Dopisi. Iz Oplotnice. Kakšen sad prinaža takozvana nemška olika, katero bi rada petorica oplotniških posili Nemcev vsilila našim poštenim slovenskim kmetom, sodi se najlažje po Balantovih fantih in pa sploh po razmerah, kakoršne so nastale v novejsem času, ko je že začela setev oplotniških nemčurjev zoreti in prinašati prvi sad. Začnimo pri Balantovih fantih! Te «nadepolne» dečke vzgoieval ie najprej njlh oče po popolnoma pristnem nemšketn načinu, kakor se to sploh od Balanta pričakuje, in že v domači šoli so kazali, da se jih taka vzgoja dobro prime, kajti bili so najbolj razposajeni izmed vseh šolarjev. Da bi pa še bolj popolnili to svoio omiko, pošlje jih oče v Celje v nemško gimnazijo ter jim priskrbi stanovanje in hrano v «Studentenheimu.» In kar je oče želel, to se ie tudi zgodilo; v tem zavodu navzeli so se duha nasprotnega vsemu, kar je verskega in slovensKega, a vrh tega prilastili so si ono oholo in predrzno vedenje, katero tako dobro znači vse Nemštvo po naSih trgih in mestih. Da mi ne bode kdo očital, da govori le sovraštvo do Nemcev iz teh vrstic, dokazal bodera te svoje trditve v kratkih besedah. Komaj so prišli ti mlečnozobni dečki domov na počitnice, so si že Steli v dolžnost, pokazati ljudem, kai vsega so se v Celju v teku treh let naučili. Tako smo nekega jutra videli iz kamena napravljeno podobo angeljevo, namenjeno za novo cerkev, namazano po obrazu z modro kredo. Dobila je namreč čez noč lepe brke, gosto brado, obrvi in Se druge poteže okoli očes. A boječ se, da bi ljudie ne zvedeli imena junaka, ki }e to storil, se podpiše jeden teh predrznežev še na dva druga kamena pri novi cerkvi z prav velikimi črkami: Heil und Sieg, Emmerich Walland. Pa s tem še niso zadovoljni. Tem nadepolnim mladičem tudi ne pride niti na misel, da bi našega obče priljubljenega gsp. kapelana, svojega nekdanjega večletnega kateheta pozdravljali. Namesto pozdrava so ga 24. avg., idočega v Oplotnioo na pošto, izzivajoee nahrulili s svojim «heil*> ter se mu prav grdo rogali za hrbtom. Iz vsega tega se pač jasno kaže, da jim je v veliko veselje, ako se morejo iz cerkvenih obredov in sploh iz verskih stvari norčevati, in vendar so ti še le nižjegimnazijci, ki so še le zapustili domačo ljudsko šolo. Kaj paC zna vse iz njih postati, ko so že zdaj taki! A tudi v sovraštvu do Slovencev posnemajo zvesto svojega očeta. To so prav dobro pokazali že pri različnih priložnostih s svojim heilanjem, posebno pa 7. septembra, ko so videli, da gre nek narodnjak mimo njih vrta. Ker se drugače niso raogli nad njim znesti, zatulili so ti mlečnozobni mladiči na prav izzivaioči način «Wacht am Rhein» misleči, da ga bodo s tem Bog ve kako ujezili. Tedaj stariši, ki ste toliko navdušeni za nemško šolo, le Balanta poslušaite, kako treba vzgajati otroke, po njega svetu se ravnajte in prepričani bodite, da pletete s tem bič sebi in svojiin sovrstnikom. Sicer pa to ni jedini vzgled, imamo še dva druga heilovca-mlečnika, tudi od slovenske matere vzgojena po nemškem načinu, a o teh nekaj več drugokrat. Treba mi je še navesti drug slučaj, da svet spozna, v koliki meri se je že sploh Oplotnica navzela te blažene omike, katero trosi Balant, Jonke, pekov Tonček in nekaj drugih. Da je takrat, ko je naše bralno društvo «Sloga» obhajalo v Oplotnici cesarjevo petdesetletnico, visela raz smreke frankfurtarska capa, omenim le mimogrede. A veliko žalostneje je, da ni več varno hoditi v noči skozi vas, kakor kaže sledeči dogodek: 10. septembra zvečer gre naš gsp. kapelan iz Brinjeve gore, kjer je pomagal romarje spovedovati, v spremstvu pravnika g. Leskovarja domov. Pot pelje ju tudi skozi Oplotnico. Ravno tisti večer delale so se priprave za veselico, katero so Oplotničani priredili svojim privržencem menda v zahvalo, da se dajo od njih tako dobro za nos voditi. In kaj se zgodi? Omenjena gospoda pustila sta pripravljavce kakih 40 korakov za seboj, kar prileti iz njih sredine —¦ kamen, reci kamen, za njima. Kdo ga je vrgel, ne vemo, a da je prišel iz roke kakšnega oplotniškega omikanca ali pa vsaj na njegovo prigovarjanje, je itak umevno. Dragi rojaki, vidite torej, kam bodete prijadrali, ako poslušate nauke teh oplotniških prerokov. Nikarte misliti, da bodo potem vaši potomci srečnejši, ako se navzamejo takšnega duha, kakor ga širijo nekateri Oplotničani. <Po njih sadu jih bodete spoznali» velja tudi o njih, a sad, katerega oni prinašaio, je gnjil in strupen, kakoršnega si Vi nikakor ne smete želeti. Pustite torej Oplotničanom njih nemško omiko, pokažite jim, da ste na svoji zemlji svoji gospodi in bodite uverjeni, da bode potem izginila za vse čase vsa oholost in nestrpnost oplotniških kulturonoscev. Cven. (Š o 1 s k a z a s t a v a.) Ko smo letos delali priprave za kres ob prazniku apostolov slovanskih, sv. bratov Cirila in Metodija, tistokrat se je sprožila misel, naj bi se v spomin na vladarsko petdesetletnico svetlega cesarja za Solo na Cvenu oskrbela »jubilejska zastava«. Misel dobila je, kakor pravijo, »meso in kosti«. Domoljubi so namreč začeli skladati prispevke. V kratkem času se je nabral za novo zastavo potreben denar v znesku 130 kron, raed niimi \e 60 kron, ki jih je bila veledušno priložila gospa Olga Rajhova. Vsled tolike darežljivosti pa jo je tudi zadela častna služba »kumice« pri bla- goslovljanju zastave. Zastava ima na jedni strani podobo, predstavljajočo prečisto Devico Marijo, slika na drugi strani predstavlja sv. Alojzija. Izmed trakov jeden ima napis »Spomin na cesarjevo petdesetletnico, 1848 do 1898«, a drugi naznanja, da }e zastavi lastnica >Narodna šola na Cvenu«. Določilo se je bilo, naj bi se zastava blagoslovila in šoli izročila na svetek Marijin, dne 8. septembra. V predvečer tega dneva in pa na praznik sam so se glasili topiči ter vabili k slavnosti. Vesnica Cven se je opravila praznično. S hiš so vihrale zastave avstrijske in slovenske. V šolskih prostorih so se zbrali učitelji z učenci. Šolarji so se razvrstili v procesijo ter korakali med čednimi hišami na drugi kraj vesi, kjer se nahaja lična cerkvica. Pred dečki se je nesla cesarjeva  podoba, pred deklicami pa nova zastava. Za mladežjo svirala je godba, za godci stopali so domači ognjegasci s svojo zastavo, za njimi sledilo je dosti drugega občinstva. Služba božja začela se je ob deveti uri. Po službi božji šli smo iz kapele v senco. Tukaj je bil pripravljen gledališki oder za male diIetan*.e, ti so predstavljali igro »Cesarjeva podoba«. Predstavo iji petje je vodil spretno gospod učitelj Šijanec. Nato je g. nadučitelj Pušenjak v malone celo uro trajajočem govoru lepo razlagal žitje in bitje našega vladarja. Zatem nas je godba peljala nazaj k šoli. Kaj pa smo tu našli? Vrle gospodinje so pripravile primeren obed za drobne goste. Slavnost se je zares sijajno obnesla. Saj je pač tekmovalo vse: gospodje učitelji, krajnošolski sovet, posamezni gospodarji, vsakdo si je prizadeval, da po svojih močeh prispeva k izrednej slavnosti. Vsem prisrčna zahvala! Zvečer so nam pripravili domači gasilci kratkočasno zabavo. Dunaj. (Naši poslanci.) Kakor ste Vi in tudi «Domovina» poročali, razglasila se je eesarjeva zahvala avstrijskim narodom za sočutje povodom cesaričine smrti v Mariboru in Celju samo v nemškem jeziku. To krivico je drž. poslanec Žičkar spravil tudi pred državni zbor ter stavil s svojimi tovarisi do ministerskega predsednika naslednje vprašanje: Zahvala cesarjeva od 16. sept. t. 1. se je v Celju in v Mariboru objavila samo nemškem jeziku. Ker pa v obeh mestih prebivajo zraven Nemcev tudi Slovenci in sicer po zadnjem Ijudskem štetju v Celju zraven 4452 Nemcev 1577 Slovencev torej več ko 26 odstotkov vsega prebivalstva in v Mariboru zraven 15.950 Nemcev 2653 Slovencev torej več ko 13 odstotkov vsega prebivalstva in ker so Slovenci v teh mestih ravno tako kakor Nemci izražali ogorčenje nad groznim činom, bila bi dolžnost politične uprave, da se cesarjeva zahvala razglasi tudi v slovenskem jeziku. Ker se je z navedenim ravnanjem slovensko prebivalstvo v dotičnih mestih globoko žalilo, dovolijo si podpisani poslanci ministerskega predsednika vprašati: Ali je gospodu predsedniku znano, da se je v nemško-slovenskih mestih Mariboru in Gelju cesarjeva zahvala od dne 16. sept. priobčila sarao v nemSkem jeziku ? Kaj misli ukreniti, ¦da se preprečijo taki za Slovence žaljivi slučaji in da se v bodoče vsa politično važna naznanila objavljajo v obeh deželnih jezikih ? Velenje. Pri nas v Velenju se najbolj postavlja neki trebušnati možicelj, katerega po domače imenujemo tudi »Bierfassel«. Le ta plodoviti kulturonosec se je naselil pred nekaj leti v poprej mirnem trgu in začel je svoje delo, sejati namreč prepir med tržani in razlagati evangelij svojega idejala Scho•nererja. Kakor moramo soditi po prejšnjem obsegu njegovega trebuščka je ta posel precej dober, ker baje nosi mnogo dohodkov. Zadnji čas uganja ta oseba sport, da napada mirne ljudi nasprotnega mišljenja, ker nočejo v njegov rog trobiti. No če hoCeš, dragi Bierfassl, na tak način razširiti nemško kulturo, motiš se pač grozno; kaj li ne veš občnega mnenja o sebi, da si na umu boldan in da trpiš na Grossenvvahn. kakor pravijo Nemci? Saj vendar predstavljaš smešnost v najširšem pomenu besede in saj se ti vender tudi posmehujejo tvoji najboljši prijatelji, ko ti korakaš in Ausiibung deines Amtes prav kokljasto »eins zwai« in še se zadereš iz hripavega grla hreščeči >Heil und Gik!« Bierfassl! Kam blodeS ? Obrni se in poboljšaj se! Zadnji čas! Še mnogo oseb je, ki bi rade posnemale poprej imenovani vzor, katerim pa nasvetujemo, da se naj raje lotijo svojega zanemarjenega gospodarstva, kakor da se sopirijo tu na slovenski zemlji na za Slovence krivičen način. Drugače bode njim in njihovemu gospodarstvu zatrobila nesrečna trobenta! Slovenci, vi pa bodite jedini, stojte na braniku svojega jezika trndno in zavedajte se slovanskega gesla: Svoji k svojim. Kupujte v Velenji samo pri g. Lager-ju po domače Mahanu, hodite v gostilno samo h g. Ježovniku in Skazi sploh nesite Vaš denar, bodisi jeden vinar ali več, samo zavednim Slovencem. Saj imate svojega krojača Sarka, svojega čevljarja Povha, mesarja Ježovnika, ki bodo Vam za vaš denar dali gotovo tudi dobro blago. Na tak način pokazali se bodete gospodarja na svoji zemlji, moža korenjaka, ki se ne da od vsakega zaničevati in od tujca voditi. S tem činom stopili bodete našim zagrizencem na prste, da bodo pobrali svoje malhe in jo pobegnili tja, kamor jih vlečejo že dolgo časa njihove težnje, tja v blaženi rajh!