SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Na) 36
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 11 de septiembre - 11. septembra 1997
Marjan loboda
Kres, ki sega do neba
Iz govora na 30. Pristavskem dneva in 27. mladinskem dnevu
7. septembra
Moj dom, moj grad, pravi angleški pregovor.
Mnogo bi se dalo povedati o pomenu naših krajevnih domov. A kot za opisovanje ljubezni, je tudi za opisovanje doma težko najti primerne besede. Tako ljubezen kot dom je treba doživeti. In vi, ki že 30 ali 27 let, leto za letom praznujete pristavske in mladinske dneve, s Pristavo živite. Del vas je. Tu nedeljo za nedeljo kot slovenska farna skupnost po slovensko molite in pojete čast Bogu. Tu se zbirate ob bogastvu slovenske kulture in tradicije. Tu se v prijateljski družbi poveselite in razvedrite. Tu mladi v zdravem športu preizkušate svoje moči. Pristava je vaša oaza v kateri najdete osvežilno senco slovenstva in hladno pijačo dobre človeške družbe. Pristava ni samo ta prostor. Pristava ste ljudje, pa tudi ne slučajna gostilniška družba, ampak ljudje z določenimi cilji in hotenji, katere dogovorjeno, organizirano dosegate- Tu imate odbor, ki vodi, imate šolo, ki vzgaja, imate organizacije, ki družijo. V tem je vaša moč. Tu je odgovor zakaj praznujete že 30. pristavski in 27. mladinski dan in je tudi zagotovilo, da boste te dni se dolgo naprej praznovali.
Letošnji pristavski dan praznujemo v času, ko ves svet pretresajo odmevni dogodki. V Parizu, v modernem Babilonu, centru potrošniške družbe se je ob Kristusovem namestniku, od zločinskega atentata oslabljenemu Janezu Pavlu 11. zbralo čez milijon mladih ljudi, ki so ga pozdravljali kot svojega rešitelja. Ta’ mladina, ki je ogrožena od pogubne miselnosti uživajva in je prva žrtev krutega materializma m brezobzirnega liberalizma, se navdušeno zbere okrog krhkega starčka in žejno Pije njegove besede, ki so besede Veselega oznanila, evangelija Jezusa Kristusa. Janez Pavel Veliki, kakor ga je nazval slovenski metropolit dr. Rode, s Kristusovo karizmo Privlači mladi rod.
V mrzlem centru svetovnih borz in finančnih transakcij, meglenem Londonu, stotisoči anonimno mečejo svoje šopke Pred Buckinghamsko palačo, kot zadnje slovo od nesrečne princese Diane. Današnji človek je hvaležen za prijazen pogled, za usmiljen nasmeh. Kako malo je treba za °srečiti človeka. Princesa Diana je pri vseh svojih napakah to znala in milijonske množice se je ob njeni tragični smrti s hvaležnostjo spominjajo.
V človeškem mravljišču, simbolu revščine in zapuščenosti, milijoni najbolj Lednih in zapostavljenih na ulicah Kalkute objokujejo smrt preproste albanske redovnice. Mati Terezija, upanje najbolj revnih med revnimi je skromno, kot je žive-fa/ odšla k svojemu nebeškemu Ženinu, kateremu je v dejavni ljubezni do najbolj zapuščenih služila vse svoje življenje. «Bila je velikanka ljubezni", je o njej rekel Predsednik Clinton.
Ali niso ti trije dogodki dokaz, da današnji človek še reagira na jasno besedo, ki jo sliši iz ust rimskega papeža, na prijazen pogled in blag nasmeh nesrečne princese in na neizmerno ljubezen do naj-zapuščenih, ki jo je poosebljala mati
Terezija iz Kalkute? Če to prenesemo v naše vsakdanje življenje, bi lahko rekli, da se ne bojmo jasne besede, a imejmo prijazen pogled in nasmeh za brata v težavah in smisel in pripravljenost za dejavno pomoč bližnjemu v stiski. To nas bo kot skupnost okrepilo in pomagalo, da se bomo še ohranjali med seboj povezani in prijatelji. Ob obisku v Sloveniji letos sem slišal očitek, da nekateri naše kritično gledanje na bivše komunistične funkcionarje, ki danes zasedajo najvišja vodstvena mesta v slovenski državi, prikazujejo kot nasprotovanje Sloveniji. Nekaj dni pred tem sem bil na Vrhniki na zlati maši msgrja. Zdravka Revna. Tam je prelat Jože Guštin iz naše skupnosti pred nabito polno cerkvijo preprosto in jasno govoril o našem begunstvu in zaključil: „A mi na Slovenijo nismo nikoli pozabili, mi smo Slovenijo vedno ljubili in jo še ljubimo". Marsikatero oko v cerkvi se je zasolzilo ob tej preprosti izpovedi ljubezni do rodne domovine. To je bil tudi moj odgovor na tisti očitek. Slovenija, naša domovina, domovina naših prednikov, je čisto nekaj drugega, kot njeni, večkrat nevredni, predstavniki. Za nas je Slovenija „kres, ki sega do neba, to je moja domovina" kot so peli naši domobranci in tudi mi še prepevamo.
Tudi vi ste za simbol današnjega praznovanja izbrali kres. Preprost, tisočletni obred ognja, okoli katerega se ljudje zbirajo, da se ogrejejo, med seboj povežejo. Ob kresu pride v nas toplota, in naravno je, da se okrog kresa primemo za roke, da tako še bolj poudarimo svojo navezanost drug na drugega. Zamislimo se v te preproste simbole, kot so ogenj, sklenjene roke, medsebojna povezanost. To držimo, to gojimo še naprej. Te naše drage slovenske skupnosti si ne pustimo razbiti za nobeno ceno. Čuvajmo te naše slovenske domove, bratsko povezane med seboj. Tu gojimo svoje slovenstvo, ty se zbiramo kot prijatelji, tu se vzgajamo v lojalne državljane naše lepe Argentine, kot smo vedno poudarjali: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci. Pri tem nam Bog pomagaj!
Dr. Franc Kramberger, mariborski škof, msgr. Metod Pirih, koprski škof, dr. Alojzij Šuštar, nadškof, dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, msgr. Jožef Kvas, ljubljanski pomožni škof, msgr. Alojz Uran, ljubljanski pomožni škof so v zvezi z napadi na nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta izdali naslednjo izjavo:
„Ob nedavnih napadih na ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta slovenski škofje izjavljamo, da je vsem katoliškim škofom po svetu na čelu s papežem zaupan isti zaklad vere. Tega oznanjamo in razlagamo „v ugodnih in neugodnih okoliščinah" (2 Tim 4, 2). Zato enih misli podpiramo nadškofa Rodeta pri zavzemanju za dostojanstvo človekove osebe in obrambo človeškega življenja od spočetja do naravne smrti ter pri odločnem prizadevanju za popravo v preteklosti storjenih krivic in zavarovanju Cerkve in vernih v naši družbi. Prepričani smo, da bodo vsi dobro misleči ljudje ob njegovih besedah iskali nove poti in združili svoje sile v pomoči mladim družinam."
Ljubljana, 8. septembra 1997
SKD obsojajo gonjo proti Cerkvi
Od imenovanja ljubljanskega nadškofa smo priče nerazumljivo ostre medijske vojne proti katoliški Cerkvi na Slovenskem, je v sporočilu za javnost zapisal ljubljanski odbor Slovenskih krščanskih demokratov.
Menijo, da poleg strank kontinuitete, ki preko svojih uradnih predstavnikov zlasti v državnem zboru vršijo stalen pritisk na pozitivno zakonodajo v odnosu do Cerkve, pa tudi večina medijev, od nacionalne TV do 'neodvisnih' časopisov, preko komentarjev ali objavljanja žaljivih pisem bralcev širi nerazpoloženje proti Cerkvi.
Drugo težavo stranka vidi v odzivih 'napredne' javnosti na škofovo pridigo na Brezjah na praznik Marijinega Vnebovzetja. Komentarji/ ki jih z redkimi izjemami prinašajo slovenski mediji, so nedopustno krivični in večkrat tudi osebno žaljivi, kar velja zlasti za pisma bralcev.
SKD vztraja pri nespremenljivosti denacionalizacijskega zakona in se zavzema za vračilo imetja vsem pravnim osebam, ki jim je bilo premoženje odvzeto po vojni v času totalitarnega komunističnega režima. Kot sprememba jg zanje sprejemljiv edino neposreden dogovor med državo in 'razlaščencem', ki je trenutno v teku med RKC in vlado.
Prav tako menijo, da je moralna obsodba 55. člena ustave ne le pravica, ampak tudi dolžnost Cerkve. Podpirajo nadškofovo obsodbo tega člena. „Kot državljani naše mlade države smo tudi verniki in RKC je kot naša najvišja moralna voditeljica dolžna nenehno opozarjati na krščanske moralne vrednote, zlasti na vrednoto življenja. Zavedamo se, da so napadi na RKC hkrati napadi na vse katoličane. Prepričani smo v preporod slovenskega naroda, kar je tudi pogoj za njegov obstoj v družbi evropskih narodov. Vemo, da je bodočnost našega naroda le v spoštovanju krščanskih vrednot. Podpiramo nadškofov pogum in njegovo odločnost, da z božjo pomočjo in skupno voljo to prenovo čim-prej dosežemi," so zapisali SKD.
■■■■■■■■
Za skupnega kandidata
ZUPAN RUPEL ODSTOPIL
Človek bi moral biti Ljubljančan. Ti imajo res srečo, zdaj jim je še župan odstopil... i (Večer, Maribor)
Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je 3. septembra odstopil s položaja ljubljanskega župana. Mandat Rupel odlaga, ker bo v kratkem prevzel položaj slovenskega veleposlanika v Washingtonu. Rupel je zaprosil, naj mestni svet čimprej sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju njegovega mandata, da se lahko pričnejo postopki za naknadne volitve župana. Rupel bb posle župana opravljal do sprejema ugotovitvenega sklepa o prenehanju njegovega mandata; v času do izvolitve novega župana oziroma županje pa bo pooblastilo za opravljanje tekočih zadev prenesel na podžupane.
Slovenski krščanski demokrati podpirajo iskanje skupnega kandidata pomladnih strank za predsednika države. Enako tudi Socialdemokratska stranke Slovenije (SDS). V SDS menijo, da bi pomladne stranke tako znova vzpostavile zaupanje, ki ga je porušilo vodstvo Slovenske^uds-ke stranke (SLS), s tem ko je prekršilo koalicijski sporazum in'koalicijsko pogodbo.
Socialdemokrati so v sporočilu za javnost zapisali, da lahko vnovično izvolitev Milana Kučana za predsednika države prepreči samo enoten pastop strank slovenske pomladi. Sedanji predsednik države Kučan po njihovem mnenju pooseblja in vodi krog komunistične-kontinuitete, ki skoraj popolnoma nadzoruje finančne tokove in večino pomembnejših javnih občil v državi, še posebej pa dnevni tisk. V f sporočilu SDS tudi protestira proti ravnanju nekaterih članov volilnega štaba Milana Kučana, ki pritiskajo na znane športnike in druge osebnosti, naj podpišejo predlog za ponovno Kučanovo kandidaturo.
Buenos Aires, 11. septembra 1997
mmmmmmmmmmmmmmemmiMm
Zgodilo se je v Sloveniji
PRIZNANJE ALPINISTOM
6.	septembra so trije mladi slovenski alpinisti, Andrej Markovič, Matej Brajnik in Miha Marenče, v okviru himalajskega tabora Mednarodne planinske zveze (UIAA) odšli na mesec dni dolgo odpravo v pogorje Chola San v Sečuanu na meji s Tibetom. Komisiji UIAA je med 21 udeleženci, ki bodo odšli na Himalajo, izbrala kar tri slovenske alpiniste, kar je gotovo zelo lepo priznanje Planinski Zvezi Slovenije. Iz Himalaje se bodo vrnili oktobra.
MAKEDONIJA O POVRAČILNIH
TRGOVINSKIH UKREPIH PROTI SLOVENIJI
Predstavnik makedonskega ministrstva za kmetijstvo je napovedal, da bo Makedonija sprejela povračilne ukrepe proti Sloveniji, s katerimi naj bi omejila dotok slovenskih proizvodov na makedonski trg, če ekspertni skupini Slovenije in Makedonije do srede septembra ne bosta uskladili načina uresničevanja sporazuma o prosti trgovini. Poseben problem naj bi bilo makedonsko vino, ki ga Slovenija, da bi zaščitila domače proizvajalce, uvršča v nižjo kategorijo, poleg tega pa da na slovenskem trgu makedonskim vinom ne označujejo porekla.
MAŠA ZADUŠNICA ZA POKOJNO MATER TEREZO
Maša zadušnica za pokojno mater Terezo je bila v torek, 9. septembra, ob 18.30 uri v župnijski cerkvi sv. Kancijana na Ježici v Ljubljani. Somaševanje je vodil nadškof Alojzij Šuštar. Ljubljanski nadškof Franc Rode pa je v imenu katoliške Cerkve na Slovenskem sedanji predstojnici reda s. Nirmali poslal izraze sožalja. V sožalnem
telegramu je spomnil tudi obisk pokojnice leta 1980 v Sloveniji. Tudi predsednik Milan Kučan je ob smrti matere Tereze redu Misijonark ljubezni poslal sožalno brzojavko.
BENCIN SE JE PODRAŽIL
Vlada je odobrila podražitev nabavnih cen bencina za deset do enajst odstotkov, je povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Cene dizelskega goriva in mazuta ostajajo nespremenjene, vlada pa ni odobrila zahtevka naftnih družb po povečanju trgovskih marž in z izvzemom utekočinjenega naftnega plina ter mazuta iz nadzora cen. Znano je bilo, da so iz Italije hodili kupovat bencin v Slovenijo, ker je bil tam zelo poceni.
NA LJUBELJU ODKRILI MARIHUANO
Mobilna carinska skupina je 4. septembra na mejnem prehodu Ljubelj v rezervnem kolesu osebnega avtomobila našla 4,8 kg marihuane. Osumljenec, 22-letni slovenski državljan iz okolice Kranja, je marihuano za 8000 nemških mark kupil na Nizozemskem in jo je nameraval prepeljati v Slovenijo. Nekaj naj bi jo shranil zase, ostalo pa je nameraval prodati.
RAZPIS VOLITEV
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik bo razpisal volitve za predsednika republike prihodnji teden. Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja. Ponovno glasovanje oziroma drugi krog volitev se opravi najkasneje 21 dni po prvem glasovanju.
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pomladniki ne pridejo
skupaj
Na pogovoru med predsednikoma SDS in SKD ter predsednikom programskega odbora SLS Janezom Podobnikom 31. avgusta je bil sklenjen dogovor, 'da se predsedniki treh strank spet srečajo v soboto, 6. septembra, v Dragi in se pogovorijo s potencialnim skupnim kandidatom pomladnih strank za predsedniške volitve Andrejem Bajukom. Dogovorjeno je bilo tudi, da se njegovega imena nikakor ne omenja v javnosti.
„V nasprotju s tem dogovorom se je Janez Podobnik oglasil v Dragi že v petek in sam spraševal Bajuka, če res misli kandidirati na predsedniških volitvah.še prej je po kanalih blizu SLS ime Bajuka „ušlo" v javnost. V soboto dopoldne pa na predavanje Bajuka in pogovor, ki naj bi temu sledil, ni bilo nikogar iz SLS," je zapisano v izjavi za javnost, ki sta jo podpisala Janez Janša in Lojze Peterle.
„Slovenska ljudska stranka je bila v Dragi. Dr. Franc Zagožen je bil celo predavatelj v soboto. Tudi Janez Podobnik je bil v petek tam, sam pa sem bil zadržan," je v odgovoru na pismo prvakov SDS in SKD povedal Marjan Podobnik. Kot je dejal, ni bilo dogovora o tem, da bi se v Dragi pogovarjali o predsedniškem kandidatu, drugače bi se sestanka udeležil. Prvak SLS je še dejal, da se ne želi prepirati, tudi če se ‘ ne dogovorijo glede skupnega kandidata. „0 dr. Bajuku pa lahko povem, da ga zelo cenimo in če bi imeli koalicijo strank slovenske pomladi, bi bil na predlog naše stranke finančni minister," je še dejal.
Prvaka krščanskih demokratov in so-
cialdemokratske stranke, Lojze Peterle in Janez Janša, sta zanikala odgovor ljudske stranke, češ da o sestanku SLS, SDS in SKD v soboto v Dragi v ljudski stranki niso bili obveščeni, kar ne ustreza resnici, razen če Janez Podobnik o dogovoru ni obvestil niti predsednika SLS ter drugih članov vodstva.
Ravnanje vodstva SLS pri iskanju skupnega kandidata pomladnih strank imata oba predsednika za sprenevedanje.
Zanimivo, a neresno
Združenje ob Lipi sprave bo za predsedniškega kandidata predlagalo lazarista dr. Antona Stresa, saj meni, da ne bi mogel nihče bolj uspešno konkurirati dosedanjemu predsedniku Milanu Kučanu. Potencialnega kandidata so enostavno postavili pred izvršeno dejstvo, saj o njegovi kandidaturi ali o pristanku nanjo s Stresom sploh še niso govorili, ker se nahaja na počitnicah.
Slovenska škofovska konferenca je s presenečenjem sprejela to pobudo, saj je hudo vprašljiva in brezpredmetna. Predlagani kandidat zanjo niti ne ve in o njej tudi niso bili obveščeni njegovi cerkveni predstojniki, ki v skadu z zakonikom cerkvenega prava lahko dovolijo ali prepovedo takšno kandidaturo.
Tudi Svetovni slovenski kongres ugotavlja, da je omenjeno združenje izkoristilo ime SŠK kot sopredlagatelja, za kar ni imelo nikakršnega pooblastila.
Neštetokrat smo na tem mestu opisovali izredno politično srečo, ki je doslej spremljala predsednika Menema. Opisovali smo, kako dejansko nima resne opozicije, kakšno srečno roko ima pri izbiri sodelavcev in zlasti kandidatov na strankarskih listah, in sploh, kako mu zvezda sije in kaže lepo sedanjost in še lepšo bodočnost. Kar naenkrat pa so se na obzorju pojavili temni oblaki, ki grozeče prete in napovedujejo, 'da se zvezda predsednikove sreče nagiba k zatonu.
SMOLA NA SMOLO
Mnogokrat človek stori kaj takega, za kar se potem kesa, ter izgovori besede, za katere mu je žal. Nekaj takega se je dogodilo z njegovim ponesrečenim potovanjem v Švico in izjavami, ki jih je tam podal.
Kot znano, je mesto Buenos Aires (torej Argentina) kandidiralo za sedež olimpijskih iger leta 2004. Uspelo mu je uvrstiti se med pet finalistov in v vladi so upali, da bo izbrano. To upanje se je spremenilo v tako močan optimizem, da se je predsednik Menem podal na pot v Lausano, kjer se je odvijal zadnji del olimpijske tekme.
Malo pred glasovanjem je Menem izrazil, da „danes bomo zmagali tu, oktobra pa na volitvah v Argentini". Nekaj ur zatem je že želel, da ne bi nikdar rekel, kar je rekel. Ker kaj hitro so ugotovili, da če bodo njegove napovedi za oktober tako točne kot za olimpijski sedež Buenos Airesa, vladi ne bo lepa predla.
„Kraljica Srebrne reke" je namreč izpadla že pri prvem glasovanju in žalostno zaključila svojo udeležbo. Zakaj tako hiter izpad, zakaj dejansko razen latinskoameriških delegatov nihče ni podprl Buenos Airesa, je poglavje zase. Priznati je treba, da Argentina razen nogometa nima prepričljive športne tradicije; da nima potrebne infrastrukture; in gospodje v olimpijskem komiteju se bolj sučejo po stvarnostih kot po načrtih in obljubah. Bo Menem potegnil iz tega potrebne zaključke? Upajmo da. Seveda, vrnil se je s povešeno glavo in čudnim občutkom poraza, katerega ni vajen.
Doma ga pa tudi niso čakale preveč razveseljive novice. Res je sicer, da na splošno položaj v državi ni slab. Minimalno a vzdržno pada brezposelnost; inflacija je pod kontrolo, saj je kljub skoku Cene mesa v avgustu dosegla komaj 0,2 odstotka in v zadnjih dvanajstih mesecih ni presegla 0,8%: Tudi industrijska proizvodnja vztrajno raste in je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta poskočila kar za 8 odstotkov, kar je izredno. Celo davčna nabirka, ki je vladi od vsega začetka delala težave, se je nekoliko utirila. V avgustu je narasla za 8,7 odstotkov. A kaj je vse to spričo političnih težav, ki se porajajo skoraj na sariiem pragu parlamentarnih volitev, ki bodo že 26. oktobra?
Napovedi ne kažejo preveč dobro. Vlada si je namreč zastavila cilj, da ohrani lastno večino (bistveno lastni kvorum) v poslanski zbornici. Zato Menem skuša povsod organizirati kandidatne liste, ki bi mu zagotovile prepričljivo ali vsaj pičlo zmago, ali pa vsaj zadovoljivo število glasov. A ne gre tako lahko.
V poslanski zbornici so province zastopane v sorazmerju s številom prebivalstva. In tu se uvrščajo province Buenos Aires, prestolno mesto, Cordoba, Santa Fe... V vseh teh pa ima vlada težave. Prestolnica je domala izgubljena in ves napor je osre-dotečen le v to, da poraz ne bi bil preveč katastrofalen. Cordoba je tradicionalno v rokah radikalov in tako kaže, da bo tudi ostalo. Tam niti ni prišlo do povezave med radikali in Solidarno fronto, ker so prvi
dokončno prepričani, da bodo sami zmagali. V Santa Fe je prišlo do povezave in zato so v vladi silno pritiskali na bivšega guvernerja in sedanjega senatorja Reute-manna, da bi kandidiral na prvem mestu poslanskih list. Ko se je Menem vrnil iz Švice, je zvedel, da so bili napori zaman. Provinca Buenos Aires, ki je največja, saj bo v kongres poslala kar 30 poslancev, pa je poglavje zase in Menem si ni na jasnem, če si želi zmage ali bi privoščil guvernerju Duhaldeju, da doživi poraz.
ZAVEZNIKI, PRIJATELJI, SOVRAŽNIKI
Menem se je ob povratku znašel še z drugimi nevšečnostmi. Tako na primer, da je vlada morala odsloviti vodjo privatizacije letališč. Ta privatizacija je že sama po sebi precej zapletena: oklicana po dekretu, zavržena s sodišča pa znova vpeljana z „izrednim" predsedniškim dekretom je kamen spotike med vlado in opozicijo. Sedaj pa se je razvedelo, da je bil vodja privatizacijskih postopkov Jorge Rottem-berg svoj čas v Santa Fe obsojen zaradi poizkusa poneverbe. Zaradi te obsodbe pa po novih predpisih o državnih uslužbencih ne sme opravljati vladnih fukcij.
A da je bil škandal popolen, se je vse zapletlo. Rottemberg ni hotel odstopiti-Sklical je celo tiskovno konferenco, na kateri je trdil, da bo ostal na svojem mestu. Zavedal se je namreč, da ima „močne strice". Končno ga je moral odstaviti sam koordinacijski minister in gredoč še „po-nižal" od mesta šefa svetovalcev na mesto navadnega svetovalca. Seveda, ko se je vrnil Menem, je ubogi Rottemberg dokoč-no odletel in zamajal se je celo stolček koordinacijskemu ministru. Razumljivo, tak škandal je neupravičen, ko vlada hoče na vse načine dokazati, kako se bori proti korupciji. Rottemberg pa je imel po svoje tudi prav. On je bil obsojen le zaradi „poizkusa" poneverbe. Koliko jih je v vladi, ki so krepko zapleteni v korupcijske afere, pa še vedno sede na svojih stolčkih--
Toliko o prijateljih. Sedaj pa še besedo o zaveznikih, ki pa' lahko postanejo tudi sovražniki. Gre za sindikate. Na tem področju je tudi prišlo do globokih premikov. Vodje organiziranega delavstva so namreč spoznali, da nenehno izgubljajo politično moč. Kako daleč so tisti časi, ko jih je general Peron nazival „hrbtenica justicialističnega gibanja", in jim je pripadala tretina vseh kandidatur. Te dni so se zbrali voditelji delno opopziocionalne MTA s starim kovinskim vodjem Loren-zom Miguelom. Ta je tudi prišel do zaključka, da mu to pot ni uspelo vriniti lastnega kandidata niti na Duhaldejeve liste v buenosaireški provinci. Zato je izvedel javno ofenzivo in od stranke zahteval, da vrne sindializmu omenjeno „zgodovinsko tretino" kandidatnih mest. Jasno je, da so to besede v prazno. A po drugi strani, tisti ki poznajo delovanje starega sindikalista vedo, da je zvit in zna barantati tako dobro, da vedno doseže vsaj del tega, kar zahteva. Morda Miguel ne bo dosegel kandidatnega mesta za kakega varovanca, a gotovo si bo zagotovil drugačne ugodnosti, sedanje ali prihodnje. Peronizem si ne more privoščiti zamere močnih sindikatov. Marsikdo se je že opekel, ko se je zameril sindikalistom. Tako je sam Menem dosegel prvo predsedniško kandidaturo, ker se je njegov tekmec Cafiero zameril Miguelu. V tem se verjetno kovinski vodja še danes kesa, da je podprl Menema. A vsaka napaka je dobra šola in Miguel je priden učenec. Tudi temu razvoju bo treba pazljivo slediti.
»A
hbmj;SiM6b
V Mendozi so lepo praznovali 20. obletnico Zveze slovenskih mater in žena. Na proslavi po sveti maši so govorili predsednik Doma Davorin Hirschegger, predsednica Zveze Marjana Šmon Žumer ter tajnica Boženka Nemanič Hirschegger. S spominčkom so bile obdarjene bivše predsednice Zveze in sicer Marija Fink Grintal, Majda Ocvirk, Ani Štirn Arrigoni *n sedanja predsednica Marjana Šmon Žumer.
Med nami se je mudila mezzosopranistka gospa Bernarda Fink Inzko, ki je imela v Buenos Airesu več koncertnih nastopov.
V četrtek, 21. avgusta je bila v Slovenski hiši seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije, katero je vodil predsednik Marjan Loboda.
V nedeljo, 24. avgusta je bil v Carapa-chayu Mladinski dan. Pričel se je s sv. mašo, sledile so tekme, skupno kosilo, nato pa kulturni program in prosta zabava. Priredila sta ga krajevna odbora SDO in SFZ.
Isti dan so v Rožmanovem domu praznovali 25. obletnico blagoslovitve ter odprtja Doma. Po sv. maši in pozdravnih besedah predsednika Petra Čarmana je sledilo skupno kosilo. Udeležba je bila lepa.
V petek, 29. avgusta je bilo v Slovenski hiši Duhovno srečanje in pogovor zakonskih parov z duhovnikoma iz Slovenije, Lojzetom in Janezom Kržišnik.
V nedeljo, 31. avgusta so se z njima srečali naši srednješolci in sicer na sanjuški „Naši domačiji".
Isti dan je bil v Slovenski hiši po uri duhovnosti - katero je vodil dr. Kukoviča ' srečanje poverjenikov našega tiska. Govorili so delegat msgr. Jože Škerbec, pred-
*
sednik ZS Marjan Loboda, predsednik Kulturne akcije arh. Marjan Eiletz in kont. Milan Magister. Nato se je razvil zanimiv razgovor, ko so navzoči povedali svoja mnenja in želje o našem tisku.
V torek, 2. septembra, je bil v Teatro Coliseo „Evento musical folclorico", pri katerem sta sodelovala Folklorna skupina s Pristave in Mladinski zbor iz San Justa pod vodstvom ge. Andrejke Selan Vom-bergar.
V sredo, 3. septembra, sta se vrnila v Slovenijo poslanec lic. Marjan Schiffrer in soproga Alenka. V času svojega kratkega obiska sta imela več predavanj in srečanj z našimi rojaki.
V soboto, 6. septembra, je bil v Slovenski hiši 31. dan Zveze slovenskih mater in žena. Po sveti maši, katero je daroval delegat msgr. Jože Škerbec, je bila skupna večerja. Med večerjo je pripravil šaljivi prikaz lic. Stanko Jerebič. Sledilo je žrebanje umetniške slike Andreja Makeka in dveh ročnih del. Zveza je že izdala nove božične voščilnice, katere je opremil umetnik Ivan Bukovec, natisnila pa tiskarna Vilko.
Isti dan je bil v Slovenski hiši poklicni orientacijski tečaj pod vodstvom lic. Metke Praprotnik Luna. Priredila ga je Zedinjena Slovenija.
V nedeljo, 7. septembra, je bil na Pristavi Mladinski dan združen s Pristavskim dnevom. Slavnostni govornik je bil Marjan Loboda, predsednik Zedinjene Slovenije. Sledil je odrski prikaz na prostem „Kreso-vanje" in nato prosta zabava.
Isti dan je bila v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša v spomin na generala Rupnika in dr. Hacina ter njune sodelavce. Po maši je bil poklon pred spomenikom
Tisk. ref. ZS
Kam drsi ljubljansko Delo?
Na Veliki Šmaren je ljubljanski nadškof na Brezjah v pridigi med drugim povedal, da je sramotni 55. člen slovenske ustave, ki dovoljuje splav, naši deželi v nečast, saj pomeni tisoče in tisoče mrtvih, nerojenih otrok, da neodgovorno poveličevanje spolnosti povzroča veliko trpljenja in da je nekaj nenavadnega, da odločajo pri nas o pouku verouka v šolah še vedno ljudje, ki so še včeraj trdili, da je vera opij za ljudstvo. Besede so dvignile pri ljudeh, ki mislijo, da še vedno živijo v enoumju, ko so oni odločali, kaj bo kdo v javnosti rekel, veliko prahu.
Ljubljansko Delo je nadškofovo kritiko 55. člena označilo za „osvajanje vnaprej začrtane nadvlade Cerkve" in med drugim zapisalo, da je nadškof v vseh svojih izjavah „brezkompromisno agresiven, s sokoljimi očmi in orlovskim nosom grozeč". V pismih bralcev je šlo še dlje in objavilo pamflet, češ da je šlo na Brezjah za politični miting Hitlerjevega tipa in aroganten političen govor, in očitke o neposrednem vmešavanju klera, njegovem enoumju, boju za oblast, največji diktaturi na svetu itd.
Tako postaja Delo vedno bolj del rumenega tiska. Zal.
Družina, št 35
NUKLEARKA KRŠKO
Ker se problemi, povezani z Nuklearno elektrarno Krško, v zadnjih dveh mesecih ne rešujejo ampak še poglabljajo, je minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja hrvaškemu kolegu Nenadu Por-gesu poslal pismo, v katerem ga opozarja, da se njun dogovor s srečanja na Mokricah 16. junija letos ne uresničuje. Minister Dragonja v pismu opozarja na probleme v zvezi z (ne)delovanjem poslovnega odbora, s finančno udeležbo hrvaške strani v
Peterle o proračunu
Slovenski krščanski demokrati pozorno spremljajo dogajanje v zvezi s proračunom za letošnje leto, ki je za državo v tem času veliko bolj pomembno vprašanje kot pa predsedniške volitve, je na novinarski konferenci dejal predsednik stranke SKD Lojze Peterle.
Ob številnih kritikah na račun zapoznelega sprejemanja „proračuna za nazaj", kar bo državo drago stalo, je Peterle poudaril, da je v resnih državah proračun ključni instrument gospodarske, socialne in druge politike, pri nas pa se zdi, da je to samo instrument za pomirjanje 'potreb koalicijskih strank. Zamujanje pri sprejemanju proračuna, ki ni razvojno naravnan, bo ena glavnih zadev, o katerih se bo govorilo pri interpelaciji o delu vlade. Vlada ne bere lastnih analitičnih razulta-tov, sicer bi predlagala drugačen proračun.
Na novinarski konferenci je Peterle opozoril tudi na izredno slabo situacijo na zunanjepolitičnem področju, kjer ni strategije, koncepta, kar ni dobro za kandidaturo Slovenije za polnopravno članstvo v Evropski zvezi. Tudi na to je treba opozoriti v razpravi o interpelaciji o delu vlade. Države, ki so izpadle iz prvega kroga širitve zveze Nato, bodo morale z izrednim naporom dokazati, da so primerne za pogajanja za članstvo v Evropski zvezi.
predvideni posodobitvi objekta in oblikovanjem mešane meddržave komisije, ki naj pripravi sporazum o lastniško statusni ureditvi te gospodarske družbe. Odgovore na našteta vprašanja bi morali najti do sredine septembra 1997, v nasprotnem primeru bo slovenska stran prisiljena omejiti dobave električne energije hrvaškemu elektrogospodarstvu do razrešitve vprašanj, vezanih na zagotovitev pogojev za obratovanje tega nadvse pomembnega energetskega objekta.
Marko kremžar	(3)
SVOJEVRSTNA ZMAGA
V kraljevem imenu je sprejel Caseya princ Turki al-Faisl, globoko veren musliman, ki je cenil pri ameriškem odposlancu njegov znani odpor do ateističnega komunizma. Kmalu je uvidel, da temelji tudi Caseyev protikomunizem na živi osebni veri. Ko je princ zvedel, da je njegov gost, kadar le more, dnevno pri sveti maši, je v 2nak osebne naklonjenosti poskrbel, da je Casey ob obiskih arabske prestolnice mogel biti pri katoliški božji službi, ki jo je na njegovo posredovanje zasebno daroval neki pater. V muslimanskem kraljestvu, kjer so druge vere prepovedane, je bil to edinstven izraz pozornosti kraljeve hiše.
Casey si je pridobil tudi zaupanje kralja Fahda, predvsem pa starega patriarha upokojenega kralja Khalida. S tem se je Pogovarjal o veri, o mistiki in o filozofiji ter poslušal zgodbe iz družinske zgodovi-ne sauditske dinastije. Bil je verjetno edini ameriški diplomat, kateremu je kralj Kha-l‘d osebno razkazal svoje črede belih kamel, s katerimi je stari beduin opominjal mlade prince, da so sinovi puščave. Casey )e pri stikih z arabsko kraljevo družino Pazil, da ni prosil za usluge. To je Prepuščal razgovorom na nižji ravni.
Da pa ni ostalo vse zavezništvo na golem zaupanju, je Casey pričel razkrivati Pnncu strogo zaupna poročila o sovjetski stra legiji, ekonomiji, predvsem pa o njiho-1 Petrolejski produkciji. Kot znak poseb-nega zaupanja mu je izročil satelitske pos-
netke sosednjih držav, iz katerih je bilo razvidno vojaško stanje na srednjem Vzhodu. Obljuba, da bodo take informacije odslej del redne diplomatske pošte med predsednikom Reaganom in Saudijevo kraljevo hišo, je pomenila utrditev zavezništva, ki je bilo po VVeinbergerjevem načrtu temeljni kamen strategije proti SZ.
Kmalu nato je senat ZDA na podlagi Caseyevih priporočil odobril prodajo najmodernejših bojnih letal Sauditom, med temi tudi nekaj opazovalnih AWACS, ki so bila za druge zaveznike nedosegljiva.
Stikov z Arabci ni Casey nikdar zanemaril, a Reagan ga je med tem že opozarjal na naraščajočo krizo na Poljskem. Na to je, kot že rečeno, prvi spomnil Carterjev zunanjepolitični svetovalec Brzezinski, a z malo uspeha. Reaganov NSPG pa je videl v Poljski drugi temeljni kamen svoje ofenzivne politike proti SZ.
Novi direktor CIA je kmalu z začudenjem ugotovil, da ima njegova organizacija sicer pomembnega agenta med poljskimi generali, ki jim je zvesto in točno poročal, da pa nimajo nobene povezave z edinim protikomunističnim gibanjem za železno zaveso, to je s sindikatom Solidarnost. Ker je vedel, da ima izraelska špionaža dobro mrežo v Vzhodni Evropi, se je Casey najprej odpravil po pomoč v Tel Aviv. Tam so mu po daljšem oklevanju res dobili nekaj stikov s poljskimi disidenti, a
predsednik Reagan je bil mnenja, da bi se morali obrniti po pomoč v Rim k poljskemu papežu. Reagan je bil veren kristjan, čeprav tega ni javno oznanjal. Bil je rojen v irski družini kot sin protestantske matere in katoliškega očeta in je zato versko pripadnost ohranjal zase.
Bill Casey je bil realist. Vedel je, da v Vatikan ne more praznih rok, posebno ko mu je kardinal Casaroli odklonil sprejem in pristal končno le, da ga sprejme njegov pomočnik in še ta strogo tajno. Casarolije-va politika je bila v pričetkih leta 1981 še usmerjena v iskanje sožitja s komunističnimi režimi. Zato je prinesel Casey kot darilo dragoceno informacijo. Sogovorniku je zaupal, da je Luigi Scricciollo, eden od predstavnikov italjanskih sindikatov, ki je kazal veliko simpatijo do Solidarnosti in je posredoval VValensi skrivno pošiljko pisalnih in razmnoževalnih strojev, v resnici komunistični agent, ki je preko ambasade v Rimu delal za bolgarsko špionažo. Solidarnost je bila infiltrirana prav na vrhu. Ta informacja je bila za papeža in za VValenso dragocena, a Casaroli kljub temu še vedno ni maral stikov z odposlancem ameriškega predsednika. Casey pa ni bil razočaran. Kasneje je povedal, da je na omenjenem dveurnem sestanku š Casaro-lijevim pomočnikom zvedel več o položaju na Poljskem kot prej iz vseh poročil svoje agencije.
Nekaj tednov kasneje je atentat na papeža pretresel tudi njegove vatikanske sodelavce. Casaroli je moral svojo neuspešno politiko iskanja koeksistence zamenjati z odločnejšimi stališči, kar ga je pripeljalo do tihega sodelovanja z ZDA.
EKONOMSKA VOJNA
Prvi govor po atentatu je imel predsednik Reagan na katoliški Notre Dame University maja 1981. Takrat je bil gospodarsko politični strateški načrt za boj proti SZ v glavnem že nakazan. Njegove besede niso bile, kot je mislila večina, le izražanje želja temveč konkretna napoved: „Leta, ki so pred nami bodo pomembna za stvar svobode in civilizacije... Zahod ne bo ustavil komunizma, marveč ga bo prerastel. Ne bomo več zapravljali časa z obtožbami komunizma, temveč ga bomo prešli kot žalostno ... poglavje človeške zgodovine, katerega zadnje strani se pišejo prav zdaj."
Vsebina teh „strani zgodovine" je postala razvidna Reaganovim strategom ob spoznanju, da SZ ne bo mogla razvijati svojega gospodarstva ob visokih vojaških stroških brez zadostnega dotoka deviz, ki bi ji odprle vrata do zahodne tehnologije pa tudi do uvoza hrane. (V.84) Zato je bilo treba ustvariti mednarodne pogoje, ki SZ ne bodo dovolili znižati vojaškega proračuna, hkrati pa ji zapreti glavne dotoke trdnih valut. Ti so bili: mednarodni krediti, petrolej, zlato in zemski plin.
Najbolj se je mudilo preprečiti napeljavo plinovoda iz Sibirije v Zahodno Evropo. S tem velikim projektom bi bil zagotovljen SZ za dolgo časa stalen dotok deviz. (V.42)
Weinberger in Casey sta skušala prepričati predsednika, da je mogoče ustaviti plinovod z odločnim nastopom, ki bi zaprl Sovjetom dostop do mednarodnih kreditov in do visoke tehnologije.
Nadaljevanje prihodnjič
: V*' o N V * V
IVO ŽAJDELA
Kar mimo razvalin?
V našem tedniku (št. 29 do 31) smo objavili članek „Po vstopu SLS v protikomunistično vlado", ki ga je napisal publicist Ivo Žajdela. Na ta spis seje v št. 33 odzval časnikar Tone Mizerit. Sedaj mu g. Žajdela odgovarja. Ni namen našega lista objavljati dolgotrajne polemike. /1 v informiranost bralcev objavljamo pričujoč Žajdelov članek; v prihodnji številki pa le še repliko Mizerita. - Uredništvo
□
Tone Mizerit se je (21. 8.) zelo užaljeno odzval na moje pisanje v Svobodni Sloveniji (od 24.7. do 7.8.). To se vidi že iz naslova „Jok ob razvalinah", ki je ciničen in pos-mehovalen. V svojem članku mi očita nestvarnost, naivnost in na koncu celo, da ne nakažem nikakršne poti iz nastalega položaja. K slednjemu samo to: tisti, ki me redno berejo, vedo, da po kritičnem prvem delu teksta ponavadi na koncu poskušam vedno nakazati tudi možne rešitve, čeprav to ni in ne more biti moja naloga, saj sem le publicist, ne pa politik. Očitno lani jeseni, ko se je v predvolilnem času mudil v Sloveniji, ni prebral moje knjige Leta velikih prevar, v kateri so objavljeni moji glavni prispevki iz zadnjih štirih let in v katerih sem na dolgo in podrobno opisoval stanje, ki je nastalo z vstopom SKD v Drnovškovo koalicijo in sramotne razmere pri časniku Slovenec. S tako nekritičnim pisanjem o SKD, kot ga je pokazal v svojih dopisih v Svobodno Slovenijo lani jeseni, bo Mizerit le težko polemiziral z mano.
Res je, da lahko mojo kritiko kdo tudi narobe razume, toda temu se pač ni moč izogniti, saj je to bolj njegov kot pa moj problem. Resnica je *pač velikokrat za koga huda stvar in je ne sliši rad. Sam velikokrat poslušam, kako da sem kritičen in celo neizprosen, toda ob tem moram vedno znova take opozarjati, da moje besede nikoli niso kritične v smislu zajedljivosti, ciničnosti ali celo žaljivosti. Tisto, kar jih dela, pogosto za zelo boleče za koga, je njihova vsebina/njihova neizprosna resnica. In ljudje kaj hitro zamenjajo resnicoljubnost od kritizerstva, če resnice iz katerega koli razloga ne prenesejo. •
Tudi tu v Sloveniji sem že nekajkrat slišal to, kar mi očita Mizerit, da moja kritika koristi komunistom, vendar je to površno in celo zlonamerno gledanje. Pri tem sem moral že večkrat poudariti to, kar bi moralo biti samoumevno, da se pač ne bom nenehno ukvarjal s komunisti, saj o njih tako rekoč vse vemo in je njihova pozicija jasna. Še posebej pa zato ne, ker je v našem taboru vse preveč napak. Res pa je, da sem eden redkih, ki si upam o teh napakah sploh pisati, zaradi česar sem bil mnogokrat deležen hudih očitkov in celo sovražnosti. Ne nazadnje so me lani marca pri Slovencu suspendirali le zato, da so se mi maščevali za mojo kritično držo. Pa teh ljudi ni prav nič zanimalo, kaj pravzaprav to za časnik in tudi širše pomeni. Toda tisto, kar je najbolj boleče, je danes, ko lahko posledice takšnih dejanj vsakdo vidi, to sploh nikogar ne zanima. Vsakega zanima le njegova trenutna korist in njegov zelo omejen vrtiček. Najlažje je kritiko usmerjati le na komuniste, o „naših" pa le najboljše. Pri kritičnem pisanju o napakah v „naših" vrstah nisem nikoli čutil krivde, da bi lahko škodil „našim" in koristil komunistom. Poštena kritika dobri stvari ne more škodovati, za kritiziranje napak „naših" pa imam vso moralno pokritje, saj je le malokdo pisal toliko kritično o komunistih kot jaz. Posledice na koncu „kasi-ram" vedno le jaz. Zadnje čase opažam še eno negativno posledico. Ker zaradi objektivnih okoliščin zelo malo objavljam, mi to mnogi očitajo, tako da se moram včasih že braniti naj še drug malo „kida gnoj", zakaj bi ga le jaz moral. Ko so me lani suspendirali pri Slovencu, ni bilo preveč zavzetih reakcij na to. Še najmanj jih je bilo s tiste strani, ki bi me morala najbolj braniti.
Delovno knjižico imam še danes doma v predalu...
Še nekaj konkretnosti. Mizerit samo ponavlja Peterletov izgovor, da je januarja 1993 vstopil v koalicijo z Drnovškom poleg SKD tudi Janša. To je formalno sicer res, toda v moči ene ali druge stranke takrat ni primerjave, saj je imela Janševa SDSS takrat le štiri poslance, Peterletova SKD pa 15 in slednja je veljala za jeziček na tehtnici med levico in desnico. Peterle je takrat pri vstopu Janše v vlado vztrajal le zato, da si je zaščitil hrbet.
Škoda, da Mizerit pozablja in ponareja. V mojem članku je pisalo, da „ne vem, zakaj je Svobodna Slovenija krivdo za neuspeh predvolilne povezave pomladne koalicije prek svojega posebnega dopisnika pripisoval Ljudski stranki in Socialdemokratom, čeprav je resnica povsem nasprotna". Zdaj pa mi v svojem odgovoru očita,,,da ni res, da bi krivdo pripisoval Socialdemokratom". Pač pa, da je res, da je „poročal o nepripravljenosti Marjana Podobnika na tak podpis". Naj si raje pogleda, kaj je napisal v Svobodni Sloveniji 7.11. 1996 na prvi strani na koncu svojega (propagandnega) poročila. Napisal je celo: „In mirne vesti lahko trdim, da to ni bilo po krivdi Peterleta, ravno obratno. Ni danes bolj zainteresiranega človeka za predvolilni sporazum, kot je predsednik SKD, seveda na resni podlagi programskega soglasja. To pa nekatere druge ne zanima. Morda računajo na ugodnejšo alternativo, potem ko bo znan volilni rezultat". Ko sem tedaj to prebral, sem se skupaj z nekaterimi zgražal, čeprav sem moral že nekaj tednov pred tem brati njegove propagandne prispevke za SKD, ki so bili tako rekoč skregani z osnovnimi d^stvi. To, da pa je za nepodpis predvolilne koalicijske pogodbe pripisal ostalima dvema pomladnima strankama, čeprav je ni hotel podpisati prav Peterle, pa naj se razčisti vsaj zdaj. Poleg tega SKD podobne koalicije ni hotela podpisati že pred volitvami jeseni 1992.
Upal bi le, da bi Mizerit vsaj zdaj, po vsem tem, po vseh napakah v naši politiki, postal bolj stvaren in resen, toda njegov odziv na moje pisanje kaže, da tega ni sposoben. Po svoje bi ga razumel, živi daleč vstran in zato marsičesa ne čuti tako zaostreno, kot mi tu v Sloveniji in tudi marsičesa ne ve, toda dejstev je preveč in so tudi preveč huda, da bi se lahko izgovarjali na to. Ko mi očita „jok na razvalinah", se očitno ne zaveda, kaj pomeni propad časnika Slovenec, kaj propad televizije TV-3, kaj sedanja medijska blokada, kaj propad pomladne koalicije, kaj ponovno zmagoslavje (post)komunistov na oblasti, kaj strašen razkorak med besedami in dejanji, kaj izredno blatenje Cerkve in vsega kar ni po okusu komunistov, in ne nazadnje, kaj propad stranke SKD. Glede zadnjega: ne vem, zakaj mi očita, da podcenjujem volilni rezultat SKD, saj sem napisal le to, da volilni rezultat ne odseva pravega stanja. Po tem rezultatu je SKD v resnici še kar dobro odnesla, v primerjavi s tem, v kakšnem stanju je stranka v resnici. Reš Peterle zdaj govori precej drugače, kot pa pred volitvami (pa še takšnega so ga hoteli mnogi karieristi in vrinjenci v stranki odstraniti), toda kaj ko te besede, ki so le bledi odsev načelne in pokončne politike, žalostno odmevajo na hudem pogorišču.
Za konec, da ne bo spet „nesporazu-
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se v soboto 5. septembra začeli 32. študijski dnevi Draga 97.
Prvi predavatelj je bil časnikar in kulturni delavec iz Beneške Slovenije Giorgio Bankič (Bancigh), ki je govoril na temo: 50 let po podpisu mirovnega sporazuma.
Bankič je orisal zgodovino in položaj Slovencev v Italiji od podpisa Pariške mirovne pogodbe leta 1947 do današnjih dni. Pri tem se je osredotočil zlasti na Beneško Slovenijo, ki je po osamosvojitvi Sloveiyje dobila novega zagona, a tudi nekaj novih problemov.
Drugi predavatelj na Dragi je bil dr. Andrej Bajuk, Slovenec iz Argentine in predstavnik Medameriške banke za razvoj v Parizu.
Tema njegovega predavanja je bila Slo-venija v evropskih ititegracijskih tokovih. Prvi del predavanja je dr. Bajuk posvetil analizi bistvenih dejavnikov, ki povzročajo preobrazbo svetovnega gospodarstva. Ti so poostrena konkurenčnost, zmožnost najcenejšega proizvajanja izuma in. to, da je gospodarska rast odvisna od vseh, prav tako globalizacija in spretnost. Vse to povzroča spremenjeno vlogo države, ne pa njene ukinitve.
V drugem delu je predavatelj analiziral prehod starega v novi sistem v Sloveniji. Vključevanje v Evropsko unijo po njegovih besedah zahteva odpravo ostankov totalitarnega sistema in mentalitete, pa tudi odločno vpeljavo nove smeri. Samo Slovenci sami smo in ostajamo odgovorni za lastne pristope in odgovore na možnosti in izzive, ki so pred nami. Poudaril je potrebo po dobri in jasni državni ureditvi po pravilih igre v tržnem gospodarstvu in pravni državi. Na področju vzgoje In izobraževanja mora šola pripraviti posameznika za življenje v drugačni družbeni ureditvi, ki temelji na priznanju svobode, ter za sprejemanje odločitev in kritično mišljenje. Temeljna je zanj državljanska vzgoja. Na gospodarskem področju je dr. Bajuk poudaril pomembnost krepkega majhnega gospodarstva majhnih podjetij. Pri tem se je ustavil zlasti pri analizi bančništva, kjer je predlagal ukinitev vele-monopolov in razpršitev v manjše zadružne ustanove. Na koncu predavanja je dr. Bajuk poudaril potrebo po zaupanju v slovenskega človeka.
V nedeljo dopoldne je koroški slovenski teolog in biblist Klaus Einspieler predaval na temo Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu.
Narodnost ne izgubi svojega pomena v Novi zavezi, saj bo vsak narod, tudi tisti, ki izumre, deležen Kristusovega vstajenja, kajti vse tisto, kar je v narodu plemenito, ne mine. Glede stanja v Sloveniji pa je dejal, da čaka slovensko Cerkev v prihodnjih desetih letih velik izziv, kako se približati tistim ljudem, ki se doslej še niso približali Cerkvi. Poudaril je tudi možnost poučevanja verouka v šolah.
Pred predavanjem je bila tudi maša, ki jo je za udeležence Drage 97 daroval novi tržaški škof Eugenio Ravignani.
Popoldne je bilo še zadnje predavanje, na katerem je dr. Andrej Capuder, veleposlanik v Franciji, predaval na temo Enoumje 2000.
mov", še enkrat: tisto, kar šteje, so dejstva, ne pa želje in slepo navijaštvo. To pa je hudo opustošeni slovenski desni politični prostor. Pa so bile vse možnosti, da bi bilo drugače, tako leta 1992 kot leta 1996! Če mi bo Svobodna Slovenija dala na razpolago prostor, lahko zanjo tudi obširneje napišem, kako bi lahko bilo drugače, da mi ne bo kdo spet očital, da nisem konstruktiven.
To enoumje sestoji iz enakega obnašanja, ki je vedno bolj značilno za vse ljudi. V tem položaju se prej razvijajo refleksi kot refleksija. Človek raste v neki navidezni stvarnosti in omami. Rezultat tega je nekakšna izpraznjenost, saj duše ni nikjer. V nekem smislu postajamo brezpravno človeštvo, kjer zunanje in notranje prestopništvo postaja vrlina. Zato notranji privez postaja vse bolj zahteva in nuja prihodnosti. Pred enoumjem lahko posameznika obvarujejo velikodušnost, radodarnost in odprtost.
V drugem delu pa je analiziral razmere v Sloveniji, ki po njegovem mnenju gotovo ne predstavljajo velikodušnosti dejstva, kot so denimo ohranjanje kontinuitete s prejšnjim komunističnim režimom, delitev narodnega premoženja pod roko, pola-ščanje vzvodov oblasti, zakrivanje oči in tiho pristajanje, enostransko vodenje javnega mnenja, ponovni razkol na dva tabora v slovenskem narodu in obnašanje političnih strank (tudi tiste, ki ima naziv krščanko-demokratska) kot posestnikov. Slovenija je prelep vrt, da bi dopustili, da ga preraste plevel.
Udeležence Drage so pozdravili predsednik DZ Janez Podobnik, senator v rimskem parlamentu Darko Bratina in podtajnik stranke Slovenske skupnosti Ivo Jev-nikar. Na Dragi so bili prisotni tudi predsedniki SKD Lojze Peterle, SDS Janez Janša, SSK Jože Bernik ter poslanec Marjan Schiffrer, ki vodi parlamentarno komisijo za stike s Slovenci po svetu.
7.	DRAGA MLADIH
V okviru 7. Drage mladih so na Opčinah pripravili okroglo mizo na temo Evropska unija danes. Na njej sta sodelovala vodja oddelka za evropske zadeve in zunanjo trgovino pri zvezni gospodarski zbornici na Dunaju Valter Ertel in visoki italijanski diplomat in nekdanji italijanski veleposlanik v Ngmčiji Luigi V. Ferraris.
Gosta sta opisala pristop Avstrije in Italije do vključevanja v Evropsko zvezo. Ertel je opozoril zlasti na gospodarski del vključevanja, Ferraris pa je govoril predvsem o politični odločitvi Italije, da z drugimi državami soustanovi EZ.
Druga okrogla miza je bila na temo Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru Evropske unije. Vodja tiskovnega središča v uradu za manj razširjene jezike v EZ Ivana Suhadolc je na začetku povedala, da EZ ne ščiti manjšin, o teh je govor le v dokumentih sveta Evrope in evropskega parlamenta, ki pa so zgolj političnega značaja-
Ekonomist France Križanič vidi glavne probleme izven gospodarskega področja, na področju ohranitve slovenske identitete in jezika.
Znotraj EZ bo Slovenija podvržena veliki konkurenci, pred katero se bo lahko branila le s kakovostjo in aktiviranjem vsega svojega potenciala, je poudaril predsednik glavnega odbora SLS Franc Zagožen. Že sedaj pa ne glede na EZ Slovenijo ogrožata demografski padec in opuščanje podeželja.
Podpredsednik gibanja 23. december Andrej Aplenc je izrazil zelo ostro kritiko na račun slovenske zunanje politike pri pogajanju za vstop v EZ, češ da je podlegla italijanskim pritiskom in Slovenijo že postavila pod protektorat.
DIVAČA - Za promet so odprli novozgrajen odsek magistralne ceste v Kačiškem klancu z nadvozom nad bodočo avtocesto Divača - Kozina. Prestavljen odsek kilometer dolge magistralne ceste z nadvozom, razpetine 64 metrov, je podjetje SCT d.d. iz Ljubljane zgradilo sedem mesecev pred pogodbenim rokom.
NOVICE IZ SLOVENIJE
< { SLOVENCI V ARGENTINI
27. mladinski dan v Slomškovem domu
MARIBOR - V Hočkem potoku je prišlo do večjega pogina rib. Zaradi gradbenih del na odseku avtoceste v Hočah so delavci namreč preusmerili vodo v novo strugo potoka. Tako je zaradi izsušitve stare struge poginilo približno 400 kilogramov rib; nastalo gmotno škodo ocenjujejo na približno 200.000 tolarjev.
NOVO MESTO - Mednarodno farmacevtsko podjetje Krka in največji slovenski izvoznik na ruski trg je ob 850-letnici glavnega mesta Rusije poklonilo Moskvi darilo v vrednosti 200.000 ameriških dolarjev. Krka je darilo v obliki otroške hrane Pikomil namenila moskovski pediatrični bolnici. Ob priliki obletnice so se različna tuja podjetja, ki največ tržijo v Moskvi, odzvala na prošnjo mestnih oblasti, naj Pomagajo pri ohranitvi in obnovi kulturnih ustanov oziroma naj drugače pomagajo Moskovčanom. Pikomil, prilagojeno mleko za dojenčke, je nadomestek za materino mleko v primeru, če mati ne more dojiti. Darilo Krke je, kot je zapisano v sporočilu za javnost, imelo v ruskih medijih velik odmev.
KATMANDU, Nepal - Od l. septembra do 15. oktobra letos bo štiričlanska slovenska odprava, v kateri bodo trije inštruktorji in en zdravnik, v Katmanduju in Lantangu v Nepalu vodila letošnjo šolo 2a gorske vodnike Nepalske planinske zveze (NMA). Ob tej priložnosti je Planinska zveza Slovenije (PZS) pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predstavila zgodovino šole in težave, s katerimi se v letih po osamosvojitvi srečujejo pri organizaciji vsakoletnega tečaja. Planinska zveza navkljub finančnim težavam vztrhja pri sodelovanju z NMA. Poleg prispevka k razvoju nepalske planinske organizacije in usposabljanju njenih vodnikov v takšnem sodelovanju vidijo tudi priložnost 23 promocijo Slovenije in njenega alpinizma.
LJUBLJANA - Nova ljubljanska banka (NLB) je sporočila, da je do nadaljnjega sprostila zaščitne ukrepe za vsa plačila blaga in storitev z Eurocard karticami po Pošti in prek telefona (t.i. mail/telephone order), to je pri različnih oblikah nakupo-Vanja na daljavo, kjer kupec in kartica nista fizično navzoča. Izjema je le Japonska, kjer so pred kratkim odkrili več poskusov zlorab s ponarejenimi Eurocard karticami. V NLB pa imetnikom plačilnih kar-tlc vendarle priporočajo, naj bodo pri nakupih na daljavo skrajno previdni, saj te Prodajne poti še niso celovito zaščitene. NLB se je za sprostitev zaščitnih ukrepov 2a plačila na podlagi mail/telephone or-^er odločila z^to, ker je bilo zlorab v zadnjem času precej manj, vzpostavili pa s° tudi ustrezen način njihovega zgodnje-8a odkrivanja.
Maribor - ljubljana 28. avgusta
s° v okviru 45. mednarodnega ljubljanske-§a poletnega festivala v Križankah Uspešno nastopili člani Opere in baleta SNG Maribor z Verdijevim Otellom. Bt>-godek je posebno zanimiv, saj pomeni Prvi nastop mariborskega ansambla po flekaj letih v prestolnici. Mariborčani bodo v Ljubljani predstavili še Verdijevo Tra-v>ato. Organizatorji so se že dogovorili z mariborskim ansamblom za gostovanje Prihodnje leto.
—rptr.-----n«vrrm
mr	tik i
LJUBLJANA - Koncert svetovnega pop zvezdnika Michaela Jacksona, ki naj bi bil 9. septembra na hipodromu v Stožicah, je dokončno odpovedan. Koncert, ki naj bi bil prvotno 8. avgusta, nato pa so ga prestavili na 9. septembra, so dokončno odpovedali „iz denarnih razlogov". Organizatorji so namreč prodali premalo vstopnic, saj bi za pokritje stroškov koncerta morali prodati vsaj 70.000 vstopnic.
LJUBLJANA - Policisti so podali kazensko ovadbo zoper Tomaža Pandurja (avtorja Šeherezade), 34-letnega diplomiranega režiserja in znanega dramaturga, ki je trenutno v tujini. Pred tem je bil zaposlen v SNG Maribor, kjer naj bi s tujim poslovnim partnerjem sklenil pogodbo za izvedbo gledaliških predstav v Avstriji. Ob tem naj bi SNG Maribor oškodoval za skoraj 36 milijonov tolarjev. Tomaž P. je osumljen zlorabe položaja, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let.
MORJE PRI FRAMU - V Morju pri Framu je bila v soboto zvečer osrednja slovesnost ob 470. letnici prve pisne omembe kraja, ki jo je organiziralo društvo krajanov Morja. Upokojeni univerzitetni profesor Jože Koropec, zaslužni profesor univerze v Mariboru, je predaval o zgodovini Morja v prejšnjem stoletju.
SLOVENIJA IN ŠPORT
AIGUEBELETTE - Svetovno veslaško prvenstvo na jezeru Aiguebelette v Savojskih Alpah se je za slovensko veslaško* reprezentanco končalo 7. septembra z dvema četrtima mestoma, vsekakor slabšima uvrstitvama, kot so jih v slovenskem taboru pričakovali. Četverec brez krmarja je le za las zaostal za Francozi in Romuni, po pričakovanju so zmagali Britanci, Iztok Čop pa je izgubil dvoboj z Američanom Kovenom, Nemcem Willmsom in Britancem Searleom.
LAUSANNA - Najstarejši živeči dobitnik zlatega olimpijskega odličja Leon Štukelj je prispel v Lausanno, kjer je prisostvoval slovesni razglasitvi organizatorja olimpijskih iger leta 2004, ki so bile zaupane Atenam, v nedeljo, 7 septembra pa je skupaj z drugim slovenskim zlatim telovadcem Mirom Cerarjem ogledal finale boje na 33. gimnastičnem svetovnem prvenstvu. V finalu na bradlji je nastopil tudi Mitja Petkovšek, ki je z oceno 9,487 zasedel visoko peto mesto, štuklej in Cerar sta na olimpijskih igrah skupaj osvojila kar devet odličij. Štukelj je bil od leta 1924 do 1936 trikrat prvi, enkrat drugi, dvakrat pa tretji, Cerar pa je na OI leta 1964 in 1968 osvojil dve zlati odličji in en bron.
TALIN - Slovenska kadetski rokometni reprezentanti so se na evropskem prvenstvu v Talinu bolje odrezali kot njihovi starejši kolegi na svetovnem prvenstvu v Turčiji. V borbi za peto mesto so namreč po podaljšku premagali Dansko s 30:29.
RODOS - Na grškem otoku Rodos, na antičnem stadionu, starem okoli 2000 let, je bilo tradicionalno tekmovanje skakalcev v višino, daljino, troskoku in s palico, na katerem je nastopila tudi Britta Bilač. S preskočenimi 195 centimetri, kar je njen najboljši letošnji rezultat, je osvojila drugo mesto. Z istim rezultatom je zmagala Rusinja Jelesina, ki .je 195 centimetrov preskočila v prvem, Bilačeva pa v drugem poskusu.
MARIBOR - V finalu ženskega teniškega turnirja Stavbar IGM open v Mariboru z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je domačinka Tina Pisnik s 6:0 in 6:2 premagala Avstrijko Nino Schwarz.
MANNHEIM - Med slovenskimi plesalci na turnirju masters v Bad Kissingenu je najboljši slovenski plesni par Katarina Venturini/Andrej Škufca spet dokazal, da
Še nebo je sodelovalo z mladino Slomškovega doma pri njihovem Mladinskem dnevu v nedeljo, 10. avgusta, ko je po mrzlih in vetrovnih dnevih pripravilo za praznični dan prijetno vreme, ki je omogočilo športne in plesne nastope ter privabilo številno udeležbo. Po dviganju zastav ob zvokih himen je predsednik odseka SFZ Damjan Tomazin odprl slavje in pozdravil udeležence.
Sveto mašo, pri kateri je sodelovala mladina s petjem in prošnjami, je daroval prelat Jože Škerbec za pokoj duše prvega dušnega pastirja v Ramos Mejia župnika Janeza Kalana ob 30. letnici njegove smrti. Po maši se je delegacija Slomškovega doma pod vodstvom podpredsednice prof. Nede Vesel Dolenc in prelata Škerb-ca podala na pokopališče Villegas in položila slovenski šopek na grob pokojnika in z molitvijo počastila njegov spomin.
Ker je to nedeljo vsa Argentina slavila Otroški dan, je mladina pripravila v dvorani zabavo in igre za otroke (Pavlinka Vombergar in Aleksandra Omahna s pomočnicami), na obeh igriščih pa so se ves dan odigravale tekme v odbojki med odseki SDO in SFZ iz krajevnih domov. Prvo mesto sta zasedli ekipi fantov in deklet iz Našega doma v San Justo.
Kulturni program se je odvijal v večernih urah na prostranem igrišču, okusno okrašenem na temo: Buenos Aires, naše mesto - kandidat za prestolnico Olimpijskih iger v letu 2004. Program je napovedovala in povezovala Nežka Štefe (besedilo Veronika Vombergar in Marjana Žakelj), predsednica odseka SDO Pavlinka Vombergar pa je nagovorila navzočo mladino in številno občinstvo. Med drugim je zatrdila „da čeprav smo se rodili v Argentini, moramo biti povezani v slovenski skupnosti, se zanjo žrtvovati in biti ponos-
sodi tudi med najboljše na svetu. V latins-ko-ameriških plesih sta zasedla tretje mesto, zaostala sta le za trenutno drugouvrščenima na svetu, južnoafriškim parom Wentink/Onefater in danskim parom Nitsche/Egstrand. S četrtim mestom sta slovenski uspeh dopolnila Jasna Koselj in Matej Krajcar.
SEVILLA - Na 23. evropskem prvenstvu v plavanju v Sevilli je slovenska ženska štafeta v postavi Metka Sparavec, Nataša Kejžar, Blatnik in Urška Slapšak na 4 X 100 metrov dosegla nov državni rekord (3:50,69), ki ji je prinesel 9. mesto v Evropi. - Jure Bučar je bil v kvalifikacijah na 1500 metrov prosto deseti (15:58,59), nedeljski finale pa je zgrešil za več kot 18 sekund. Nič bolj uspešni nista bili sestri Kejžar. Na 200 metrov mešano je bila Alenka 23- (2:22,12), Nataša pa 24. (2:22,94). Peter Mankoč (100 m hrbtno) je s časom 57,53 zasedel 18.
LJUBLJANA - Mednarodna namiznoteniška zveza je objavila najnovejše jakostne lestvice za igralce in igralke. Pri moških je najboljši svetovni prvak Šved Jan Owe VValdner, pri ženskah pa kraljujejo Azijke, saj je najboljša igralka s kakšne druge celine šele na 14. mestu - to je Nemka Nicole Štruse. Od Slovencev je prvič med najboljšimi stotimi igralci Robert Smrekar, ki se je s 103. pomaknil na 98. mesto. Pri ženskah je Polona Frelih s 67. padla na 71. mesto, pri njeni uvrstitvi pa so postavili križec, ki pomeni, da bo igralka z lestvice izpadla, če ne bo nastopala na mednarodnih tekmovanjih.
ni na svoje korenine".
Izredno učinkovita je bila prva točka vaja z baklami (Marcel Brula), ko so fantje s plamenicami v rokah izvajali zahtevno in zanimivo vajo. Otroci iz višjih razredov Slomškove šole so se predstavili z zanimivo gimnastično vajo (Romina Gelb, Pavlinka Vombergar in Tatjana Panaino). Sledila sta folklorna plesa „chacarera in escondido" (prof. Mirjam Mehle Javoršek), dopadljivo so jih zaplesali fantje in dekleta. Da je Buenos Aires tudi naše mesto, je pokazala naslednja točka: Tango (profesorja Claudia in Roberto), trije pari so dobro zadeli „portenjski" ton. Osem parov v narodnih nošah je nato zaplesalo venček plesov v narodnem koraku na motiv slovenskih narodnih plesov (Janez Bitenc). Z mehkim in trdim korakom so dobro ponazorili značaj slovenskega človeka, kakor se odraža na Dolenjskem, v Beli krajini ali na Gorenjskem. Izredno učinkovit in oblikovno izdelan je bil zaključni nastop (Marcel Brula in prof. Mirjam Mehle Javoršek), kjer so sodelovali vsi nastopajoči in nato skupno zapeli mladinsko himno Slovenska smo mladina. (Pri petju himne vedno pogrešamo instrumentalno spremljavo. Kaj, ko bi jo pripravili za prihodnje priložnosti?). Sledila je še razdelitev pokalov zmagovalcem in javna zahvala vsem vaditeljem in sodelavcem, ki so pripomogli, da je program odlično potekal. Za zabavo in ples je v večernih urah igral orkester Rock in Polka, ki je praznično razpoloženje spremenil v veselo zabavo.
J.T.
^mmmmmmm
KRAŠKA OHCET V REPNU
V Kraški hiši v Repnu v občini Repen-tabor pri Trstu, so v soboto, 27. avgusta odprli 18. Kraško ohcet, največjo folklorno in etnografsko prireditev na Tržaškem, s katero želita organizatorja zadruga Naš Kras in kulturno društvo Kraški dom ohraniti živ spomin na življenje kraških ljudi v preteklem stoletju. Ob tej priložnosti so odprli razstavo umetne obrti, zvečer pa so v pokrajinskem kraškem muzeju predstavili knjigo Marte Košuta o ljudski noši in njeni vezenini.
Kraška ohcet se je nadaljevala s fantovščino in dekliščino, fantje so nevesti zapeli podoknico, nato je bil prevoz bale, v nedeljo pa si je pred domačim župnikom v repentaborski cerkvi obljubil zvestobo letošnji kraški par Nataša Rebula in Adriano Poljšak.
Novoporočenca sta nato šla v sprevodu, ki ga je sestavljalo približno 400 narodnih noš, najprej do restavracije, kjer je bila malica, nato do kraške hiše v Repnu, kjer je bila tradicionalna predaja neveste. Sledil je bil ples, ki sta ga odprla novoporočenca.
Osebne novice I
Krst: Krščen je bil v Bariločah Martin Magister, sin Milana (ml.) in Anice Arnšek. Čestitamo!
Smrti: Umrla sta v Misionesu Jože Grošelj (87) in v Villa Bosch Frančiška Erjavec (85). Naj počivata v miru!
*'	v	'*t.	v«*,	'Ji
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni av- to-mobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva ' hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N'-’ 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; BogotS 3099, 2C B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J/Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - PL Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18.,do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cdrdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,-
NOV URNIK
Zedinjena Slovenija sporoča, da so uradne ure v društveni pisarni od 1. septembra dalje od 10. do 20. ure. V tem času lahko tudi poravnate naročnino tednika Svobodna Slovenija.
MEDORGANIZACIJSKI SVET.
Seja Medorganizacijskega sveta bo v petek 19. t.m. ob 20. uri v prostorih Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši.
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: g. Zupan Maks, San Luis $ 15.-; N.N. $ 100.- za zdravje; M.B. $ 100,- v zahvalo; ga. Pavlina Dobovšek namesto rož ob zlati poroki Cilke in Slavka Urbančič $ 50.-; N.N. odstop honorarja dol. 167.-; N.N. ob 31. obletnici Zveze dol. 100,-
Vsem in za vse - Bog povrni!
Društvo Slovenska pristava
vabi vse člane na
IZREDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v nedeljo, 14. septembra po sv. maši
Edinstvena priložnost!
Število imetnikov KARTA SLOGA (z vlogo $ 200.-) in MASTERCARD-CARTA SLOGA vsak dan raste. Ugodnosti so lepe.in še možnost nagradnega žrebanja za dve brezplačni vozovnici
BUE-LJU-BUE
Ne odlašajmo! Vse informacije:
658-6574 / 654-6438 / 656-6244 / 656-6565
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
SDO	San	Justo
36. mladinski dan
v nedeljo, 14. septembra
Ob 8.00 uri: mladinska sveta maša ob 9,15 uri: začetek tekem ob 13.00 uri: kosilo ob 19.00 uri: kulturni program
Nato prosta zabava s sodelovanjem orkestra Rock & Polka
SFZ
„Preljubo veselje, oj kje si doma..." 36. obletnica Slomškovega doma
Spored:
Nedelja, 21. septembra 1997
11,15 Zbiranje in dviganje zastav
11.30 Slovesna sv. maša
13,00 Proslava ob 30. obletnici smrti dušnega pastirja Janeza Kalana - Spominska beseda Marjan Loboda
13.30 Kosilo
16.30 Kulturni program:
Pozdrav in nagovor predsednika Doma Marjana J. Loboda Igra „RDEČA KAPICA" v izvedbi Slomškove šole.
Režija Štefan Godec nato spomladanski ples: sodeluje orkester „Rock & Polka"
SLOGA SPOROČA:
OD 8. SEPTEMBRA T.L. DALJE IMA SLOGA TUDI ELEKTRONSKI NASLOV
E-mail: sloga@impsatl.com.ar
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
V SLOVENIJI SE RODI VSAKO LETO MANJ OTROK
Število rojstev se v Sloveniji še krči, prebivalstvo upada, delež starejših občanov narašča in med njimi se krepi tudi število stoletnikov. Lani se je v Sloveniji po podatkih slovenskega statističnega urada rodilo 18.788 otrok, kar je za 192 otrok ali za dober odstotek manj kot predlanskim. Nazadovanje rojstev se torej nadaljuje, čeprav je bilo lansko manjše, kot je bilo predlansko, ko se je v primerjavi z letom 1995 skrčilo za poltretji odstotek.
Ker je lani v Sloveniji umrlo 18.620 oseb, je bilo naravnega prirastka 212 oseb. Število rojstev in smrti ostaja še vedno skoraj izenačeno, kar pomeni, da se je lani v povprečju vsak dan rodilo po 51 oseb, po drugi strani pa jih povprečno po 51 vsak dan tudi umrlo. Kljub temu malenkostnemu prirastku pa se je število prebivalcev Slovenije lani zmanjšalo za nekaj 3000 oseb. Statistika namreč zadnje čase v Sloveniji šteje kot prebivalce vse osebe, ki res tudi živijo. Tako je imela Slovenija konec marca 1.986.448 prebivalcev, kar je za 4656 oseb ali za 0,2 odstotka manj kot konec lanskega marca in za 541 manj oseb kot konec lanskega decembra.
Od tega je bilo 1.942.348 državljanov republike Slovenije (brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini), kar je za 528 oseb več kot pred letom dni, tujih državljanov s stalnim prebivališčem v Sloveniji je bilo 3789 ali za 660 oseb več, tujih državljanov za začasnim prebivališ čem v Sloveniji je
bilo 32.923 ali za 4649 oseb več kot marca lani, beguncev pa 7388 ali za 10.493 oseb manj kot marca lani ali za 968 oseb manj kot konec lanskega decembra. Če razdelimo prebivalstvo na tisto do 60 let in na ono, ki je 601etnico kot moško starostno upokojitveno mejo že doseglo, potem vidimo, da je bilo mlajših od 60 let 81,80 odstotka prebivalstva, medtem ko je 18,20 odstotka prebivalstva že doseglo moško upokojensko starost. Najbolj redki, kot vselej, so bili seveda stoletniki. Kljub, temu pa se je v prvih treh mesecih število oseb, ki so dosegle sto ali več let, precej povečalo. Konec lanskega marca je Slovenija premogla 36 stoletnikov, konec lanskega decembra 40, konec letošnjega marca pa že 47.
RAZŠIRJENOST UPORABE DROG V SLOVENIJI
Strokovnjaki ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji med 2.000 in 5.000 uporabnikov- heroina, medtem ko naj bi bilo tistih, ki uporabljajo kakršno koli prepovedano drogo, okoli 10.000:
Najbolj razširjena prepovedana droga je marihuana, sledi ji heroin. Uporaba kokaina in amfetaminov je še vedno manj razširjena, čeprav strokovnjaki za področje zasvojenosti iz Obale opozarjajo na povečanje tudi tovrstne uporabe drog. Policisti navajajo, da je v zadnjem letu vedno bolj razširjena uporaba extasy-ja ter da se za uporabo droge odločajo mladi ljudje. Po podatkih raziskav oseb v metadonskem programu jih je kar 40,6% začelo
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion Ns 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N“ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Nc 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.) Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre'
D
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina
ČETRTEK, 11. septembra:
Seja Upravnega sveta ZS ob 20. uri. SOBOTA, 13. septembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 14. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justu ob 8. uri.
ČETRTEK, 18. septembra:
Sestanek Sanmartinske zveze žena mati.
PETEK, 19. septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta ob
20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. septembra:
36. obletnica Slomškovega doma ob
11.15 uri. Popoldan igra Rdeča kapica. SOBOTA, 27. septembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
jemati drogo pred petnajstim letom starosti, 80,8% pred 18. letom, medtem ko je povprečna starost oseb ob začetku jemanja drog 16 let.
Po podatkih raziskave srednješolske mladine iz leta 1995 je 16,7% mladih v starosti 15 let potfdilo, da so že uživali m^huano ali hašiš vsaj enkrat v svojem življenju. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je število predlogov kaznivih dejanj povezanih z drogo naraščalo, linearno od leta 1989; od 126 kaznivih dejanj povezanih z drogo v letu 1989 d ° 675 teh dejanj v letu 1996.
Po doslej v javnosti še neobjavljenih podatkih v enem letu zasvojenec za nabavo droge porabi 10.400 DEM.
Zasvojenci, ki se želijo vključiti v zdravljenje ali socialno rehabilitacijo v Sloveniji lahko izbirajo med metadonskimi pr°j grami, detoksikacijskimi centri, zdravljenj' v psihiatričnih bolnišnicah, različnimi terapevtskimi centri, individualnimi progra-mi za obravnave zasvojenih in staršev ter v terapevtsko skupnost programa Srečanja in programa Projekt človek, itd.