in knjižnico.
Mednarodni odbor za Dachau, ki ga sestavljajo člani iz 22 držav, je povabil 4 arhitekte — 2 Jugoslovana, 1 Nemca in 1 Angleža, da izdelajo načrt za spomenik 120.000 žrtvam tega taborišča. Spomenik bo stal okoli 10 milijonov šilingov.
ro in jim hočejo izravnati pot v življenje. Vzgoja v materinščini je zdrava osnova za vsako drugo izobrazbo in le človek, ki ljubi svoj jezik in svoj narod, bo znal spoštovati tudi druge jezike in narode.
Kot zelo mlad ansambel seveda še ne razpolaga s potrebno rutino, vendar pa je pokazala dovolj življenjske volje že v tem, da je niso uspeli prisiliti k molku krogi, ki so kratko pred prireditvijo hoteli s svojimi preizkušenimi sredstvi izsiljevanja, pritiska in prepovedovanja onemogočiti njen nastop in sploh izpodkopati njen obstoj. Čeprav njena izbira komadov za tako priložnost ni bila ravno posrečena, je skupina uspešno prestala svoj „ognjeni krst" in se bo ob nadaljnji prizadevnosti — če pomislimo le na mladega trobentača, ki je naravnost zaljubljen v svoj instrument! — gotovo razvila v priljubljen ansambel. O taki priljubljenosti nedvomno lahko govorimo pri Velikem plesnem orkestru iz Kranja, ki je pod vodstvom Franca Puharja nastopal s pevcema Marjano Deržaj in Ninom Robičem, ter pri ansamblu ljudske glasbe »Boris Frank s svojimi Kranjci". — Višek umetniškega užitka pa je razumljivo bil nastop plesnih in pevskih solistov ljubljanske Opere ob spremljavi pianistke Zdenke Carjeve: Magda Vrhovec in Vlasto Dedovič sta plesala odlomek iz »Labodjega jezera" Čajkovskega ter Tatjana Remškar in
Janez Mejač Albenizev »Španski ples' (koreografija dr. Henrik Neubauer), medtem ko sta oba baletna para v čudovitih narodnih nošah izvajala Gotovčev »Kolo Morano'; s svojim krepkim baritonom je navdušil Edvard Sršen v Ipavčevi »Jaz nimam lepe ljubice" in zlasti v ariji Figara iz Rossinijevega »Seviljskega brivca", dočim je Hilda Holzl s svojim lepim sopranom pela arijo Leonore iz Verdijevega »Trubadurja".
Glavni del prireditve — kakor pove že njen naslov — je bil seveda posvečen plesu in prijetni družabnosti. Veliki plesni orkester iz Kranja in ansambel »Boris Frank s svojimi Kranjci" iz Ljubljane sta igrala zelo marljivo, saj so bili kratki odmori le takrat, ko so si morali godbeniki obrisati usta ali pa plesalci zajeti zrak po kakšnem tvvisfu in posebno poskočni polki. Le enkrat v letu je »Slovenski ples", zato je ob tej priložnosti vse veselo in sproščeno; pozabljene so vsakodnevne skrbi in za kratke ure, ki so ob plesu in zabavi še posebno kratke in včasih kar prekratke, so vsi udeleženci ena sama velika in vesela družina. Ravno v tem pa je tudi pomembna naloga »Slovenskega plesa", ki iz leta v leto uspešno pomaga navezovati in utrjevati prijateljske vezi med ljudmi različnih gledanj in različnih jezikov!
KUKUROC DR0B£lfi€
9 Italijanske oblasti so prepovedale Izdajo kataloga za razstavo risb in slik ekspresionista Georga Grozsu, če} da so reprodukcije umetnikovih del nemoralne. Nasprotno pa razstava sama ni bila prepovedana.
Q Znana operna pevka Maria Callas je odpovedala pogodbo, po kateri bi morala v Londonu nastopiti kot Carmen. Zato pa se baje pripravlja na vlogo Isolde, s katero naj bi se v Covent Gardenu uveljavila kot pevka v Wagnerjevih delih.
Jadranski koledar 1963
Pod pokroviteljstvom Slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Trstu, osrednje organizacije Slovencev v Italiji, je Založništvo tržaškega tiska tudi letos izdalo obsežen*Jadranski koledar«, ki obsega 256 strani in vsebuje lepo vrsto najrazličnejših člankov ter mnoge zanimive ilustracije.
»Jadranski koledar« je v pravem pomenu besede koledar več ali manj le po naslovu, kajti v polni meri zasluži naslov zbornik ali almanah življenja in prizadevanja slovenske narodne manjšine v Italiji. V uvodnem članku »Za nove odnose« podaja Boris Race bilanco preteklega leta tako v odnosih med posameznimi manjšinskimi organizacijami kakor tudi v odnosih med državo in večinskim narodom ter manjšino. Milan Bolčič je prispeval pregled zunanjepolitičnega dogajanja v letu 1962, Lavo Čermelj pa poroča o osvajanju vesolja. Široko je zajel problematiko odnosov med naprednimi italijanskimi silami in Slovenci Eugenio Laurenti v svojem članku »Vloga in problemi politike levega centra«, Zorko Jelinčič pod naslovom »Lepa Vida u-mira . ..« opozarja na načrtno poitalijančevanje nekdaj izključno slovenskih vasi na Tržaškem, nato pa v obširnem članku sledijo dokumenti borbe za narodnostne pravice Slovencev pod Italijo.
Nadalje prinaša koledar zanimive prispevke o sindikalnih borbah in uspehih v letu
1962, o obmejni trgovini na Tržaškem,- o avtonomiji italijanskih dežel in posebej o statutu dežele Furlanija-Julijska krajina, o načrtu nove ustave in gospodarstvu v sosedni Sloveniji, o tržaškem in goriškem tisku v letih 1961 in 1962, o ureditvenem načrtu za tržaško občino, o prosvetnem življenju, o Goriški na pragu dvajsetega stoletja, o gospodarski zgodovini Slovencev v Furlaniji in o Rezijanih, spominja pa se tudi šestdesetletnice tržaškega pisatelja dr. Vladimira Bartola, vstaje v Brdih, let narodnoosvobodilne borbe, kmečkih uporov na Primorskem in v Istri ter pripoveduje o lepotah primorske zemlje. Kmečkemu prebivalstvu pa so namenjeni članki o agrotehničnih ukrepih v borbi proti suši, o vrstah graha in paradižnika, o nekaterih značilnih boleznih domačih živali in o stoletnici »Umnega gospodarja«.
Ne nazadnje pa je treba omeniti še vrsto leposlovnih prispievkov, črtic in pesmi, ki so jih prispevali Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, Salvatore Kollwitz, Josip Tavčar (radijska igra »Klinika za živčne čudeže«), Boris Pahor, Milan Bolčič, Stanka Vilhar, France Magajna, Žarko Petan, Saša Vrbnik in Riko Pertot.
»Jadranski koledar« za leto 1963 lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse.
V pripravi je	2 3
Slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika
2.	Katero besedišče naj zajamemo? Čehi so v uvodu k velikemu slovarju rekli, da pri njih odločuje raba Po 1880. V epilogu pa zatrjujejo, da besednjak sloni na delih klasične literature, in citirajo tudi Erbena (n Nemcovo. Torej so pomaknili mejo nekako na 1850. Rusi upoštevajo dela od Puškina naprej, Rečnik od Dositeja oz. za Hrvate od ilirizma dalje. Poljaki navajajo tudi mrtve besede slavnih klasikov. Naš odbor je za to, da slovar zajame besedni Zaklad sodobnega knjižnega jezika od moderne naprej z upoštevanjem besedišča naših klasikov, vštevši Prešerna. Arhaizmov, besed iz narečij, slanga ali žargona slovar ne bo navajal, razen če jih rabi pomembnejši avtor. Tako delajo vsi sodobni slovanski besednjaki.
3.	Besede in rekla bo vsekakor treba označiti po njih vrednosti in fabi pa tudi po stilistični plati. U-tedniški odbor bi zelo rad izvedel vaše mnenje, kako je obravnavati napačno rabo, barbarizme, germanizme, nepotrebne izposojenke in P°d., skratka puristično stran. Češki
slovar pravi v epilogu, da je bilo puristično stališče uveljavljeno samo na začetku dela. Po našem je naloga podobnih del ne samo čim popolnejši prikaz današnje jezikovne rabe, marveč do neke mere tudi opozarjanje na nepravilnosti.
4.	Pomen. Slovanski slovarji te vrste hočejo vsako besedo pomensko opredeliti brez pomoči tujega jezika. To skušajo doseči na več načinov: s čisto logično definicijo, z obširnim opisovanjem, s citati. Zlasti definiranje in opisovanje močno povečuje obseg dela, pa vendar včasi kaj malo pove in razlaga jasno s temnim. Tako so n. pr. klešče opisane v celih treh vrsticah, a iz razlage je res težko povzeti, da gre za klešče. Ali so res potrebne takele razlage: ukrasti — vzeti s sebičnim namenom tujo stvar brez lastnikovega dovoljenja; duh — misleča, čuteča in delujoča človekova zmožnost; brat — vsak izmed sinov v razmerju do drugih otrok istih staršev; vreči — napraviti, da se kaj premakne z mesta in pade v neki razdalji; dvoglav — ki ima dve
glavi; administratorski — ki se nanaša na administratorja. Odbor meni, da splošno znane besede in že po sebi razumljive zveze ne potrebujejo definicij, ilustrirali jih bodo zgledi in citati. Pač pa bodo potrebne neke splošne oznake, kadar se beseda rabi v različnih pomenih. Vsekakor se geslo ne more opredeliti in razložiti s samimi sinonimi in anto-nimi.
5.	Strokovno izrazje. Za znanstvene termine velja, da ne sodijo v besednjak knjižnega jezika tisti, ki so znani samo ozkemu krogu strokovnjakov. Seveda je izbor zmeraj subjektivno pobarvan. Zatorej smo priporočili terminologom, naj predlagajo samo izraze, za katere so trdno prepričani, da spadajo v besedni zaklad povprečno izobraženega Slovenca. Pri terminih je zelo pereča pomenska stran. Prevodov je malo, sinonimov navadno ni, sama kratica stroke pa vsekakor ne bi zadostovala. Tako se bo pač treba zateči k definicijam in opisom čeprav včasi dolgoveznim. Nekateri termini, n. pr. iz botanike, bodo imeli razlago v latinskih imenih. Prav gotovo bi bilo zaželeno, če bi slovar tudi v teh primerih ilustriral pomen in rabo s citatom.
6.	Omejeni obseg narekuje način citiranja. Predvsem ne bo mogoče citiranje in extenso, tudi bodo morale zadostovati kratice avtorjev. Za osvetlitev enega pomena bo dosti en citat, vendar pa bo potrebno, da s citati ilustriramo tudi pomenske odtenke, rekla in stilistične posebnosti. — Pomen bomo obravnavali v širših skupinah, preglednost ne dovoljuje, da bi se spuščali v pretirano drobljenje.
7.	Ali naj navajamo izvor besedi (dedni fond, izposojenke, knjižne besede tujke)? Tudi slovarji imajo v tem pogledu precej različno prakso, slovanski n. pr. analizirajo samo tujke (za druge besede daje e-dino ruski navedbe iz starih slovarjev). A tudi pri tujkah je obravnava kaj različna, včasih je naveden jezik, iz katerega so, drugič spet jezik posrednik. — Odbor predlaga, naj se navajanje izvora opusti.
8.	Razpored gesel. Veliki ruski slovar ima geselska gnezda, sicer pa se zateka h kazavkam in dodatnim a-becednim seznamom. To je vsekakor ilustrativno za pomen in besedo-tvorje, otežuje pa iskanje. Manjši slovarji varčujejo s prostorom in si pomagajo na različne načine: a) uporabljajo v omejenem obsegu geselska
gnezda (za močijo, manjšavke, itera-tive, za izpeljanke na -ski in -stvo); b) izpuščajo izvedenke in sestavljenke z rednim pomenom pripone ali predpone (bratov, sestrin, nelep, prevelik), vendar so si postavili za kriterij frekvenco; c) omejujejo citiranje.
Uredniški odbor se je odločil za abecedni red brez gnezd. Od izpeljank in sestavljenk je treba vzeti vse, ki imajo kak pomenski odtenek ali se pogosto rabijo. Praviloma ne bomo upoštevali enkratnih in tudi ne potencialnih besed.
Po teh vidikih urejen slovar se bo — upamo — dostojno približal velikim slovarjem pri drugih Slovanih.
Pri tem odgovornem delu si zelo želimo, da bi z nami sodelovala vsa javnost, posebno pa tisti, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom. Če kdo ne more povedati svojega mnenja o vseh točkah, naj si pač izbere tiste, ki ga zanimajo. Vsaka pripomba in nasvet bo dobrodošel. Pošiljajte jih na naslov: Inštitut za slovenski jezik SAZU, Ljubljana, Novi trg 4/1, pp. 323.
Redakcijski odbor:
Anton Bajec Mile Klopčič (Konec)	Tanče Tomšič
Za poglobitev dobrih odnosov med sosednima državama
V Št. Vidu ob Glini, v popolnoma nemško govorečem koroškem mestu, imajo zelo mnogo smisla za poglobitev dobrososedskih odnosov med sosednjima državama Avstrijo in Jugoslavijo. To je prejšnji teden pokazalo letno zborovanje Avstrijsko-jugosio-vanske družbe, katerega se je udeležila vrsta častnih gostov. Predsednik družbe, občinski svetnik Plangger, je pozdravil med drugimi častnimi gosti namestnika deželnega glavarja Krassniga, župana Zankia, podžupana Roma, generalnega konzula FLRJ Trampuža, konzula Petroviča, vicekonzula Čopa, mestnega svetnika Mortha ter zastopnika Avsfrijsko-sovjetske družbe dipl. ing. Fiedlerja.
Na zasedanju so naglasili, da je naloga družbe posredovanje kulturnih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo. Kulturne izmenjave so odličen doprinos k boljšemu medsebojnemu spoznavanju obeh narodov, je dejal med drugim predsednik Plangger in povedal, da se je v zadnjih dveh letih izvedla vrsta takih prireditev. Poleg tega so napravili izlete v različne kraje Jugoslavije in sicer od obstoja organizacije 16 potovanj s 567 udeleženci. Razen tega je družba posredovala s sodelovanjem sindikata poštarjev počitniška bivanja v Jugoslaviji. V vrsti kulturnih prireditev so nastopili nekateri predavatelji iz Jugoslavije. Koncertna prireditev ansambla ..Veseli Kanjci" je bila popolnoma razprodana. V naslednjem bo v vračilo obiska slovenskih predavateljev imel v Jugoslaviji osemdnevno predavateljsko turnejo Joset Spitzer. Krajevna organizacija družbe v Št. Vidu šteje 89 članov ter ima tudi letos mnogo načrtov, med temi obisk smučarskih skokov na Planici in ob veliki noči letalski izlet v Beograd ali Sarajevo.
Namestnik deželnega glavarja Krassnig je izrazil svoje priznanje dejavnosti Av-sfrijsko-jugoslovanske družbe v Št. Vidu in zagotovil, da bo v Celovcu spet poživil deželno Avstrijsko-jugoslovansko družbo. K besedi sta se oglasila tudi župan in generalni konzul Trampuž. Župan je povedal, da bo februarja v Št. Vidu gostoval znani pevski zbor iz Jugoslavije, ki bo potem nadaljeval svojo turnejo na Japonskem in v Ameriki.
Za zaključek zborovanja je član družbe predvajal slikovno poročilo o doslej izvedenih potovanjih ki jih je družba priredila po Jugoslaviji.
Občni zbor gasilcev
Kmečka mati - gospodinja
Kmetje radi potarnajo, da znaša njihov delovni čas po 14 in tudi več ur dnevno. To so dejali tudi na nekem sestanku kmetov Slovenske kmečke zveze. Drži, kmečko delo je naporno, zahtevno in nenehno. Toda povprečno računano, bodimo si odkriti, stalnega in tudi ne povprečnega 14 ali več urnega delavnika menda ni več, kajti ne bi dandanašnji lahko našli nekoga, ki bi iz dneva v dan garal po toliko ur. Pač, še pred malo desetletji je bil čas, ko so morali ljudje na kmetiji vse delo opraviti s silo svojih rok ter volovsko in konjsko vprego. Takrat je delo zahtevalo o-gromno delovnega časa.
Ob košnji in ob žetvi na primer so vstajali zgodaj, komaj je petelin zapel v jutranji mrak, so se že dvignili iz postelj in šli kosit na rosni travnik. Delavnik je bil dolg, 14 pa tudi 16 ur. Ob ajdovi setvi, ko so prej še veliko več ajde sejali, je orač »hecal« vole v ranem jutru, da so do nastopa poletne vročine že nekaj storili. V jeseni pa, ko je bilo treba pridelke spravljati v vedno bolj kratkem dnevu in ko je dozorelo sadje, so v pozne nočne ure »tolkli«, to je mehčali sadje za prešo. Kjer je bilo veliko tepk, ki sc rade mehčajo, so pogosto tolkli skoraj do polnoči, rano zjutraj pa so spet nadaljevali s tem delom. Nekdo je pravil, da so neprespani ljudje brez zadostnega počitka, hodili čez dan kot sence in se spočili šele takrat, ko je bil kakšen »ndiv«, kmečki sopraznik. Žitne snope so za sušenje skladali na ostrve, kar je bilo gotovo zamudno in naporno delo. Potem so začeli snope skladati v kupčke in menda noben »ajfel« ni ostal na njivi. Od jeseni in skoraj do božiča pa so mlatili »prazno slamo«.
Z napredkom se je ta način dela in mnogo drugega napornega truda bistveno spremenilo in obrnilo na boljše. Tehniški pripomočki v veliki meri nadomeščajo človeško fizično moč in silo — predpostavimo pri kmetiji, ki si jih more nabaviti —: električna energija, motor, traktor, motorne kosilnice in kosilno-mla-tilni kombajni, motorne žage in drugo — ves ta razvoj je prevzel ogromno napornega dela in razbremenil človeka, vola in konja.
Kdor pa pozna razmere na kmetih, ve, da so dela, ki so nenehna, ponavljajoča se v delavnik, nedeljo in praznik. Oskrba družine, krmljenje in ureditev snage in reda v domu. Ponekod imajo sicer že tako urejeno, da se na primer nedeljska »hlevska služba« menjava, da je ob nedeljah in praznikih vedno kateri drugi zadolžen, da jo opravi, ker pač ne gre, da bi to nujno delo vedno opravljal eden in isti, ki ima tudi pravico in si želi kakšno nedeljo in praznik kot prost dan. Kljub temu pa zahteva kmečko delo še zmiraj v primeri z drugimi zaposlitvami ogromno dela, kajti nikoli vsega dela ne opravi stroj in kmečki človek tudi ob izumih tehnike ne more počivati in vedno drži, da kmečko delo, prav v poletnih dneh, ko traja zares od zore do mraka, daleč ne dosega ustrezajoče plače po vrednosti vnovčenja kmetijskih pridelkov.
V tem sestavku pa se hočemo spomniti kmečke matere-gospodinje, trpinke na manjšem in srednjem kmetijskem obratu. Še vedno in v stoterih primerih je tako, da ima takšna mati-gospodinj a nenehen delavnik vključno nedelje in praznike, poleti ter pozimi. Nenehno jo priganja delo v gospodinjstvu — za kmetijo, družino, ne zase. Zgodaj zjutraj, ko še dolgo ni zasvetil beli dan, je na nogah, krmi svinje in oskrbuje krave, pomolze in hiti s kuhanjem zajtrka. V takem delu se že v ranem jutru izživlja, vsak dan, vse leto. Otroci morajo pravočasno v šolo, oskrbljeni oblečeni, često pa zahtevajo še manjši otroci materinsko pomoč in oskrbo.
Komaj je opravljeno to jutranje delo, trajajoče ure s prenosom težkih veder svinjske krme in jerbasov za krmljenje krav in druge živine, ponekod tudi težkih veder za vodo, ker povsod vode nimajo v kuhinji, hiti kmečka gospodinja v poletnem času na polje, kjer čaka okopavanje, pletev in žetev. Pridno dela, čelo kipi od znoja, neizmerno prsti prebrskajo ženske pri pletvi, mnoge rastlinice posebej o-grebejo, zagrebejo ali se je kako drugače dotaknejo, samo da je njiva čista in da pomagajo rastlinam pri tekmi s plevelom. Opoldne spet hiti domov, da pripravi kosilo, po kosilu pa spet urno na polje in dela, dokler ne lega mrak na zemljo. Zvečer v gospodinjstvu srednje in male kmečke gospodinje ni počitka, spet je na večernem redu molža, oskrba svinj in živine ter priprava večerje. Končno sc zadnja, izmučena in izčrpana, vleže k počitku, če ne krpa in šiva še prej raztrgane hlačke, janki-ce in< nogavice svojih otrok. Le kratek je počitek in zjutraj je mati-gospodinja spet prva na nogah in znova se začne dan, dolg dolg delavnik. Pri vsakem delu je takšna kmetica zraven, ne le v kuhinji in gospodinjstvu, temveč tudi v hlevu, na polju, travniku in tudi v gozdu, Prostega časa si ne utegne privoščiti, če gre po opravkih v mesto ali v cerkev, je njena prva skrb, da čimprej pride domov k svojim vedno se ponavljajočim opravkom vse leto iz dneva v dan.
Takšnih kmečkih gospodinj je še mnogo, malih in srednjih kmetic, kajti različnih dela
Bilčovs. — Da med nami še ni zamrla smisel o medsebojni pomoči v primerih nevarnosti in nesreč, je zgovorno pokazal občni zbor tukajšnjega gasilskega društva, ki je bil v nedeljo dne 20. januarja v gostilni pri Miklavžu. Nad 60 aktivnih in podpornih članov se je zbralo, da slišijo in odobrijo ali pa zavrnejo poročilo vodstva za minulo leto.
Poročilo, ki sta ga podala načelnik in tajnik društva, je bilo zelo obširno. Iz tega se je lahko povzelo, da je bilo delovanje naših gasilcev, kakor zmeraj, tudi v tem letu razgibano. Pohvalo zaslužijo aktivni gasilci za njihovo požrtovalnost, katerih četa šteje 34 za pomoč bližnjemu v potrebi nesebično pripravljenih mož in fantov. Podpornih članov, to je takih, ki so svojčas zastavili svoje moči in sposobnosti v službi pomoči bližnjemu je pi gasilskem društvu 76.
Za zares udaren nastop gasilcev v slučajih požarov in drugih nesreč so nujno potrebne mnoge vaje. Z zadovoljstvom se lahko ugotovi, da so te vaje aktivni gasilci skoraj polnoštevilno obiskovali. Potrebe tega potrjuje dejstvo, da nesreča nikoli ne miruje. Trikrat so bili naši gosilci alarmirani v minulem letu, da so hiteli na kraj nesreče. V suhem poletju se je iz nepojasnjenega vzroka vnel gozd blizu Drave. Če ne bi bili gasilci takoj na mestu, bi lahko nastala ogromna škoda, tako pa so jo vrli gasilci zabranili. Ob nevihti je strela udarila v skedenj Bistrove kmetije v Branči vasi. Gasilci sicer niso mogli zabraniti, da je skedenj pogorel, vendar so pred ognjem obvarovali hišo in zabranili razširitev ognja na sosednje stavbe. V tretjem primeru pa je nastal ponoči ogenj pri p. d. Tinu v Bilčov-su, kjer se je zaradi preblizu postavljene peči vnela stena. Domača družina je ogenj ukrotila, toda že so bili tudi gasilci na mestu, da bi ob potrebi obvarovali družino pred večjo požarno škodo.
V minuhem letu so prezidali in razširili tudi gasilski dom. Dom so hkrati z novo nabavljenim gasilnim avtom na lepo uspeli * v
olajševalnih tehniških pripomočkov si, kakor
v večjih kmetijskih obratih, ne morejo nabaviti. Donos kmetije komaj krije najnujnejše vsakdanje potrebščine. Posledica tega napornega dela je prezgodaj zrahljano zdravje, toda za temeljito zdravljenje in okrevanje ni časa. Takšna kmetica se ne more sprostiti niti takrat, ko pričakuje otroka in tudi ne po porodu. Kar se tiče socialne in materinske zaščite, je takšna kmetica še daleč zadaj za drugimi poklicnimi stanovi Na kakšen dopust ali potrebno okrevališče, sproščenega domačih vsakdanjih skrbi in dela, niti ne utegne misliti.
V tem in še marsičem drugem za socialno zaščito mater in gospodinj malih in srednjih kmetijskih obratov je bilo doslej veliko zamujenega in se je pravzaprav zelo malo storilo, na kar bo treba nujno misliti, kajti ni čudo, da mladi smečki nasledniki skoraj že težko dobijo žene-gospodinje, ker še vedno drži, da so na takih »pavrib« dela naporna.
slavnosti blagoslovili in izročli svojemu namenu. Pri tej slavnosti je sodelovalo celotno prebivalstvo in tudi naši domači slovenski besedi se je odmerilo vsaj nekaj prostora pri nagovoru domačega g. župnika, eni deklamaciji in eni pesmi slovenskega pevskega zbora.
Toda eno moramo še enkrat ponoviti. Gasilski dom v Bilčovsu je nosil, s kratko prekinitvijo za časa Hitlerjevega režima, od svoje ustanovitve leta 1906 do leta 1962 dvojezičen napis. V čast in ponos nam je brl. Vsak, ki je hodil mimo, je dobil vtis, da se tukajšnje prebivalstvo razume in spoštuje med seboj. Lahko smo bili zgled drugim krajem in tudi široki javnosti, ker tam, kjer se ljudje razumejo, lahko živijo narodi v miru in slogi eden poleg drugega. Toda, na žalost, so občinski predstojniki pri prezidavi odstranili napis v obeh jezikih in ga nadomestili s samo nemškim. To dejanje nikakor ni v čast tistim, ki so to storili, kajti njih kratkovidnost se končuje v šovinizmu, kateremu so dnevi šteti.
V čast in priznanje pa našim požrtvovalnim gasilcem, ki se niso pustili sprovocirati po dejanju naših večinskih občinskih očetov in še nadalje vztrajajo kot aktivni gasilci v prostovoljni službi v korist bližnjemu, ne glede na to, kakšnega mišljenja in porekla je posameznik.
Omenjamo še eno spremembo v naši ob-
Tal^o smo pred davnimi desetletji deklamirali in peli v osnovni šoli. Letos je spet zares tako. Sibirski mraz drži na vasi in v mestu vse v svojem ledenem objemu. Huda zima, ne le pri nas, temveč celo tudi v pokrajinah kjer takšne še ne pomnijo, je zahtevala že mnogo žrtev, kar smo brali v časopisnih poročilih iz širokega sveta.
Ne smemo pa pozabiti, da trpijo zaradi ostre zime prav posebno revnejši sloji, na primer stari onemogli ljudje z nekaj ^sto šilingi skromne preskrbovalne rente.^ Srečal sem nedavno zvečer staro, sključeno zensko, vso betežno, ki je vlekla po celovški ulici voziček in na njem naloženih nekaj starih skatijastih kartonov, ki so jih ji dali po trgovinah, da jih doma pokuri in si vsaj nekoliko ogreje svoje skromno mrzlo stanovanje. Rekla je: »Čudno je mrzlo in nimam s cim netiti«. Takih eksistenc je mnogo, ki morajo v tej dolgi ostri zimi prestati veliko neprijetnega mraza.
Zanimivo je tudi, da kmetje iz celovške okolice letos ne privažajo v tisti količini drv na trg, kot so to storili običajno. Scepljena in razžagana suha drva so prodajali na tedenskem celovškem trgu in jih dobavljali tudi raznim gospodinjstvom na dom. Dejal je neki kmet, da letos tega ne zmorejo, ker jim tudi na domovih že pričenja zmanjkovati potrebnih suhih drv, saj morajo štedilnike v kuhinjah in peči v stanovanjih skoraj nenehno kuriti. Jeseni jih je prekmalu prehitel sneg, da niso mogli spraviti na domove za drva pripravljeni les iz gozdov, ker ga je pokrila debela plast snega.
Huda, mrzla in trajajoča zima muči človeka. V tem času pa ne smemo pozabiti, da
Predprodaja vstopnic za dunajsko „Revijo na ledu”
Predprodaja vstopnic za dunajsko revijo na ledu, ki bo na celovškem u-meinem drsališču od 6. do 18. februarja 1963 gostovala z novim sporedom »Festival ljubezni", se je začela od 21. januarja dalje v vseh prodajalnah vstopnic na Koroškem, Štajerskem, Salzburškem, Vzhodni Tirolski, severni Italiji in v Jugoslaviji.
Zanimance za edinstveno revijo o-pozarjajo, da si vstopnice priskrbijo pravočasno. Direkcija celovškega velesejma in umetnega drsališča ima že danes velika naročila za vstopnice iz tu- in inozemstva.
Med drugimi mesti prodajajo vstopnice za »Festival ljubezni" na Koroškem: v Celovcu Potovalni urad koroške prometne družbe, Springer & sinovi, Neuer Platz 1, Rathaus, tel. 20-40 in 30-89, v Beljaku Potovalni urad Stage, Postgasse, tel. 43-15, v Borovljah ing. Outschar, tel. 310, v Velikovcu Avtomobilsko potovalni u-rad Polaschegg, tel. 226 in v Šmoho-ru Potovalni urad Jošt, tel. 387.
čini. Dobrih osem let je bil pri naši občini kot tajnik g. Anton Oitovvitz. Dosegel je leta za upokojitev in se je v začetku leta poslovil od svoje tajniške službe. Ob tej priložnosti se mu za njegovo delo, ki ga je storil našim občanom brez razlike mišljenja, iskreno zahvaljujemo. Povedati hočemo, da je bil g. Oiiowitz človek, ki se ni sramoval našega slovenskega jezika, z njim se je mogel vsak lepo po domače pogovoriti. Predvsem zaradi tega nam bo ostal v lepem spominu ter ga bomo vedno veseli, kadar koli ga bo pot zanesla med nas.
Službo občinskega tajnika je nastopil novi tajnik Viktor Eichholzer. Upamo in pričakujemo, da se bomo tudi z njim tako dobro razumeli.
Vabilo
Bilčovščani gostujejo z igro
VERONIKA DESENIŠKA
v soboto, 2. februarja ob 19.30 uri pri Tisch-larju v St. Janžu v Rožu.
Vsebina igre je povzeta iz dobe srednjega veka, časa, ko so bili celjski grofje na višku svoje moči in slave ter so tudi na grmadah sežigali razne »čarovnice". Igra je zelo zanimiva in nam vsaj delno predočuje življenje v tej davno minuli dobi.
Igro so z velikim uspehom že igrali doma v Bilčovsu in v Št. liju ob Dravi.
K številni udeležbi vabijo	igralci
pod temi vremenskimi prilikami silno trpi divjad po naših gozdovih, srne, zajci in ptice ter vse druge vrste naših štirinogih in perutninskih živali. Bolj kakor mraz muči divjad lakota, glad, ko so vsi viri krme globoko pod snežno odejo. Iskanje hrane sili divjad v bližino človeških bivališč, ne glede na nevarnosti, ki ji pretijo. Najbolj je divjad ogrožena od tatinsko lovečih psov, na veliko sramoto pa včasih tudi od tatinskega psa v človeški podobi, kako so to nedavno pokazale sledi v bližini Celovca.
Dobri in plemeniti ljudje imajo tudi srce do gladujoče divjadi, ki si sama ne more pomagati. Pravi lovci tudi brez navodil od višjih lovskih instanc pomagajo z ljubeznijo in požrtvovalno prezimiti divjad s tem, da ji na pripravnih krajih pokladajo krmo, predvsem pa pazijo tudi na to, da bo brezvestnim lastnikom tatinskih lovskih psov onemogočeno, da bi pustili svoje pse prosto tekati po gozdovih, poljih in travnikih, kar je tudi po zakonu prepovedano in občutno kaznivo.
Pomagajmo v stiski človeku in živali, bodi to prizadevanje tudi eno izmed človečanskih gesel in zapovedi!
KOLEDAR
Petak, 25. januar: Spr. Pavla Sobota, 26. januar: Polikarp Hedelja, 2T. januar: Ion« Ponedeljek, 28. januar: Peter N. Torek, 29. januar: Frančitek Sreda, 30. januar: Martina Četrtek, 31. januar: Peter
Huda zima mrazi me in dolgo proč ne spravi se...
V gozdovih je nekoč živel divji mož, kos-mc|f kot medved in močan ko sedem medvedov. Vsa njegova moč pa mu ni bila v prid, ker je bil slabe pameti in je vse, k°r je storil, napak storil. Po hostah je lovil ^'vjad in perjad ter jedel pečenko, kadar je kaj ulovil, a gladoval, kadar je bil lov Zanič. Takrat je primotoglavil v to ali ono Vasi kjer je občepel na hišnem pragu ter fnomljal in moledoval, dokler mu ni gospodinja prinesla latvo mleka in reženj ovse-njaka.
Ko pa ga je nekoč neka gospodinja le zgrdila, da je lenuh in potepuh, ki bi rad jedel, delal pa nič, je vprašal:
»Kaj pa naj delam, ko nič ne znam, ne-r®den pa sem tako, da vse poteptam?"
»Če za drugega nisi, pa za hlapca služi!" je svetovala skopa ženska, ki ji je bilo z°l mleka in ovsenjaka za divjega moža.
Potlej se je divji mož zares udinjal za hlapca pri bogatem kmetu.
Prvi dan ga je gospodar poslal ovce Past. Ali ko se je divji mož sredi dneva zlatil, je zadavil najlepšo ovco, ji odrl ru-n°i jo spekel na ražnju in jo požrl. Zvečer Pa ga je pred ovčnjakom že čakal gospodar, Pogrešil je eno ovco in vprašal nenavadnega pastirja:
»Ali si eno ovco na trati pustil?"
»To pa že ne!” je odkimal ovčar. „Odrl *em jo in požrl."
Gospodar je zmeraj gladnega divjega ^oža oštet, ko je del:
»Že vidim, da za pastirja nisi. Boš pa jut-r' ječmen mlatil."
In ga je naslednji dan zares poslal na 9urnno ječmen mlatit.
Divji mož je pograbil cepec ter mlatil in mlatil po snopih, dokler ni vse slame in Vsega zrnja zmlatil v pleve. Nazadnje pa J6 še odprl dveri gumna na stežaj, da je veter razpihal ves drobiž.
»Ti si pa hudir!" se je pod večer razjezil 9°spodar, ko je prišel k nenavadnemu mladiču in videl, da od mlatve ni ostalo niti Prahu. „Za mlatev že nisi, boš pa jutri iz hleva izkidal gnoj in ga zmetal na gnojišče."
Naslednji dan je divji mož pograbil vile jn kopačo ter odšel v hlev na delo. Kidal ie in kidal, dokler ni izkidal vsega gnoja, nazadnje pa je še s kopačo kopal in ril, dokler ni podkopal hleva, ki se je zrušil.
Ko je gospodar videl, kakšno mu je za-
godel neumni divji mož, ga je nagnal od hiše, rekoč:
»Želel sem hlapca, a dobil sem trapca! Zares si jak, zraven pa takšen bedak, da naj te kar odnese vrag!"
Tako je divji mož za vselej opravil s hlapčevanjem. Potepel se je v hosto, kjer je spet lovil divjad in perjad ter si z njo tešil glad.
Nekega dne pa ga je v gozdu srečal mlad drvar, ki je pričel bahačiti, da je močnejši kot hostnik.
»Velik pametnjak resda nisem,” je zamomljal divji mož. »A da bi bil ti močnejši kot jaz, tako neumen pa spet nisem. Pa se pomeriva, da se uveriva, kako je s to stvarjo."
»Pa se poizkusiva!" je pristal prebrisani drvar.
Preden pa se je drvar zavedel, ga je divji mož pograbil in ga vrgel v zrak, da je brez sape obvisel v krošnji hrasta.
»Da bi te vrag! Pa si res močan, četudi si bedak!" je ves prestrašen zajecljal drvar, ko je z drevesa splezal na zemljo. »A videl boš, da sem močnejši kakor ti! Ti si me vrgel na drevo, jaz te bom vrgel na
zemljo. Še prej pa pijva, da si žejo pogasiva!"
In je ponudil divjemu možu čutaro žganice.
Divji mož je pil in pil, dokler se ni opil in se pijan zvrnil na zemljo. Ko se je spet ove-del, je priznal:
»Zares si me zmogel in me pogrnil, da sam ne vem, kdaj in kako si me zvrnil. A če podereš hrast, na katerem si obvisel, bom verjel, da si močnejši kakor jaz."
»Če bom jaz podrl enega, boš ti drugega!" je drvar pokazal na sosednji hrast. »Velja?"
»Velja!" je pristal divji mož. in je objel visoki hrast ter ga prelomil na dvoje.
Drvar pa je ta čas vzel drevnjačo in žago ter izpodsekal in prežagal drugi hrast.
»Zdaj pa le poglej," je rekel hostniku, »kakšen je tvoj parobek, kakšen je pa moj! Tvoj je razcefran, moj pa raven in gladek.”
»O, ti si pa zares hudiri" se je začudil divji mož. In ker se mu je za malo zdelo, da je človek močnejši, je izginil v hosto, da ga nikoli več ni videla ne srečala nobena živa duša.
Kaznovana hudobija
Nekega dne je prinesel cče Mikecu in Jožeku nove čevlje, rekoč: »Otroka, če bosta pridna, vaju peljem jutri v mesto po nove obleke."
Drugo jutro sta šla otroka po stari navadi nabirat gobe. Mihec je iskal gobe, Jožek pa, kakor vedno, ptičja gnezda. Bil je poreden. Vsako gnezdo je treščil na tla in pobiral vsa ptičja jajca. Čez nekaj časa reče Mihec Jožeku: »Greva domov, kmalu bo treba na vlak." Jožek odgovori: »Pravkar sem našel gnezdo, tega bom še vrgel na tla." »Pusti gnezdo," je prigovarjal Mihec. »Oče je rekel, da greva v mesto, samo če bova pridna. Saj veš, da oče ne pusti preganjati ptičev." »Idi, strahopetec, jaz te dohitim. V mesto bom šel, čeprav bom še to gnezdo treščil na tla."
Zgodilo pa se je nekaj, česar Jožek ni pričakoval. Ko je priplezal na visoko smreko, mu je klobuk padel na tla in se zakotalil v bližnji potok, ki je hitel proti dolini. Ko je Jožek splezal z drevesa, je voda klobuk že daleč odnesla. Tekel je ob potoku, toda klobuka ni dohitel več. Vrnil se je nazaj, da bi pobral čevlje, ki jih je pustil pod drevesom. Našel je le en čevelj. Domači pes sultan je tekel po sledi, našel čevelj in odnese! enega v svojo uto, kamor je bil vajen nositi razne stvari.
Mihec si je dovolil z menoj malo šalo, je pomislil Jožek. Pošteno ga premikastim, da si bo zapomnil, kdaj je vzel moj čevelj. Stekel je z drugim čevljem proti domu.
Med fantoma se je vnel hud prepir. Jožek je zahteval čevelj. Mihec je trdil, da čevlja nima. Vmes je posegel oče. Ko je vedel, kaj se je zgodilo, jo je Jožek pošteno izkupil. Ker ni imel čevljev, je moral ostati doma.
Klavrno je sedel pred hišo in končno opazil, da čuva sultan njegov čevelj v svoji garderobi. Ubogi sultan ni utekel kazni. Jožek pa je kljub temu ostal brez klobuka in nove obleke.
Kjer se prepirata dva tretji dobiček ima J
Medved in volk sta se sprla za kos * mesa.
»Jaz sem ga prvi zagledal!" zakriči medved.
»Jaz sem ga prvi zagledal!" odvrne volk.
»Pa si ga razdeliva na pol!"
»Ne, ves kos je moj!"
Od besed prideta k dejanjem — začneta se ruvati. Trgata se in trgala, da se nazadnje utrudita in morata leči. In ko sta tako legla, sta kmalu tudi zaspala. Kos mesa je med tem ležal med njima na tleh. Našle so ga mravlje in začele laziti po njem. Tedaj pa je stopila iz gošče lisica, zgrabila meso in ga mirno požrla.

Tri miške
Živele so tri miške, ki so imele kos zemljišča, velik kot dlan. Neko zimo je padlo mnogo snega, skoraj za celo prgišče. Miške so pričele čistiti sneg. Pod njim so odkrile košček sira, velik kot grahovo zrno. Dale so ga najmlajši sestrici, naj ga čuva, ona pa ga je pojedla. Sestrici sta se pričeli kregati, nabun-kali sta najmlajso miško m jo odvedli pred sodnika — staro miš.
Prva je spregovorila najstarejša miš:
— Bile smo tri.. .
— Precej velika družba! — vzklikne sodnik.
— Imele smo kos zemlje, velik kot dlan...
— To je že cela država, — pripomni sodnik.
Na naše zemljišče je padel sneg, skoraj za celo prgišče ...
— To je že pravi zamet, — jo prekine sodnik.
— Pričele smo ga čistiti. . .
— To je bilo težko delo, — pripomni sodnik.
— Pod snegom smo našle košček sira, velik kot grahovo zrno . . .
— O,to pa je že cel zaklad! — se nasmehne sodnik.
— Dali sva ga najmlajši sestrici, da ga čuva...
— To se pravi, da je postala pravi stražar zaklada, — reče sodnik.
— Ona pa ga je pojedla...
— Glej, glej, kakšen požeruh! — se nasmehne sodnik.
— Potem sva ga premlatili. . .
— Torej izbruhnila je prava vojna in krivec je bil tepen! — reče sodnik in priporoči miškam, naj se pomirijo.
(Mongolska pripovedka)
Travniška
kronika
, Naslednjih petnajst dni je bil konzul trikrat z vezir-,fn* dvakrat na posvetu, enkrat pa sta šla gledat, kako '•vajo topove v novi vezirjevi livarni. Konzul je vsakokrat Pr'šel s spiskom prošenj in tekočih zadev. Vse je bilo ure-3®no hitro in skoraj vse ugodno. Takoj nato je vezir z gren-*lrn in strastnim zadovoljstvom omenil Selimov tragični ^°nec in razloge in potankosti dogodka. Njegova potreba, o tem govori, je bila velika in nepremagljiva, francoski *°nzul je pa bil edini človek, ki se mu je zdel primeren *a tak pogovor. Z ustreznimi redkimi vprašanji ga je avil|e dopolnjeval in spodbujal in mu kazal svoje sočutje, ako mu je vezir povedal vse potankosti zadnjega dejanja elimove in v bistvu tudi svoje tragedije. Videti je bilo, da bi se prav o teh potankostih rad na široko razgovoril.
Gibanje v korist strmoglavljenega sultana Selima III. j® začel Mustafa Barjaktar, eden izmed boljših vojskovo-d'Ji pošten, toda okoren in neuk mož. Iz Vlaške je s svo-Arnavti odšel na Carigrad z namenom, da vrže nič-Vredno vlado in njenega sultana Mustafo, Selima pa osvobodi ujetništva v seraju in vrne na prestol. Povsod je bil °aro sprejet in prispel je v Carigrad, kjer so ga pozdra-’1 *ot zmagovalca in osvoboditelja. Srečno je prišel prav
do seraja in stopil na prvo dvorišče, toda bostandžibaši se je posrečilo, da mu je pred nosom zalupnil velike notranje dveri. Zdaj je pogumni, toda preprosti in nerodni Barjaktar storil usodno napako. Začel je vpiti in zahtevati, da takoj osvobode odstavljenega zakonitega sultana Selima. Ko je bedasti, toda potuhnjeni in krvoločni sultan Mustafa videl, da je Barjaktar gospodar položaja, je ukazal, da Selima takoj ubijejo. Neka sužnja je izdala nesrečnega sultana; pravkar je opravljal popoldansko molitev, ko so v sobo vdrli Kislar aga in njegovi štirje pomočniki. Skraja so zmedeno obstali, potem je Kislar aga planil na sultana, ki je v tem trenutku klečal in se s čelom dotikal preproge. Sužnji so pomagali agi; eden je držal sutana za roke, drugi pa so z bodali razganjali služab-ništvo.
Konzul je nenadoma začutil, kako so mu po hrbtu zagomazali mravljinci. Poslušal je samo na pol in nenadoma pomislil, da ima pred seboj norca in da je vezirjeva notranjost še bolj pošastna in zmedena kakor njegova nenavadna zunanjost. Davna je stežka prevajal, preskakoval je stavke in izpuščal besede.
»Nor je, nedvomno nor!"je dejal konzul sam pri sebi.
Vezir je pa neomajno nadaljeval svojo pripoved z nekakšnim molilnim glasom, kakor da ne govori človeku zraven sebe, temveč v kakšnem notranjem dialogu, in vedno bolj pozorno in natančno je omenjal tudi najmanjše podrobnosti, kakor da je to neznansko važno, kakor da čara in s čarom rešuje sultana, katerega ni mogel rešiti. Gnan od te neumljive in nepremagljive potrebe je bil pripravljen glasno ponoviti vse, kar je slišal od ubeglega očividca in mu sedaj leži na duši. Vsekakor je vezir preživljal dneve prehodne norosti. To je bila vrsta slepila, ki mu je bil vzrok in središče propad Selima lil. Te svoje muke se je vsaj nekoliko reševal, ko je opisoval vso dramo,
0
kakor se je po njegovih mislih zgodila, temu dobromisle-čemu tujcu.
In konzul je jasno videl to borbo, proti svoji volji jo je moral podrobno spremljati in vsak hip ga je znova spreletavala groza.
V borbi, ki je divjala, je nadaljeval vezir, se je Selimu posrečilo, da se je iztrgal in s krepkim udarcem podrl debelega Kislar ago. Stal je sredi sobe in mlatil okrog sebe z rokami in nogami. Ogibaje se udarcev, so ga naskakovali črni sužnji. Eden izmed njih je imel lok brez strelice in je z njim trdovratno lovil sultanovo glavo, da bi mu nataknil tetivo in ga tako zadavil. (»Sultan je bil brez sablje, ko bi jo imel, bi jim druga pela," je žalostno ponavljal vezir.) Braneč se predvsem pred to tetivo, je Selim pustil vnemar padlega Kislar ago. Črni, tolsti in krepki človek je neopazno pokleknil in naglo pograbil razkoračenega Selima za mošnjo. Sultan je zavpil od bolečine in se sklonil tako globoko, da so mu prišla lica v bližino potnega in krvavega obraza Klisar age. Iz te bližine ni mogel zamahniti in udariti ago, ki se je valjal po preprogi in trdo držal svojo žrtev. Suženj je izkoristil trenutek in vrgel tetivo Selimu čez glavo. Obrnil je nekajkrat lok in vse huje zadrgoval zanko okrog vratu. Sultan se je upiral, toda z oslabelo močjo, ker je od bolečin v dimljah naglo izgubljal zavest. Obraz mu je spreminjal barvo, usta so se odpirala, oči izbuhnile. Roke so se mu še nekajkrat žalostno in brez moči zamotovilile v višini vratu, potem pa se je ves kar ga je bilo zgrudil vase, klecnil na kolena, se zvil v pasu in v vratu, se zgrudil ob steni in ostal tako skrotovičen, na pol sede, negiben, kakor da ni nikoli živel ne se branil.
Truplo so takoj položili na preprogo in ga na njej kof na nosilnici odnesli pred Sultana Mustafo.
6 _ Štev. 4 (1079)	H			Ijiji	25. januar 1963
Izpopolnjujmo pitanje mladih govedi
Pitanje mladih govedi se razvija v vse večjem obsegu. Zelo pomembno je za prirejo prav dobrega mesa. Za mnoge živinorejce pa je pitanje mlade govedi zelo pomemben vir dohodkov. V krajih, ki so oddaljeni od večjih mest in mlekarn, postaja pitanje mlade govedi že glavna smer govedoreje.
Če govorimo o pospeševanju pitanja, se nehote pojavi vprašanje, kako pa bo s prodajo. Računati moramo s tem, da bo v naši deželi poraba mesa povprečno na prebivalca še znatno narasla. V tej smeri se razvija prehrana prebivalcev pravzaprav v vseh deželah in zato tudi pri nas.
Mleko pereč in
boleč problem
Proti koncu preteklega leta je zvezna vlada pooblastila poseben komite, da pripravi u-strezne predloge za ureditev vprašanja cene mleka. Ta komite pod predsedstvom ministra za kmetijstvo in gozdarstvo sestavljajo notranji, finančni in trgovinski minister ter zastopniki treh zbornic in avstrijske sindikalne zveze. Prvič se je komite sestal 18. decembra 1962, ne da bi se mogel sporazumeti v tem kočljivem vprašanju.
Njegova naloga je bila, da najde kritje za povečane izdatke, ki jih imajo mlekarne zaradi zvišanja mezd mlekarskih delavcev od
1.	januarja 1962. Poleg tega pa je bila tudi naloga tega komiteja, da pretrese možnosti za povišanje proizvodne cene mleka, ki jo kmetijski zastopniki že dalj časa zahtevajo z utemeljitvijo, da je cena mleka ostala vsa zadnja leta na isti višini, medtem ko so cene kmetijskih potrebščin, zlasti strojev in gradbenih storitev neprenehno naraščale.
O obeh vprašanjih je komite ponovno razpravljal v petek, dne 11. in v petek, dne 18. januarja, obakrat spet brez konkretnega rezultata. Po vročih in ostrih diskusijah, ki jih je zlasti povzročal minister za trgovino, se je komite zadnji petek takorckoč v zadnjem trenutku zedinil v tem, da je treba celotno vprašanje reševati kompleksno, da ni mogoče posebej reševati vprašanja kritja povečanih izdatkov mlekarn in da tudi ni mogoče konkretno postavljati novih proizvodnih cen za mleko, dokler ni jasno, koliko bo v državnem proračunu dejansko pripravljenega denarja za subvencioniranje sedanje cene mleka. Na tem področju pa je bilo tudi govora o tem, da bi bilo treba tozadevne subvencije v letu 1963 zmanjšati. Kmetijski zastopniki so na to dejali, da more biti o zmanjšanju subvencij na cene mleka le govora, če pride istočasno tudi do povišanja proizvodne cene mleka, skratka, če bo postalo mleko v trgovini dražje.
Komite se v nobenem od teh vprašanj ni mogel zediniti. Celotno vprašanje je spet obtičalo na mrtvi točki. Ker komite postavljene naloge do 20. januarja ni mogel sporazumno rešiti, bo minister za kmetijstvo in gozdarstvo vprašal vlado, da odloči, v kakšni smeri naj tečejo nadaljnja tozadevna pogajanja.
Vsekakor pa je treba, da smo si na jasnem, da podražitev — krogi Bauernbunda hočejo podražitev za 1,36 šil. — problema »mleko« ne bo rešila. Taka podražitev je za kmetijstvo lahko bumerang, lahko privede do tega, da bo zaradi podražitve pričel konzum mleka padati, njegova proizvodnja pa naraščati. Tak razvoj pa mora nujno privesti do tega, da bodo mlekarne spričo neunovčljivosti mleka postale izbirčne in da bodo pričele omejevati krog svojih dobaviteljev, kar bo najprej v škodo kmetij in vasi, ki so od mlekarne najbolj oddaljene.
Rejec mora težiti za tem, da bo priredil blago za prodajo čim ceneje, s čim manjšim vlaganjem sredstev in dela. Zraven pa si mora seveda prizadevati, da bo dal blago take kakovosti, kakršno trg želi in dobro plača, saj ga bo tedaj lahko vnovčil. Pri pitanju mlade govedi je največji strošek krma. Blizu tri četrtine vseh stroškov za pitanje znašajo izdatki za krmo. Torej je pri krmi in krmljenju treba najprej iskati rešitve za pocenitev in za povečanje gospodarnosti pitanja.
Začnimo pri kakovosti krme. Od te je namreč močno odvisno:
1.	koliko hranilnih snovi dobi žival v 1 kg krme ali v 1 kg suhe snovi;
2.	koliko krme žival poje na dan;
3.	koliko hranilnih snovi dobi v celotnem obroku na dan.
Krma in krmljenje mladih telet
Za teleta ki jih odstavljamo od mleka, in za teleta takoj po odstavitvi nimamo ene same krme, v kateri bi dobili dovolj vseh hranilnih snovi za hitro rast. Zato jim moramo sestavljati obroke iz več krmil. Do 16. tedna starosti naj dobivajo teleta, da bodo krepka in da bodo hitro rasla, po nekaj litrov posnetega mleka na dan ali pa krmilo »starter«, ki vsebuje živalske beljakovine. Drug pogoj pa je, da teleta morajo dobiti po 1,5 do 2 kg močne krme poleg prav dobrega sena, da dobivajo v obrokih toliko hranilnih snovi, da priraščajo od tričetrt do 1 kg na dan. Zraven morajo dobiti tudi še rudnine, okrog 60 gramov rudninske ali podobne mešanice na dan. Čim večje in težje postajajo živali, tem več pojejo osnovne krme, sveže trave ali detelje, silaže ali sena. Toda tudi najboljše osnovne krme ne pospravijo toliko, da bi pridobivale na dan okrog 1 kg žive teže.
Do žive teže 200 kg porabi tele še razmeroma malo hranilnih snovi za prirast 1 kg žive teže, okroglo 2 kg škrobnih enot, seveda, če prirašča blizu 1 kg na dan. Teleta ki dobro odrastejo do teže okroglo 200 kg, da postanejo krepka in čvrstih oblik, ostanejo krepka in odporna tudi dalje. Zato in da hitro pridobivajo težo, jim kaže pokladati po 1,5 do 2 kg močne krme na dan. Zraven naj dobijo po 1 kg prav dobrega sena, zelene krme ali silaže pa na voljo. Rudninske mešanice naj dobivajo na dan po 100 g.
Pri dobri osnovni krmi se lahko držimo tega recepta pitanja do končne spitanosti živali ali do zadnjih štirih tednov pitanja, če je za zboljšanje kakovosti spitanih živali treba v zadnjih tednih dati nekaj več močne krme.
Močna krma ima v obrokih pitanja mladih govedi pač to vlogo, da zboljša kakovost celotnega obroka, da ga dopolni v celotni hranilni vrednosti ter beljakovinah. Če v močni krmi ni oljnih tropin za povečanje količine beljakovin, če je močna krma samo iz žitnega
zdroba, potem pač morajo dobiti živali več beljakovin v prav dobrem senu lucerne, detelje ali v prav dobrem senu, v katerem je precej detelje.
Pitanje od 200 kg teže naprej
Če dobivajo mlada goveda v pitanju pri teži okrog 200 kg in pri večji teži okrog 2 kg močne krme, morajo dobiti ves ostali del potrebnih hranilnih snovi v osnovni krmi, ki naj je dobivajo na dan toliko, kolikor je pač lahko pojedo. Koliko hranilnih snovi bodo dobile živali v osnovni krmi, je pač odvisno od njene kakovosti. Pri poizkusnem pitanju 350 do 400 kg težkih bikov se je pokazalo, da so ostarele trave pojedli po 16 do 20 kg na dan poleg močne krme in sena, mlade detelje pred cvetenjem pa po 30 do 35 kg na dan. Ko so dobivali deteljo, so prejemali v osnovni krmi približno dvakrat toliko hranilnih snovi, kot pa takrat, ko so jedli ostarelo travo. Pri krmljenju s prav dobro zeleno krmo so priraščali biki po 1,2 do 1,5 kg na dan.
Če dobivajo mlada goveda v pitanju večje količine sena v obrokih, potem je priraščanje žive teže, pa tudi denarni uspeh pitanja močno odvisen od kakovosti sena. Slabo seno vsebuje n. pr. 220 do 250 škrobnih enot. Prav dobro seno pa vsebuje 320 do 350 škrobnih enot. Pri 6 kg slabega ali prav dobrega sena je razlika v hranilni vrednosti za 600 škrobnih enot, to je za 1 kg ovsa.
Dobrega sena pojejo goveda več kot slabega, ker je bolj okusno in ker vsebuje manj vlaknine (je manj olesenelo). Zato je razumljivo, da pri slabem senu priraščajo znatno manj, kot pri prav dobrem.
Če imamo za pitanje mladih govedi prav dobro, z beljakovinami bogato seno in nekaj žitnega zdroba, potem lahko obroke dopol-
Koroški eksport živine v številkah
V letu 1962 je Jlo ix Koroške v eksport 7.400 goved ali okroglo 30 % več kot leta 1961. Od ix-voženih je bilo 6.984 klavnih in pitanih goved, preostala goveda so bila plemenska ali pa namenjena nadaljnji reji. Dobri dve tretjini goved sta bili izvoženi v Italijo, ena tretjina pa v Zahodno Nemčijo.
Po pasmah je Slo v izvoz 3.823 goved rumene pasme, 2.105 goved simodolske pasme in 1.288 goved pinegavske pasme. Največ plemenskih živali, in iicer 48, je Slo v izvoz od simodolske pasme.
Kakor že leto 1961, tako je tudi preteklo leto pokazalo, da gredo v inozemstvu najbolj v denai mladi pitani bikci. Ker le-teh na KoroSkem Se primanjkuje, so bili lani v eksportu najbolj zastopani voli (3.481), bikov pa je bilo izvoženih 2.441. Za kravami (1.172) in telicami (306) je bilo s strani uvoznih dežel manjSe zanimanje.
njujemo z vsako, po kakovosti primerno krmo, kot s pitnikom ter s kakršno koli zeleno krmo, s peso, z bučami, s krompirjem itd. Pravilno pač je, naj bo v obrokih za hitro rast mladih govedi razmerje prebavljivih beljakovin proti škrobnim enotam 1:6, škrobnih enot pa naj dobi žival na dan 1 %> žive teže + 500 g do 800 g. Na 1000 škrobnih enot v obroku naj ne bo več kot do 500 gramov surovih vlaken in ne več kot 2000 do 2300 g suhe snovi.
To so strokovna pravila, po katerih naj se ravna vsakdo, ki zna izračunavati hranilno vrednost obrokov krme. Tem pravilom pa naj se približa vsak živinorejec, ki hoče gospodarno pitati mlada goveda, da jim poklada prav dobro osnovno krmo zraven približno 2 kg močne krme na dan. Če je krmilo žitni zdrob, potem v poletju zagotovimo količino beljakovin s svežo deteljo, lucerno ali prav dobro, mlado travo. V zimskem času ali pri polaganju suhe krme pa naj se zagotovi potrebno količino beljakovin s prav dobrim senom detelje, lucerne ali z zelo dobrim travniškim senom, v katerem je precej detelje. Osnovne krme naj dobijo živali, da se je najejo prav do sita. Rudnin pa naj dobijo 300 kg težke in težje živali okrog 100 do 150 g na dan.
Pitanje po pašni dobi
Navedene okvirne smernice veljajo za hitro pitanje, pri povprečnem prirastku živali približno 1 kg na dan, za pitanje vso dobo v hlevu. Po enakih načelih krmimo tudi živali, ki so bile na paši in jih po pašni dobi začnemo pitati. Tudi živali, ki so bile morda bolj skromno zrejene do teže 300 kg, kaže pitati po teh načelih.
Z gospodarskega vidika je pomembno vprašanje, ali naj pitamo mlada goveda od teleta dalje na povprečen prirast okrog 1 kg na dan, ali pa naj jih nekaj časa zrejamo bolj skromno ter jih začnemo pitati, ko so težka po 300 do 350 kg. Če jih lahko uspešno pre-pasemo vsaj eno poletno dobo, potem bo verjetno račun bolj ugoden, da jih do paše redimo bolj skromno, s povprečnimi prirastki okrog 700 g na dan. Do 200 kg težke živali morajo praviloma dobivati nekaj krmil, pa bodi, da jih zrejamo v hlevu ali na paši. Živali na paši naj imajo vedno dovolj rudnin, da jih lahko poljubno ližejo. Morda bo marsikdo prišel do boljšega računa, če bo nad 250 kg težke živali v poletju krmil samo z zeleno krmo, zraven pa še po 1 do 2 kg prav dobrega sena. Če živali nekaj časa, n. pr. 3 do 4 mesece priraščajo na dan po 600 do 700 g, lahko v dobi pravega pitanja nadoknadijo prirast žive teže.
Nikdar pa ne sme biti reja mladih govedi tako pomanjkljiva, da bi živali zakrnele, dobile starikav izraz. Čim dalj časa redimo živali tako, da malo priraščajo na dan, tem daljšo dobo traja celotna reja do stanja spitanosti, do prodaje za zakol. Kdor pa teži za tem, da bo čimprej obrnil sredstva in ima pogoje za hitro pitanje, bo bikce krmil stalno toliko močno, da bodo priraščali po 1 kg na dan, da bo imel leto dni stare živali, spitane na težo 400 kg.
Za vsak način pitanja je treba dobro proučiti finančno stran. Vedno pa je treba zbirati izkušnje, jih dobro premisliti ter jih u-porabljati za zboljševanje postopkov pitanja.
Inž. J. Ferčej
Zunaj pred zaprtimi dvermi je pa razbijal in nestrpno vpil Mustafa Barjaktar.
.Odprite, psi, pasji' izrodki, in pustite pravega sultana Selima, sicer nobenemu ne bo ostala glava na vratu!"
Barjaktarjevi Arnavti so tulili in vriskali, kot bi hoteli podpreti njegovo vpitje, in se pripravljali, da razbijejo debela vrata.
Vtem se je odprlo ozko in globoko okence, vzidano visoko ob vhodu. Zarjavele in z mahom porasle oknice so počasi lezle narazen. V na pol odprtem oknu se je pokazala zvita rogoznica, iz nje pa je spolzelo na pol oblečeno truplo in topo tresnilo ob tanki beli tlak.
Prvi je priskočil Mustafa Barjaktar. Pred njim je ležal sultan Selim, mrtev, gologlav, prebit, s posinelim obrazom. Vse je bilo zamujeno. Barjaktar je zmagal, toda njegova zmaga je izgubila vrednost in smisel. Zloba in norost sta slavila zmago nad dobroto in razumom. Na prestolu je ostal malopridnež, v deželi in v vladi pa nered.
.Vidite, gospod, tako je umrl najplemenitejši vladar otomanske cesarjevine," je končal vezir, kakor bi se olajšano zbudil iz sna, v katerem je doslej govoril.
Ko se je Daville po teh pogovorih vračal domov, je vedno mislil, da nikoli nihče ne bo vedel, kako drago mora plačati svoje malenkostne uspehe in popuščanja pri vezirju. Tudi Davna je bil molčeč in ni našel ne besed ne pojasnila.
12
To leto, 1808, je očitno bilo leto izgub in vsakovrstnih nesreč. Namesto mokrotne travniške dobe, .ki ni ne jesen ne zima", je že v začetku novembra pritisnil hud zgodnji mraz. V teh dneh je nenadoma zbolel otrok francoskega konzula.
Ta, srednji Davillov sinček je bil v tretjem letu in vse doslej zdrav in dobro razvit v nasprotju z mlajšim bratcem, ki je bil med potovanjem rojen v Splitu in venomer slaboten. Ko je malček zbolel, ga je mati zdravila s čaji in domačimi leki; ker pa je nevzdržema slabel, je celo dobra gospa Daville izgubila zaupanje in prisebnost. Poklicali so zdravnike kakor tudi vse tiste, ki se imenujejo zdravniki in jih ljudje štejejo mednje. Zdaj so konzulovi lahko videli, kaj pomeni tem ljudem zdravje in bolezen in kaj pomeni živeti in bolehati v tej deželi. Zdravniki so bili Davna, ki je spadal h konzulatu, fra Luka Dafinič iz samostana na Guči gori, Mordo Atijas, travniški lekarnar, in Giovanni Mario Cologna, titulami zdravnik avstrijskega konzula. Njegova navzočnost je imela služben pomen in sam je slovesno izjavil, da prihaja „po naročilu gospoda avstrijskega generalnega konzula in postavlja svojo spretnost v službo gospoda francoskega generalnega konzula". Med njim in Davnom je fakoj zagorelo nesoglasje in spor, tako v diagnozi kakor glede zdravljenja. Mordo Atijas je molčal, fra Luka je pa zaprosil, naj ga pustijo na Gučo goro po neka svoja posebna zelišča.
V resnici so bili vsi travniški zdravniki zmedeni in slabe volje. Še nikoli se jim ni pripetilo, da bi morali zdraviti takega majhnega nebogljenčka. Njihova umetnija sploh ni dosegla najvišjih in najnižjih meja človeškega življenja. V teh krajih otroci umirajo ali žive po volji naključja, kakor zelo stari ljudje ugašajo ali pa se jim življenje še nekoliko potegne. To je zadeva odpornosti teh otrok ali starcev in skrbi, katero jim izkazujejo domači, v skrajnem primeru pa volja usode, proti kateri ni zdravil ne zdravnikov. Zategadelj taka povsem nebogljena ali pa postarana bitja, ki ne stoje trdno z obema nogama na zemlji, tukaj sploh niso predmet zdravljenja in zdravniške skrbi. Ko bi
ne šlo za ugledno osebo na najvišjem položaju, se noben od zdravnikov sploh ne bi ukvarjal s tem bolničkom. Še tako so njihovi obiski bili prej izraz pozornosti do staršev, kakor resničnega zanimanja za otroka. V tem ni bilo kdo ve kaj razlike med fra Luko in Mordo Atijasom ali Davno in Cologno, ker sta se tudi ta dva tujca popolnoma vživela v pojmovanje in navade jutranjih dežel. Sploh pa njuno znanje ni seglo ne dlje ne globlje.
V	takem stanju je Daville sklenil, da bo sam nesel otroka celo v Sinj, kjer je služboval odličen in slovit francoski vojaški zdravnik. Travniški .lečniki” dosledni svojemu pojmovanju, so bili odločno in složno profi tej drzni in čudni nameri, toda konzul je vztrajal.
V	mrazu, ki je naglo rasel, in po zaledenelih poteh je konzul odšel na pot v spremstvu kavaza in treh slug, sam noseč v naročju dobro zavitega bolnička.
Nenavadni sprevod je ob svitu odšel izpred konzulata. Toda komaj so prešli Karaulo planino, je fantek izdihnil na očetovih rokah. Z mrtvim otrokom so prenočili v nekem hanu, naslednji dan pa so krenili nazaj proti Travniku. V mraku so prišli domov.
Gospa Daville je uspavala mlajšega sina in pravkar šepetala molitve za .tiste, ki so na poti", ko se je zdrznila od topota konj in trkanja na vrata. Otrpnila je in ni se mogla ganiti z mesta. Tako je pričakala moža, ki je stopil v sobo, nežno noseč v naročju skrbno zavitega otroka. Odložil je mrliča, slekel širok črn plašč, iz katerega je vel mraz, potem je objel ženo, ki je vsa premrla in kot zmešana šepetala zadnje besede molitve, v kateri je malo prej prosila, da bi se ji otrok vrnil zdrav.
(se nadaljuje)
Gore in gozdove je Rafel ljubil nadvse. 2e v mladosti je zahajal v višine in takrat živel “pij v sanjah kakor v resničnosti. Trenutki, j11 jih je preživljal med skrivnostnimi velikani, so ga znova in znova zvabljali v svoje neraziskane kotičke. Nadvse rad je imel njihovo nevarnost in dvjino. Koliko skrivnosti je bilo v tem visokem in krivenčastem zelenju, v teh grapah, stenah in kamnitih stolpih, ki so silili nekam navzgor. Kolikokrat Je zajemal lepoto s polnim srcem! Te stene jn velikani so bili zjutraj in zvečer zadnji, ki jih je poljubilo sonce in od te čiste svetlobe je dolina dobivala le ostanke. Tako je čutil vedno, kadar je bil med stenami že zgodaj,
Iveri
Ako reče mož svoji sedmi ženi, da Prvič v življenju ljubi, laže, če pa tako reče žena sedmemu možu, govori resnico. Žene namreč lahko pozabijo vse, kar hočejo pozabiti.
■
Prej smo rekli: ,Ta ima dobro vzgojo', danes pa pravimo: ,Ta ima dobre komolce'.
Dobra vzgoja je železna zaloga, ki jo damo otroku na pot v življenje.
■
Starši slabo vzgojenih otrok mislijo, da zapovedujejo, v resnici pa ubogajo.
■
O človeku, ki se po dolgih letih spomni na vsako prejeto dobroto, na vsako srečno uro, na vsako toplo besedo, nikdar ne rečemo, da ima dober spomin, temveč da ima čut hvaležnosti.
a
Najčistejši spomini so spomini otroške dobe. Tu je vse nepokvarjeno. Globina vtisov je neizbrisljiva.
■
Največja in najtežja umetnost je, svoj spomin skrbno urediti in vse odvečno odstraniti. Lepo urejen notranji arhiv je zaklad, katerega smo v vsakem položaju veseli.
m
Dober spomin je bogastvo lastne nadarjenosti.
v° se je dan komaj začel boriti z nočjo. Nič “dnega, če se je Rafel zdaj, ko so mu bile |°re in gozdovi že več kot leto dni pravi dom, zH t,esneie Povezal z višavami in če se mu je .Ja dolina, polna Nemcev, še mnogo tem-“ejsa.
Ta zimski večer je bil tih in miren. Tako ‘fen, da ni bilo slišati drugega kakor lastno rce in neenakomerno sopenje Nejca. Pokazale s° se prve večje zvezde in zrak je postal tenak, *JlrZeh da je rezal do kosti. Negibne in s snegom obložene smreke so bile biserni okras .asneženi zimski pokrajini, v katere naročju ^del majhen bunker. Rafel in Nejc sta si po-oala malo nad njim, pod krošnjo košate in snegom obložene smreke.
1 o umitem nebu je plavala skoraj polna lu-®a> fped vejami pa so iz oken hiš v dolini abljivo mežikale majhne lučke, j, Iznad njiju se je pritrkljala kepica snega, atel se je počasi obrnil tja. Še ena grudica. aJ»se je tudi Nejc premaknil. Je to spro-lla žival ali človek? Nad njima se je nekaj Premaknilo. Stisnila sta pištoli.
“sssst . . . sssst!«
. Spet! Mrtva okolica se jima je na mah zde-* Polna nevidnih, žgočih oči, ki sta jih čutila a sebi. Obula bi se in oblekla, a zdaj se al? nista premaknila.
Usti »sssst« nad njima se je spremenil v še-Pet- Aha!
v *Tu nekje mora biti. Vem, prav gotovo Izza teh peči sem že dvakrat videl
Prikazni nad njima sta se spremenili v dve ni postavi, ki sta se ustavili na ozki jasi, je luna metala svojo svetlobo. st *To niso Nemci... Poglej! Čakaj, saj gre-a Proti nama!«
jčP) hudiča! Janko in Lojze. Hej!« ju je daJ P°klical Rafel.
Majhni postavi sta urno legli za debelo s*rcko, a Rafel je dejal:
‘Ko, kar korajžno naprej!« p .Vjekaj časa je bilo vse tiho, potem pa je ■slo izza Jebla ;n vprašalo:
‘P°Vej, kdo si!« Glas je bil slab in mlad. ‘Midva, Rafel in Nejc! No, pridita že!« ob d.ai sta bila fantiča v dveh, treh skokih nJunem ležišču. Neizrečeno sta se razvese-
lila svidenja, a žalostnih oči tudi ob medlem luninem svitu nista mogla skriti. Dopoldne so na vrat na nos prišli k njim Nemci, da bi jih selili. Domače so odpeljali, onadva pa sta ušla, ker sta bila tedaj v hlevu pri živini. No, zdaj bo vse dobro ...
Mlada begunca sta bila slabo oblečena in neopremljena. Zdaj so se vsi štirje preselili v bunker. Naj bo, kar hoče. Sredi noči in gozdov jih ne bodo kar tako našli, četudi bi jih iskali. Bodo pa stražili. Zunaj bi pomrznili.
Noč je minila kot vsaka druga. Naslednjega dne so zaman čakali, da bi se vrnili še ostali prebivalci bunkerja, ki so se umaknili neznano kam. Tu okoli in po dolini se je sprehajala smrt. Čez dan so stražili in se vrstili zaradi hudega mraza vsake pol ure. Mala dva sta bila brez orožja, zato je Nejc večjemu odstopil nasekano bombo in mu pokazal, kako se uporablja. Rafel, ki je edini imel uro, je stražarjenje vedno malo potegnil. Mraza je bil vajen in poleg tega je rad gledal bleščečo zimsko okolico. In fanta sta se mu tudi smilila.
Ko je spet stražil, mu je nenadoma za hrbtom zašumelo. Obrnil se je s pripravljeno pu-
ško. A za njim je bil le mlad, prestradan srnjak, ki mu je brž izginil izpred oči.
»Da, včasih je beg najboljše orožje,« je Rafla ob pogledu na srnjaka zaneslo nazaj. Preteklo zimo je pobegnil gestapovcem. Takrat je bil ranjen v roko. Rano si ie izlizal v samotni hiši, v luknji pod podom v kuhinjskem kotu.
»Brez Lenke bi šlo težko,« se je s hvaležnostjo spomnil dobrega preprostega in brhkega dekleta z zapeljivimi jamicami v licih.
*
Zamenjal ga je petnajstletni Janko.
»To pot si pa dolgo potegnil,« ga je ogovoril fantič. »Si kaj opazil?« ga je vprašal.
»Razen srnjaka ničesar. Saj je straža komajda potrebna. Vendar glej v tole smer,« je rekel Rafel in stresel z ramen težko pelerino ter z njo ogrnil fantiča.
Sredi popoldneva so pojedli že zadnje meso in zvečer spet čakali, kdaj se vrnejo tovariši. Rafel, ki je rad pripovedoval, jim je povedal zgodbo o svojem begu in še kopico drugih. Potem so drug ob drugem zadremali ...
Rafel pa ni trdno zaspal in čez dobro uro se je tiho dvignil, vzel pištolo, nataknil čevlje in stopil ven. V obraz ga je zbodlo, kot bi se mu vanj zapičile igle. Luna je komaj še visela nad dolgim, odmaknjenim grebenom. Mraz ga je osvežil in zbudil.
Ali je mogoče? Kopica postav okoli bunkerja! Med drevjem, spodaj, ob straneh . .. Tovariši! Končno!
Stopala so se jim lepila ob tla kakor mokra roka ob ledeno kljuko. Obutev je zdaj pomenila toliko kot življenje. A nihče ni tožil, le hiteli so. Samo Janko je zdaj votlo zvonil s prevelikimi Raflovimi gojzerji.
V trikotu pod hribom je tiho čepela vasica. Tam so čevlji, suknjiči, kape, odeje, toplota in življenje. Zalajal je pes.
»Prekleta žival! Izdaja nas!«
Rafel je dal znamenje z roko, da so drugi obstali. Ob plotu je šel pred njimi naprej. Zdaj je zalajalo še več psov in luči v oknih so postale pravljično vabljive, a hkrati preveč oddaljene, skoraj nedosegljive. Preklete živali, ti psi!
»Halt! Halt!« so zaslišali nenadoma.
Vsi štirje so bili na mah na tleh. Zaropotalo je. Odkod se je vzelo toliko Nemcev? Pa prav nocoj! Dvignili so se in sklonjeni stekli nazaj. . .
Nad glavami so jim. letele krogle. Migljajoče luči v hišah so ostale le sanje. Sapa se je meglila pred njihovimi usti, noge pa so se kar naprej prijemale tal kakor muhe medu. Na poledeneli poti so skoraj ostajali koščki kože, koščki njihovih zmrznjenih podplatov. A hoja jih je le za silo grela.
Odkar je nocoj drugič zaropotalo, so capljali že debelo uro. Lojzek stopal ni čutil več. On, Nejc in Rafel so si slekli umazane srajce in z njimi za silo zavili premrle noge. Napotili so se k samotni kmetiji, kjer se je Rafel zdravil, a skoraj brez upa, ker so Nemci preplavili okolico kakor grozeča povodenj. Še en hribček in kotanja. Potem star polomljen križ. Korito, v njem zmrznjena voda, streljaj stran hiša in hlev ...
Vse je bilo mirno. Da ni tam zaseda? Dolgo so oprezali, a nič se ni premaknilo. Niti psa ni bilo čutiti. K hiši so se priplazili po trebuhih. Nič. Nikjer žive duše. Dva k vratom, dva k oknu.
Rafel je potrkal na steklo. Tišina. Potrkal je močneje. A odgovoril je samo šklepet šipe. Še malo so počakali. Zdaj so potrkali na vrata. Spet nič. Še enkrat in močneje, da je odmevalo po prostorni veži kakor iz prazne grobnice.
»Tukaj bi nam odprli,« je šepetal Rafel, ki se ga je spričo tišine pričel oprijemljati strah. Z govorjenjem ga je potlačil in ohrabril tudi druge.
Še so potrkali. Nič. Nejc je otipal mrzlo kljuko in pritisnil. Vrata so se vdala. Kako to? Sredi noči je odprto in nihče se ne oglasi?
Trije so stopili v temno vežo, Janko v čevljih pa je ostal na preži. Ob hladni steni so se pritipali do vrat izbe in vstopili. Oh, kako je bilo v njej toplo! V nosove jim je udaril tisti značilni duh po kmečkih hišah. Rafel je otipal peč. Topla! A kako, da ni nikjer nikogar?
»Kje so ti dobri ljudje!? V peči je vendar še nocoj gorelo,« so se vprašali.
Čuden strah, kaj strah, groza se jih je prijemala. Z napetim orožjem so iskali naprej in se počasi pomikali ob stenah. Poiskati morajo luč. Rafel je pogledal tudi v kuhinjo, a tam tudi ni bilo nikogar.
Dobili so svetilko in jo prižgali. Previdno in s tresočimi rokami. V kotu postelja, ob njej zibelka, na postelji nekaj temnega. Posvetili so bliže. Glava, telo, obute noge, roke. Rafel se je sklonil in potipal. Mrzlo telo ... Na revnih cunjah je ležal oblečen možak, krvavih prsi in z luknjo na temenu. Nepovabljeni gostje so se zdrznili. Zbegano so pogledali okoli sebe. Rafel se je spodtaknii ob zibel in padel čeznjo. Prijel je za nekaj hladnega in mehkega.
»Kaj, tudi tu? Kaj se je nocoj zgodilo v tej hiši?«
V	zibeli je ležal otrok z zmaličenim obrazkom, star morda komaj dve leti. Obiskovalci so komaj upali spregovoriti.
»Grozno! Čudno, da ni vse skupaj tudi požgano? Toda kje so ostali?«
V	kuhinji se je nekaj premaknilo. Skočili so za zid pri vratih. Tišina.
»Kdo je? Povej! Če ne, streljamo!«
Odgovorilo jim je pridušeno ihtenje in med vrati se je pokazala ženska postava.
»Lenka!« Rafel jo je spoznal in skočil k njej.
Posvetili so ji v obraz. Zdaj je glasno zastokala in padla na klop ob peči.
»Kako se je to zgodilo? Kje so drugi domači?« so jo spraševali.
Pripovedovala je pridušeno in odsekano. Ko so pridrveli Nemci, se je hitro skrila v luknjo pod kuhinjo, tja, kjer se je zdravil Rafel. Starega očeta in bratca so ubili, mamo, očeta in sestro, ki se niso mogli več umakniti, pa so odgnali...
»Zverine! Čudno, da niso tudi požgali?«
Dekle je hlipalo, a vendar izdavilo:
»V bližini je takrat začelo pokati in zelencev je na mah zmanjkalo.«
Toda fantje so potrebovali obleko in čevlje, ker sicer ne bi več vzdržali.
»Lenka vse to gorje vidimo in razumemo! Toda poglej nas! Bosi, skoraj goli smo...«
Dekle je še nekajkrat zajokalo, potem pa je vstalo, si obrisalo lica in z leščerbo začelo iskati po hiši. A našlo je le dva para slabih, velikih čevljev. Tako je Rafel še vedno o-stal bos. Usmiljeni Lenkin pogled se je ustavil na njegovih stopalih. Obrnila se je in se negotovo približala postelji. Pomignila je Raflu.
»Oče, oprostite, a živi jih potrebujejo bolj kot vi...«
Rahlo mu je sezula čevlje in jih pomolila fantu:
»Na! A obljubi mi, da mi boš v njih pomagal maščevati nocojšnjo noč!«
Ko je to rekla, je globoko gledala Raflu v oči. A on je onemel in ni mogel stegniti roke. Šele -ko mu je dekle obuvalo potisnilo v roke, je rahlo prikimal.
Zdaj se je dekle urno obrnilo in z lučjo steklo navzgor, se hitro obleklo in se vrnilo z veliko balo raznih odej, suknjičev in rjuh. V culo je zavezala nekaj kruha in mesa.
Fantje so uredili še mrliča in čez pol ure se je proti gozdu pomikalo pet oblečenih postav. Ena med njimi je bila ženska ...
IVAN JAN:
ZADNJI ČEVLJI
»Kdo je! Oglasi se,« je zakričal Rafel.
Postave so skočile, proti njemu so se stegnili dolgi ognjeni jeziki iz sovražnih pušk ... Oglušujoče treskanje bi mu kmalu predrlo u-šesa.
»Ven!« je zavpil Rafel, a bilo je skoraj odveč! Dve postavi sta se izmotali pri drugem izhodu. Nejc pa je šinil poleg njega. Ustrelila sta proti postavam okoli in se že tudi sama pognala v beg.
Kakšno presenečenje! Pobegnili so brez vsega in samo v nogavicah. Le Rafel je bil obut. Po tihem, starem gozdu so votlo odmevali rafali za pregnanci, ki so nekaj časa tekli naravnost navkreber. Nemški obroč je bil že skoraj sklenjen ...
Čuden bčg, čuden krst za oba mladeniča! A tudi Rafel in Nejc še nista doživela česa podobnega. Sredi zime v samih nogavicah, a mladeniča je še kar vleklo navzgor.
»Stojte! Ne več v breg! Tam nas bo konec! K ljudem moramo, takoj! Drugače nam bodo noge zmrznile, preden se bo zdanilo!«
To je zaleglo. Toda ljudje in hiše so bile daleč ...
Pokanje jih je še vedno spremljalo in proti nebu je vsak trenutek švignila rumena raketa.
»Kdo nas je izvohal?« je vrtalo po Raflu. »Kaj bi dal, če bi to uganil!«
Ustavili so se. Čevlje je imel edino Rafel. Mraz pa tak, da se jim je zdelo, kot bi goli gazili po ledeni vodi.
»Janko, na, obuj čevlje! Če ti bodo preveliki, zmaši še tole vanje!«
Pobič se mu je smilil. Toda ponosni fantič jih ni hotel sprejeti, dokler ga niso vsi trije prisilili.
Šli so naprej, navzdol in potem kar previdno po cesti, ki se je vijugala po ozki dolini. Capljali so kakor mladi medvedje in namesto nogavic so ostali na treh parih premrzlih nog kmalu le razcefrani ostanki cunj.
Viktor W eim c r:
Pogum do življenja
Bilo je v času, ko je kitajska Ljudska armada zmagovito napredovala proti jugu.
Že dva dni smo bili na poti skozi severni Ho-Pei. Tam sem doživel nekaj, česar se moram mnogokrat spomniti, posebno kadar sem slab in utrujen in ne vem, s čim bi si osvežil duha.
Deževna doba bi se morala pravzaprav že pričeti, vendar so dnevi minevali, ne da bi izpod neba padla ena sama kaplja dežja. Med Yangkujem in Pautinom je bilo peklensko. Vročina ni mučila le mene — Evropejca, ampak je bila že skoraj neznosna tudi za žilave kitajske vojake. Ure in ure nismo videli ničesar zelenega, niti lista.
Tretjega dne smo prišli v strmino. Pot je bila tako ozka, da smo morali počakati, da je šla neka kolona nosačev mimo nas.
Videti je bilo, da so možje ravno tako že dolgo na potu, kajti njihovi obrazi so razločno kazali, kako zelo izmučeni so. Njihova obleka je bila siva od prahu in vlažna od znoja. Z neba je peklo žareče sonce.
Naenkrat sem videl, kako se je prvi v koloni pripognil nad rob globeli, pogledal navzdol in potem odšel naprej, ne da bi se še kaj ustavljal. In vsi ostali — kakih dvanajst jih je bilo, so napravili isto, ko so prišli do tistega mesta. Kljub izčrpanosti sem bil radoveden, kaj neki bi bilo tam videti.
Ko smo krenili naprej in prišli do omenjenega mesta, je moj kitajski spremljevalec stopil na skalni pomol, odložil oprtnik in pokleknil. Med dvema sivima skalama sem zagledal drobno cvetlico. Kimala nam je, nežno rdeča in bela. V razpoki je bilo le za peščico peska. V njem je razpredla svoje korenine in čakala dežja, žejna kot mi.
Vojak ob meni je prijel za čutaro. Napravil je le en požirek, ostalo pa je zlil čez drobno cvetlico.
»Mnogo poguma do življenja ima,* je dejal. »Pomagati ji je treba . . . Jutri bo prišel dež tudi za nas.*
Naslednjega dne je deževalo.

RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00. 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 šport — 19.30 Odmev časa
— 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 26. 1.: 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate
—	15.30 »Večne ceste", roman — 15.45 Pojejo celovški madrigalisti — 16.30 Knjižni kotiček — 16.55 Oporoka —
17.00	opoldanski koncert — 19.20 Pestro mešano — 20.15 Pred šeststo leti — 21.00 Orkestrski koncert.
Nedelja, 27. 1.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Moderna zabavna glasba —
11.00	Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Operni koncert
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih
—	18.00 Samo veselje z glasbo — 19.45 Pihalni orkester Rudi Platzer — 20.10 Kdo je storilec? Kriminalna igra.
Ponedeljek, 28. 1.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturne vesti — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladina in gledališče —	19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
20.15	In kaj mislite vi? Vsakodnevni problemi — 20.30 Za mesto in deželo — 21.30 Koroška domovinska kronika.
Torek, 29. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Sergeja Prokofjeva — 15.00 Posebej za vas —
15.30	Glasba Ludwiga Beethovna — 16.00 Glasba zate
—	17.00 Koncert pri kavi — 18.25 Ce mene vprašate —
18.35	Novosti na knjižnem trgu — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Močan kakor smrt", slušna igra.
Sreda, 30. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Kako pride voda v drevo — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert —■ 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje —
20.15	.La Cenerentola", opera.
četrtek, 31. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Majhen jutranji koncert — 14.15 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Ljudske pesmi — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Oddaja za mladino — 20.15 Koroški hišni koledar — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 1. 2.:	8.00 Zveneči jutranij pozdrav — 8.15
Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba slovenskih komponistov — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturne vesti
—	17.00 Koncert pri kavi — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 19.00 Z Luise Martini po celem svetu — 20.15 Otroške pesmi od včasih in danes —
21.00	Zabavna glasba.
lil PROGRAM
Sobota, 26. 1.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Da, to je moja melodija — 9.45 Zabavni zvoki — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Glasbeni spomini — 15.15 Znani umetniki — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Od popevke do popevke — 17.10 Iz parlamenta — 18.00 Pedesef minut za vas — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.35 Pariški ABC — 20.00 Avstrijska Hif-parada — 21.00 Strauss vam igra.
Nedelja, 27. 1.: 7.05 Veseli Kranjci vam igrajo — 8.15 Kaj je novega? — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Slavnostni koncert —- 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 .Smrt milijonarja" — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Koračnice —- 16.00 Glasbeni mozaik — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 »Knjeginja čardaša", opereta. Ponedeljek, 28. 1.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
9.35	Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Glasba za zabavo — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.30 Koncert dunajskih filharmonikov.
Torek, 29. 1.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri
—	16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto —
18.00	Od popevke do popevke — 20.00 »In na nebu visi polno gosli ..." — 21.30 Lahko govorimo o tem.
Sreda, 30. 1.: 8.10 Glasba na tekočem fraku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —	13.30 Za prijatelja
opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti
—	15.30 Mali orkester radia Dunaj — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.30 Halol Tenagerjil
—	20.15 Karusel Evropa — 21.10 Seine — Donava. Četrtek, 31. 1.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00
Ljudska glasba —14.15 Znani orkestri — 15.30 Nežni ritmi — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene —
18.00	Popevko se vrstijo — 19.30 Teden lahke glasbe —
22.15	Plesna glasba.
Petek, 1. 2.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem fraku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
11.00	Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 16.30 Komorna glasba — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Popevke se vrstijo —
19.30	»Divjakinja", komedija — 21.00 Mi in gore — 21.25 Tretje znamenje.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 26. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin . . .
Nedelja, 27. 1.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 28.	1.:	14.15 Poročila, objave. Pregled
sporeda. Mladina za mladino. 10 minut za naše športnike — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 29. 1. 14.15 Poročila, objave. Iz življenja živali. Sreda, 30. 1.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo.
četrtek, 31. 1.: 14.15 Poročila, objave. To in ono. Petek, 1. 2.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Danes igra za vas akordeon-orkester. Hišna imena v okolišu nekdanje hum-perške graščine na Koroškem.
Dnevne oddaje: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.00 Čas v sliki — 20.20 Mozaik kratkih filmov.
Sobota, 26. 1.: 19.00 Zabeleženo za vas — 19.45 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 Televizijska igra.
Nedelja, 27. 1.: 16.30 šport — 17.15 Za otroke od 11 let — 17.45 Za mladino od 14 let: Ljudje od danes — 19.00 Sedem dni dogodkov — 20.00 šport — 20.15 »Nedeljski sodniki", igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih — 8.25 Zabavni kalejdoskop —^ 10.15 Od tod in ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 26. 1.: 8.55 Za šolarje — 9.25 Ob glasbenem avtomatu — 9.45 Trio Avgusta Stanka — 12.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne — 12.30 Od Straussa do Gershwina — 13.30 Mala revija zabavne glasbe — 14.05 Iz češke glasbene preteklosti — 14.35 Voščila — 15.15 Popoldanski glasbeni express — 17.50 Kitara in hammond orgle — 18.10 Popularni odlomki iz jugoslovanskih oper — 20.00 Novo v studiu 14 — 21.00 Za konec tedna ples.
Nedelja, 27. 1.: 6.30 Napotki za turiste — 8.27 »Dobre pesmi velikih mojstrov" — 8.47 Lepe melodije — 9.05 Za ljubitelje simfonične glasbe — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.30 Matineja narodne in domače glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri
SMUČANJE
Veliki uspehi avstrijskih mladenk
Drugo veliko internacionalno tekmovanje, na katerem so sodelovale vse najboljše smučarke sveta, je mladi avstrijski ekipi prineslo velike in nesporne zmage. Schruns-Tschaguns na Predarlskem je bil prizorišče dvojnih zmag Jahnove in Hecherjeve, ki sta odlično popravili nekatere spodrsljaje iz Švice. V slalomu je bila Jahnova skoraj za tri sekunde hitreje na cilju kot rojakinja Netzer, katera je pred Nemko Henebergerjevo zasedla drugo mesto; Traudl Hecher je bila šesta. Tudi v veleslalomu smo bili priče grandioznega uspeha Jahnove, kateri je bila tokrat skoraj enakovredna Francozinja Marielle Goitschel. Traudl je bila tokrat uspešnejša in je zasedla že tretje mesto; Netzer jeva pa je bila peta. V smuku je padla odločitev za kombinacijo. Hecherjeva je po odlični vožnji s prednostjo dveh sekund
Ludwig Leitner z odlično vožnjo dosegel najboljši čas, sta morala naša tekmovalca Stiegler in Nenning tvegati vse. S padcem so bile v hipu podrte njune sanje o zmagi. Prvo mesto je osvojil Leitner, kateremu sledita Francoz Perillat in Švicar Mathis. Najboljši Avstrijec Falch je zasedel šele 6. mesto. V kombinaciji je rešil čast prirediteljev Egon Zimmermann, ki je z minimalno prednostjo zmagal pred Nemcem Bartelsom in Francozom Lacroixom, medtem ko so naši ostali zastopniki Burger, Nenning in Flias Leitner zasedli mesta 8, 9 in 10.
HOKEJ NA LEDU
Dve zmagi in dva poraza celovških atletiko«
Pretekli teden je gostovala v Celovcu reprezentanca Romunije, ki je zapustila odličen vtis. Celovčani so doživeli letošnji največji poraz z 0:6. Naslednji gostje so bili Kanad-
Bei nachiassender Spannkraft und H verminderter Leistungsfahigkeit greifen Sie zu dem „Jungbrunnen der Natur". Die Wirk$toffe des Knoblauchs, in VVeizenkeimol gelost, sind konzen-triert in den Klosterfrau Akriv-Kapseln enthclten. Diese Kapseln dienen zur Aktivierung nachiassender Elastizitat, vor allem auch in zunehmendcm
Alter.	__________
^ Kloftrrfrau »_
48 Kapseln S 27— Kurpackung 150 St. S 69,—* In Apotheken u. Drogerien
/Iktii/
KAPSELN
^^ nadi Dr. Doerenkamo
Ta teden vam priporočamo:
pred drugoplasirano Netzer tudi tokrat dokazala, da je trenutno najhitrejša smučarka na svetu. Marianni smuk ne »leži«, vendar je tokrat prekosila samo sebe in dosegla osmo mesto. Tako so naša dekleta v kombinaciji slavila trojno zmago: 1. Netzer, 2. Hecher, 3. Jahn. Francozinje so tokrat popolnoma odpovedale. Med prvo desetorico, katero sestavlja 8 Avstrijk in Švicarka Obrecht, se je uspelo plasirati samo mladi Annie Famose.
Polom Avstrijcev v slalomu
Na 24. Hahnenkammskem tekmovanju v Kitzbiihlu se je znova srečala svetovna elita alpskih smučarjev, ki se je za trdno odločila tokrat prekositi svetovnega prvaka Schranza. Junaku Lauberhorna so tokrat odpovedali živci in v svoji specialni disciplini — v smuku, je zasedel šele 9. mesto. Naši tekmovalci so z dvema najhitrejšima slavili dvojno zmago. Prvi je bil Egon Zimmermann pred dvajsetletnim Nindlom in Nemcem Bartelsom, najboljši Francoz Lacroix pa je zasedel 4. mesto. Slalom se je za naše zastopstvo odlično začel, saj je po prvem spustu vse kazalo, da bomo zopet doživeli dvojno zmago. S pravo demonstracijo tehnike in kačje gibčnosti je navdušil Pepi Stiegler iz Lienza, ki je daleč prekosil svoje tekmece. Drugi slalom pa se je za avstrijsko zastopstvo katastrofalno končal. Potem, ko je zastopnik Zahodne Nemčije
čani, kateri pa še daleč niso uspeli predstaviti kvalitetnega hokeja svoje dežele. Raider-ji so izgubili z 8:4 po borbi, v kateri so mnogo bolj prišle do izraza njihove boksarske kot hokejske sposobnosti. Dvem prijateljskim srečanjem je sledil prvenstveni nastop proti tradicionalnemu nasprotniku iz Innsbrucka, ki je z domačimi Atlitiki opravil s 5:2. Celovčani so sicer pokazali dokaj dopadljivo in borbeno igro, vendar so imeli v vratarju Hiibner-ju izredno nezanesljivega igralca, ki je največji krivec za visoki poraz.
Po odslovitvi Palmerja in Williamsona se celovško moštvo nahaja sicer v majhni krizi, ki pa ob pogledu na celotno raven avstrijskega hokeja ni ravno zaskrbujoča. Tudi laik bo takoj opazil veliko razliko v prvenstvenih nastopih, kjer ekipe nastopajo le z enim inozem-cem. Splošna kvaliteta je naravnost katastrofalna. Tirolci, ki so znova dobili nazaj svojega
V nedeljo, 27. januarja ob 14. uri na Šer.ijanških Rutah
TEKMA V VELESLALOMU
Po tekmi razdelitev nagrad pri Tisch-larju v Št. Janžu.
Športno društvo Št. Janž
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredniitvo in uprava:	Celovec - Klagenfurt, Gasometer-
gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124.
Na 24. Hahnenkammskem tekmovanju v Kitz-buhlu je Ernst Falch v slalomu kot najboljši avstrijski tekmovalec zasedel šele 6. mesto.
vas doma — 14.15 Voščila — 15.15 Veseli ritmi — 15.30 Glasba v pražnjih zasedbah — 16.00 Humoreska ledna
—	16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami
—	17.05 Hammond orgle — 18.30 Športna nedelja — 20.00 Izberite svojo melodijo — 21.00 Ruska opera »Rojstno leto 1836".
Ponedeljek, 28. 1.: 8.05 Norveško in slovaške narodne
—	8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Gašper Dermota poje slovenske narodne — 12.15 Zadovoljni Kranjci so v gosfeh — 12.30 Izbrali smo za vas — 15.05 Mariborski operni pevci pred mikrofonom — 14.35 Voščila —
15.15	Od melodije do melodije — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.45 Igra ansambel Jožeta Privška — 18.10 Kvintet Milana Vitka iz Maribora — 18.25 Prvi večerni ples — 20.00 Simfonični koncert.
Torek, 29. 1.: 8.40 Izlet na Havaje — 8.55 Kako so naši pradedje tlačanili — 9.45 Poljske narodne pesmi — 12.15 Poje Ljubljanski oktet — 12.30 Za vsakogar nekaj — 13.30 Pihavci med seboj — 14.35 Kadar bom vandral ... —
15.15	Klavir in veliki zabavni orkestri — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.45 S knjižnega trga 20.15 Radijska igra »Strastni mislec" — 21.17 Naš nočni kaleidoskop.
Sreda, 30.	1.: 8.05	Pot v	vesolje ...	— 8.55 Pisani
svet pravljic	in zgodb	— 9.25	Poje Doan	Martm — 10.15
Sejem plošč	— 10.45	Človek	in zdravje	— 12.15 Dobri
znanci igrajo in pojo — 12.30 Iz novejše operne literaturo — 13.30 Lepe melodije — 15.15 Zabavna glasba na šestih strunah — 18.10 Od popevke do popevke — 18.30 Nemške narodne kesmi — 18.45 Ljudski parlament —
20.00	Giacomo Puccini: TOSCA, opera — 22.15 Jugoslovanska zabavna glasba.
Četrtek, 3f. 1.: 8.20 Nekaj glasbe ob delu — 8.55 Za šolarje — 9.25 Odlomki iz »Gorenjskega slavčka" — 10.15 Intermezzo s klavirjem — 12.15 Pihalni orkester — 12.30 Melodije in	ritmi —	13.30 Iz del Petra	lljiča Čajkov-
skega — 14.05 Pojeta Rafko Irgolič in Ljiljana Petrovič
—	14.35 Voščila — 15.15 Stari Dunaj — 15.30 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Majhna prodajalna plošč — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Nekaj južnih ritmov —
21.00	Izročilo XX. stoletja.
Petek, 1. 2.: 8.05 Klarinet in rog — 8.30 Izbrali smo po vašem okusu — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Iz • baletov
—	12.15 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike —
12.30	Igra pianist Fred Došek — 12.45 Pojoča godala
—	13.30 Tisoč pisanih faktov za razvedrilo — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Popevke slovenskih avtorjev — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Ura z jugoslovanskimi skladatelji 18.10 Češke popevke — 20.00 Ansambel Jože Kampič — 20.15 Tedenski zunanje-poliiični pregled —
21.00	Igra pianist Erold Gardner — 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih.
Pesmi in pesniške zbirke
■	Oton Župančič: O DOMOVINA, 100 str., pl.............................30	šil.
■	Tone Pavček: SANJE ŽIVIJO DALJE, 80 str., pl........................32	šil.
■	Branko Žužek: PADAJO ROŽNATI LISTI, 64 str., ilustr. pl.............20	šil.
* Kovič-Zlobec-Menart-Pavček: PESMI ŠTIRIH, 136 str., br..............15	šil.
■	Valentin Vodnik: IZBRANE PESMI, 216 str., pl........................27	šil.
■	Jože Udovič: OGLEDALO SANJ, 164 str., ilustr. pl....................28	šil.
■	Alojz Gradnik: HARFA V VETRU, 300 str., ilustr. pl..................26	šil.
■	Matej Bor: BRŠLJAN NAD JEZOM, 128 sir., br...........................8	šil.
■	Pavel Golia: IZBRANE PESMI, 208 sir., pl............................19	šil.
■	Cvetko Golar: VESELI SVATJE, 64 str., ilustr. ppl...................11	šil.
■	Tone Seliškar: PESMI IN SPEVI, 152 sir., pl.........................16	šil.
■	Ema Muser: VSTAL BO VIHAR, 142 sir., ilusfr. br.....................13	šil.
■	VENČEK LJUDSKIH PESMI, 128 str., ilustr. br............... . . .	8 šil.
'„Naša knjiga**, Celovec, Wulfengasse
Regana, zagotavljajo, da bodo postali naslednje leto ena najmočnejših ekip Evrope, ker je gost iz »novega sveta« obljubil, da bo iz Kanade posredoval vsaj dva odlična igralca. Tudi Celovčani nameravajo poslati na svetovno prvenstvo v Stockholm svoje oglednike, ki naj bi se poskušali sporazumeti z odgovarjajočimi igralci. Celovčani so se končno res razvadili. Otožno se spominjajo časov Hem-merlinga in Edwardsa; današnje tekme mladega domačega moštva jih ne zanimajo več. Dvorana je ob vsaki tekmi vidno bolj prazna. Odgovorni pravijo, da ne morejo več nazaj. Zato bodo v naslednji sezoni barve Celovča-nov zastopali novi Kanadčani, ki bodo prav gotovo bolje obvladali svoj posel. Koliko bo ta način hokejske politike koristil mladim, domačim igralcem, pa je drugo vprašanje.