358 Kmetijstvo. Kmetske stanovske zadruge. Poljedelski minister je predložil državnemu zboru načrt zakona o kmetskih stanovskih zadrugah, kakor smo že omenili. Ker je načrt tega zakona važen, ga tukaj 359 priobčimo, če tudi ni gotovo, da že sedaj zakon postane, ker se kažejo take politične težave, da je pričakovati, da se državni zbor poprej razpusti, predno reši vso svojo nalogo. Vlada bode pač novemu državnemu zboru zopet predložila to predlogo. Glasi se tako le: § 1. V vsakem sodnem okraju se osnuje stanovska zadruga kmetovalcev za ta okraj, in v vsaki deželi za vso deželo. Te zadruge se imenujejo okrajne in deželne zadruge kmetovalcev. Pol,edelski minister sme zaslišavši politično deželno oblastvo in deželni odbor odrediti, da se v kakem sod-njem okraju osnujeta dve ali več okrajnih zadrug ali tudi za dva ali več sodnjih okrajev le jedna zadruga. § 2. Namen tem zadrugam je zboljševanje nravnega in gmotnega stanja kmetovalcev z gojenjem duha jedin-stva, mejsebojnim poučevanjem in podpiranjem, ohranje-njem in povzdigo stanovske zavesti mej zadrugarji, in o pospeševanjem gospodarskih koristij. v- § 3. Člani okrajne zadruge so lastniki v sodnjem okraji ležečih posestev, namenjenih kmetijstvu ali gozdarstvu, ali pa kaki panogi kmetijstva in gospodarstva. Lastniki posestev ležečih v več sodnjih okrajih, so v vsakem okraji člani dotične okrajne zadruge, ako ima njih posestvo za članstvo potrebne lastnosti. Poljedelski minister izda naredbenim natančneje na-redbe o tem, kdaj je kako posestvo zmatrati za tako, ki je namenjeno kmetijstvu ali gozdarstvu, ali jedni panogi kmetijstva ali gozdarstva. v § 4. Ce je dvomba o članstvu v zmislu § 3. lastnika kacega posestva, odločuje o tem okrajno politično oblastvo, v zadnji stopinji pa deželno politično oblastvo. § 5. V vsaki občini sodnjega okraja se nastavijo zaupniki kot okrajni organi okrajnih zadrug. Število zaupnih mož določi se po številu članov v kaki občini in po razširjenosti dotične občine. v § 6. Člani deželne zadruge kmetovalcev so vsi člani okrajnih zadrug, v dotični deželi. § 7. Člani okrajne oziroma deželne zadruge kmetovalcev so opravičeni pravice in dolžnosti svoje prenesti na oskrbnike, najemnike, užitkarje ali v zmislu § 1103. državljanskega zakonika na opravičene do užitka. Toda tudi v tem slučaju je lastnik posestva dolžen plačevati zadrugi določeni donesek in more izvajati svojo volilno pravico le sam ali pa po svojem pooblaščencu. § 8. Za lastnike, v § 3. omenjenih posestev, če se pod varstvom izvršujejo njih zadružne pravice in dolžnosti njih zakoniti zastopniki. Če so taka posestva v lastnini države, dežele, občine, javnih zakladov in kacih druzih jurističnih oseb, izvaja zadružne pravice in dolžnosti kak pooblaščenec te korporacije. Če ima posestvo, ki ima pravico do članstva več lastnikov, morajo lastniki v ta namen iz svoje srede izbrati pooblaščenca. Vender so solidarično zavezani za plačilo zadrugi. § 9. Zastopstvo v zmislu §§ 7, 8, in vsaka premena tega razmerja se mora naznaniti zadrugi. § 10. Tekoče posle okrajnih oziroma deželnih zadrug kmetovalcev vodi odbor okrajne oziroma deželne zadruge. § 11. Volitev v odbor okrajne zadruge vrši se tako, da v njenjem okoliši po občinskem redu dotične dežele v posamične volilne razrede občin uvrščeni člani okrajne zadruge skupe sestavljajo prvi, drugi, oziroma tretji volilni razred in vsak teh volilnih razredov voli jednako število članov. Vender smejo osebe, ki bi po teh določilih smele voliti v več razredih ali v jednem razredu večkrat voliti, le v jednem razredu in to le jedenkrat voliti. Voljeni smejo biti le tisti, ki imajo volilno pravico v dotičnem okoliši. Lastnik jedne ali več grajščin, ki niso v občinski zvezi, ima virilni glas v oni okrajni zadrugi, v katere v okoliši je posestvo njegovo. Ce ima graščino več lastnikov, ti solastniki izvolijo izmej sebe pooblaščenca, da izvaja ta virilni glas. § 12. Načelniki okrajnih zadrug nahajajočih se v vsaki deželi volijo iz svoje srede odbor za deželno zadrugo. § 13. Natančneje določb o volilni pravici in volilnem načinu določi poljedelski minister naredbenim potom. § 14. Ravno tako poljedelski minister naredbenim potom vse vkrene, kar je potrebno za osnovo tacih zadrug in zlasti izdela začasna pravila. § 15. Definitivna pravila, katera sklenejo zadruge po svoji osnovi, mora potrditi deželno politično oblastvo. Obsegati morajo razen po tem zakonu oziroma po zakonu o osnovi dohodninskih posestev pridržanih določb zlasti predpise: a) o pravicah in dolžnostij zadružnikov; b) o organih zadruge in njih pravicah; c) o shodih zadruge; d) o sedeži zadruge; e) o zahtevah za veljavno sklepanje; j) o napravi zadružnega katastra; g) o nastavljanji in odpuščanji zadružnih uradnikov; h) o uzrokih, pod katerimi se sme volitev odkloniti in nasledkih neopravičene odklonitve; i) o pravicah revizorjev; k) o obliki zadružnih razglasov; l) o poslovnem redu; m) o računovodstvu. (Dalje nasl.) 366 Kmetijstvo. Kmetske stanovske zadruge. (Dalje.) § 16. Delokrog okrajnih in deželnih zadrug je z namenom določen v § 2. Posebno imajo zadruge poleg v zakonu o ustanovi dohodninskih žemljic odkazanih še sledeče naloge : 367 a) Osnova zadružnih skladišč, magacinov in podobnih naprav za kmetijske pridelke zadružnikov, b) prodaja kmetijskih pridelkov, katero oddajo zadružniki zadrugi, po njih naročilu in na njih račun posebno za oskrbovanje vojske, c) nakup kmetijskih predmetov, katere potrebujejo zadružniki za svoje gospodarstvo, po njih naročilu in na njih račun, d) snovanje novih in pospeševanje obstoječih posojilnic, posebno tacih na Raifeisenovem sistemu za povzdigo kmetijskega osebnega kredita in kredita na skladišča in magacine i. t. d. za pod. lit. a) omenjene oddane kmetijske pridelke, e) posredovanje dolgoobrestnih, prisilni amortizaciji podvrženih posojil od strani dotičnih hipotekarnih bank ali kjer takih ni od druzih denarnih zavodov zadružnikov, f) posredovanje glede preskrbljenje kmetskih poslov in delavcev o kakej nezmožnosti za delo ali starosti, g) osnova bolnic in oskrbovališč in posredovanje zadružne naturalne preskrbe, h) posredovanje mej tistimi, ki iščejo delavcev, in tistimi, ki iščejo dela, i) skrb za nadzorovanje semena in za občevanje zadružnikov s poskuševališči, k) posredovanje in zastopstvo pri zavarovanjih proti ognju, toči in pri zavarovanjih živine zadružnikov, da se dosežejo ugodni pogoji, oziroma izvolitev zadružnikov v volilne komisije zavarovalnic, l) snovanje in pospeševanje zadrug za živinorejo, m) oskrbovanje zadružne statistike, n) preskrbljenje pravoznanskega pomočnika zadružnikom. § 17. Kmetijske zadruge imajo izpolnjujoč svoje gospodarske naloge (§ 18.), v kolikor jih same ne morejo rešiti, ali vspodbujati k snovanju obrtnih in gospodarskih zadrug na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873. drž. zak. št. 70, posebno po Reiffeisenovem sistemu in to snovanje pospeševati ali pa stopiti v ta namen v zvezo z že obstoječimi pridobitnimi ali gospodarskimi zadrugami ali njih zvezami ali pa tudi z že po deželnih zakonih obstoječimi kontribucijskimi, občinskimi in okrajnimi posojilnicami, kumulativnimi sirotinskimi blagajnicami itd. ter jih pospeševati. § 18. Stanovske zadruge kmetovalcev ne spadajo pod določbe zakona z dne 9. aprila 1873. drž. 700 pridobitnih in gospodarskih zadrugah. Za zaveze zadruge je zvezana samo zadruga kot juridična oseba. Zadrugo zastopa načelnik pri sodiščih in drugod. Vender morata pisma, s katerimi se hočejo utemeljiti zavezanosti proti tretjim osebam, podpisati načelnik in še jeden drugi član odbora. Če se pismo tiče kakega podjetja, za katero je potrebno odobrenja zadružnega odbora ali pa višjega potrjenja, mora se pritrjenje v pismu omeniti s podpisom dveh članov. § 19 . Okrajne in deželne kmetijske zadruge imajo pri svoji ustanovitvi v pokritje z ustanovitvijo zvezanih stroškov od zadrug sodnega okraja oziroma dežele pobirati potrebne doneske največ po 1 odstotek od državnega davka, ki se plačuje v okoliši. § 20. Ravno tako morajo okrajne oziroma deželne zadruge pobirati doneske od zadrug za pokritje koncu slednjega leta proračunjenih stroškov, v kar se imajo zaračunati kake zgube minolega leta. Ti doneski ne smejo presegati pri okrajnih 4% in pri deželnih zadrugah 1 °/0 davkov, katere plačujejo za-drugarji v okoliši. (Dalje sled.) 389 Kmetijstvo. Kmetske stanovske zadruge. (Dalje.) § 21. Ako misli okrajna zadruga pobirati za pokritje v § 20. omenjenih stroškov več kakor 4 % naklade na zemljiški davek, dobiti mora potom nadrejene deželne zadruge in deželnega političnega oblastva dovoljenje od finančnega in poljedeljskega ministerstva. Ravno tako mora deželna zadruga dobiti dovoljenje od ministerstva, če hoče pobirati nad 1 % priklade. § 22. V §§ 12. in 21. omenjene doneske pobirajo občine kot doklade na zemljiški davek in dopošiljajo okrajnim zadrugam. Okrajne zadruge imajo za deželno zadrugo pobrane doneske tej poslati. 390 Doneski imajo kot doklade zemljiškemu davku vse postavne zastavne in prednostne pravice, katere ima ta davek. Ko bi se zaradi teh doneskov rubilo posestvo kakega zadružnika, in bi posestvo bilo dohodninsko (rentno) posestvo, ima zadruga namesto rubežni proti omenjenemu dohodninskemu posestniku vse pravice, ki se bodo z zakonom o ustanovi rentnih posestev določile za iztirjanje zaostalih davkov. § 23. Kdor misli, da je otežen s plačilom, ki se mu je zaukazalo na podlagi § 22., se more proti dotični odredbi v 14 dneh po obveščenji pritožiti pri okrajnem političnem oblastvu ter v drugi in zadnji instanci pri deželnem političnem oblastvu. § 24. Okrajne zadruge imajo slednje leto zastaviti računski zaključek za minolo in proračun za bodoče leto in te izkaze poslati nadrejeni deželni zadrugi, da jih pregleda in potrdi. Ko bi proračunjeni zadružni doneski presegali v § 20. določen najvišji znesek, tedaj mora deželna zadruga potom deželnega političnega oblastva predložiti poljedelskemu in finančnemu ministerstvu. Deželne zadruge morajo ravno tako slednje leto napraviti podoben računski zaključek in proračun, ki se po predloži deželnemu političnemu oblastvu v pregled in potrjenje, deželno oblastvo pošlje proračun poljedelskemu in finančnemu ministerstvu v potrjenje, ako proraču-njene priklade presegajo v zakonu določeni najvišji znesek. § 25. Če se pokaže pri računskem zaključku okrajne zadruge (§ 24.) kak prebitek, tedaj se 90 % da, rezervnemu zakladu, ki se ima osnovati pri okrajni zadrugi, 10% pa se pošlje deželni zadrugi. Rezervni zaklad bode za pokritje kacih bilančnih izgub. § 26. Če se pokaže po računskem sklepu deželne zadruge (§ 24.) ne vštevši kakih aktivnih saldo zakladu dohodninskih pisem (§ 65. zakona o ustanovi rentnih posestev), kak prebitek, se da polovica občnemu rezervnemu zakladu, ki se osnuje pri zadrugi, druga polovica se pa da rezervnemu zakladu rentnih pisem (§ 67. omenjenega zakona). Na ta način imajo razdeliti po § 25. od okrajnih zadrug došli doneski. Splošni rezervni zaklad je namenjen, v kolikor se nima pritegniti po § 74 zakona o osnovi rentnih posestev v plačilo obresti od rentnih pisem, v pokritje kakih bilančnih izgub. v § 27. Ce okrajna deželna zadruga ne izpolni svojih dolžnosti po § 19. do 22. in 24. do 26. glede nalaganja in iztirjanja davkov, sestave proračuna in računskega zaključka in donašanja rezervnim zakladom, se te naredbe glede okrajne zadruge izvrše na prošnjo deželne zadruge od okrajnih političnih oblastev in glede deželne zadruge pa po nalcgi poljedelskega ministerstva od deželne politične oblasti. § 28. Poljedelsko ministerstvo je opravičeno poslati dva člana v odbor deželne zadruge. Ta člana, ki se moreta voliti tudi načelnikom za- druge, imeti pri zborovanjih isto glasovalno pravico kakor drugi odborovi člani. Vender nimata donašati nobenih doneskov. Ravno tako more po pooblašcenji poljedelskega ministerstva deželna vlada poslati po jednega člana z omejeno glasovalno pravico v odborovske okrajne zadruge v deželi. (Konec sledi ) 399 Kmetijstvo. Kmetske stanovske zadruge. (Konec.) § 29 Če se v deželah, v katerih so po deželnih zakonih okrajne zadruge in deželni kulturni sveti, z deželnimi zakoni te korporacije razpuste in se njih naloge preneso na stanovske zadruge kmetovalcev, je opravičen deželni \ odbor, kakor deželna vlada ali pa poljedelsko ministerstvo po jednega ali dva člana v dotične odseke deželnih zadrug odposlati. v § 30. Ce se deželna zakonodaja v zmislu člana 79 zakona o osnovi rentnih dohodninskih posestev izreče, da prevzame dežela namesto država jamstvo za dohodninska (rentna) pisma, ima deželni odbor poleg v § 79. dotičnega zakona glede dohodninskega posestva navedenih pravic še sledeče: a) Pravila stanovnih zadrug morejo se premeniti le z dovoljenjem deželnega odbora; b) deželni odbor sme v § 29. omenjeno število članov poslati v zadružni odbor, če bi tudi ne bilo pogojev omenjenih v tem paragrafu. § 31. Deželna zadruga ima skrbeti za osnovo jedne ali več zvez obstoječih pridobitnih in gospodarskih zadrug in pospeševati take zveze. Namen tem zvezam bi bil ne le gospodarstvo, temveč vse poslovanje zadrug nadzorovati na podlagi nadzoroval-nega reda, katerega izdela deželna zadruga in ga potrdi poljedelsko ministerstvo. , Toliko bi zveza imela še druge namene (n. pr. varstvo in zastop skupnih koristij pripadajočih zadrug, dajanje pojasnil, izdaja vzorčnih formularjev, poučenje v dvomljivih vprašanjih, posredovanje pri nalaganji razpo-loživih glavnic zadrug pri kreditnih zavodih, organizacija skupnega kupovanja in prodajanja kmetijskih pridelkov, osnova osrednje blagajnice itd.), bi se določilo z zveznimi pravili. § 32. V kolikor se nadzor ne vrši v zmislu § 31. po ti zvezi, je zavezana deželna zadruga nadzorovati na podlagi v § 31. omenjenega nadzorovalnega reda kmetijske pridobitne in gospodarske zadruge njenega okoliša, katere se podvržejo njenemu nadzoru. Opravičeno je tudi za take kmetijske pridobitne in gospodarske zadruge, katere se podvržejo njenemu nadzoru v § 31. odstavek 3 omenjene pravdne in druge funkcije prejemati proti zmerni odškodnini. Natančneje o tem določajo zadružna pravila in pogodba, ki se ima skleniti. § 33. Okrajne zadruge so podrejene glede izpolnjevanja tega zakona in glede svoja poslovanja nadzoru nadrejene deželne zadruge. Deželna zadruga voli pri svojem zboru po pravilih določeno število nadzornikov, kateri morajo biti strokov- njaki in ne smejo pripadati tisti okrajni zadrugi, katero imajo nadzorovati. Ti morajo vsaj vsako drugo leto pregledati gospodarstvo in vse poslovanje okrajne zadruge in imajo v ta namen pravico pregledati vse knjige in sezname dotične okrajne zadruge. § 34. Nadzornik ima o vspehu nadzorstva poročati deželni zadrugi. Deželna zadruga je opravičena postopati z globami proti organom in uradnikom deželne zadruge. '§ 35. Poljedelsko ministerstvo ima vrhovni nadzor nad stanovskimi zadrugami poljedelcev. Ta nadzor vrši se neposredno ali pa tudi posredno po deželnih zadrugah, in se tako tudi vrši nadzor deželnih zadrug. § 36. Če so po pravilih v zmislu § 15. list b. za-pretene globe, nalagajo jih okrajne zadruge in se iztir-javajo upravnim potom. Globe ne smejo presegati 100 gld. in se stekajo v rezevni zaklad deželne zadruge. § 37. Stanovske zadruge, ki se osnujejo v zmislu tega zakona, podvržene so le v toliko pridobitkarini in dohodarimi, v kolikor se bavijo s podjetji pridobitkarini in dohodarini podvrženimi po donosu in prihodku iz teh podjetij. Zakoni z dne 27. decembra 1880. dež. zak. št. 15P z dne 14. aprila 1885. dež. zak. št. 43, z dne 15. aprila 1885. dež. zak. št. 51 in z dne 24. marca 1893. dež. zak. št. 40 se uporabljajo v obdačenje teh podjetij, če se njih poslovanje v obsegu v teh zakonih naznačenem omejuje na člane stanovske zadruge, vendar smejo zadruge raztegniti svoje poslovanje na v § 7. odstavek 1 omenjene opravičence do koristi, ne da bi zaradi tega že izgubila pravice, do davčnih olajšav. § 38. Za stanovske zadruge veljajo nastopne olajšave glede kolekovnih in napovedanih pristojbinskih zadrug; a) pristojbin so proste potrdila o prejemu zadružnih doneskov in vpisovanje posamične izvrševalne zastavne pravice; b) pristojbine so proste pogodbe, katere sklenejo stanovske zadruge v zmislu tega zakona s pridobitnimi, gospodarskimi in drugimi zadrugami v zmislu tega zakona; c) pravila stanovskih zadrug so prosta pristojbine; d) osebno pristojbine proste so vloge in dopisovanja z javnimi oblastvi in uradi izvzemši sodno postopanje; e) pristojbine proste so knjige in zapisniki, ki se vodijo o pravicah zadruge do njenih članov; f) proste so pristojbinskega ekvivalenta za premakljivo premoženje, za nepremakljivo plačajo pristojbine l^/a vrednosti s pritiklinami. § 39. Ta zakon stopi v veljavo šest mesecev po njegovem razglašenju, § 40, Izvršitev tega zakona naroča se Mojim ministrom za poljedelstvo, notranje stvari in finance.