Vsa francoska severna Afrika se je včeraj vdala Amerikancem Admiral Darlan je ukazal vsej francoski bojni sili, naj preneha s sovražnostmi. - Oran, Alžir, Rabat in Casablanca, štiri najvažnejša mesta, so v ameriških rokah. London, 11. nov. — Francija je danes prenehala v severni Afriki z vsemi sovražnostmi napram ameriški bojni sili in to na ukaz admirala Jean Darlana, ki je vrhovni poveljnik vse francoske bojne sile in ki je rekel, da je izvršil ta ukaz v imenu maršala Pe-taina, načelnika francoske vlade. Darlan je izrecno ukazal francoski pehoti, zračni in pomorski sili, naj nehajo z odporom proti ameriškim četam in njih zaveznikom ter da naj se vrnejo v svoje vojašnice, kjer naj upoštevajo strogo nevtralnost. AMERIŠKE ČETE HITE PROTI TUNIZIJI Ameriške mehanizirane kolone so bile pa na potu proti Tuniziji, še predno je nastalo premirje v Alžiru in Moroku. Njih cilj je Bizert. Kot se poroča, vozijo osiška letala moštvo v Bizert, da bi preprečili ameriški koloni doseči armado generala Rommela, ki beži preko Libije. Vprašanje je, kdo bo prej prišel v Tunizijo in kdo bo pripeljal tje večjo bojno silo. Ameriška kolona, ki hiti vzhodno od Alžira proti Tuniziji, je še 200 milj od Tunizije oddaljena. Osišče hoče za vsako ceno držati Bizert, odkoder je najbližje do Sicilije, kjer se Italijani boje ameriške invazije. Italija je včeraj zasedla tudi francoski otok Korziko, ker bi od tukaj zavezniki lahko z velikim uspehom napadali Italijo. NEMČIJA MARŠIRA V JUŽNO FRANCIJO Nemško vojaštvo koraka z vso naglico preko Francije do Mar-selja in Toulona. Poroča se tudi, da so nemške čete dospele že na špansko mejo. V Francijo so vkorakale tudi italijanske čete, ki so že zasedle Nico. Na meji jte prišlo do boja med francoskim in italijanskim vojaštvom. Maršal Petain je včeraj izjavil, da ko je Hitler raztrgal (dobesedno) mirovno pogodbo med Nemčijo in Francijo, podpisano leta 1940, je postala Francija svobodna, in se lahko bojuje proti osišču, ker jo več ne veže pogodba. KJE JE PETAIN, KJE FRANCOSKA MORNARICA? Včeraj so se slišale na radiju najrazličnejše vesti, ki so druga drugi nasprotovale. Nekatere vesti so trdile, da sta izginila iz Francije maršal Petain in general Weygand in da sta na potu v Afriko k zaveznikom. Radio iz Berlina je pa trdil, da je Petain še vedno v nemški oblasti, kot prijatelj ali kot sovražnik. Enako divja poročila so bila glede francoske bojne mornarice. Trdjlo se je, da je odplula francoska mornarica iz Toulona in da je na potu v Gibraltar k zaveznikom- Druga poročila so trdila, da je na potu v Bizert, kjer se bo pridružila osišču. Amteriški general Eisenhower je včeraj opetovano potom radija apeliral na francosko mornarico, naj se pridruži zaveznikom proti osišču, in naj odpluje v Gibraltar. HITLER JE POSTAL 'AN GEL J VARUH" FRANCIJE Hitler je postal naenkrat sila dober Francozom in jim je po radiu pripovedoval sledeče: "Nemška vlada je že zadnjih 24 ur vedela, da so zasedli Amerikanci afriško obal samo zato, da bodo od tam napadli otok Korziko in od tam južno obal Francije. Zato je nemška vlada poslala čete v južno Francijo, da jo varje in je radi tega tudi zasedla Korziko. Res pa je, da je Mussolini ukazal civilnemu prebivalstvu, naj se umakne od obrežja vse od Genove pa do La Spezia. To obrežje leži nasproti Korzike. V 72 URAH SO AMERIKANCI DOBILI AFRIKO Od nedelje do srede zjutraj so bili Amerikanci gospodarji 1,000 milj obrežja v severni Afriki, od Atlantika do Sredozemskega morja. Dobili so v oblast štiri glavna mesta in pristanišča: Alžir, Oran, Rabat in Casablanco. V nedeljo zjutraj so bili v Alžiru, v torek v Oranu, v sredo v Casablanci in Rabatu. V Casablanci se je podal francoski admiral Michellier po kratkem boju. Ameriški general Patton je vodil ž njim pogoje predaje. Od Casablance do Alžira je 1,000 milj obrežja, kar je zdaj vse v oblasti Amerikancev. AMERIKANCI SO LETELI 1,500 MILJ K NAPADU Ameriški parašutarji, ki so bili določeni za napad na Afriko, so leteli 1,500 milj k napadu. Vodil jih je polkovnik Raff iz New Yorka. Vsedli so se v avijone v soboto, zgodaj zvečer v Angliji ter leteli neprestano osem ur preko Evrope in čez Sredozemsko morje ter so pristali v nedeljo ob zori v bližini Orana, v severni Afriki. Razen poveljnika ni noben vedel, kam letijo. S seboj so imeli vso bojno oprefno in takoj, ko so pristali na tleh, so pričeli z napadom na Oran, ki se je podal v torek. General Dwight I). Eisenhower, v r h o H n i povel jnik ameriških in angleških, čet hišni posestniki |L 7:30 bo sestanek lastnikov iz okolice od Is4v Ces^e. severno od St. ftj Sestanek bo v SND, ivJ)vorana. Važno je' da k Posestnik, da bo slivi nameravani spre-IC^rikta iz tovarniške-l[)0tf)Vskega, kar. bo imelo en za okolico. Navzoč ■s^an Edward Kovačič, n&tančno razložil in 4 stavljena vpra- Volga že zmrzuje in Rusi se pripravljajo na veliko ofenzivo proti nacijem Moskva, 11. nov.—Reka Volga, ki teče za Stalingradom, je že začela zmrzovati. Na reki so se že pokazale velike plošče ledu. Ko bo reka popolnoma zamrznila, bo dobava potrebščin za mesto veliko lažja, ker bodo vozili preko nje lahko z sanmi. V Stalirigrada^so-^daj največ topniški dvoboji med obema strankama. Po ulicah je le sem in tja kaka manjša praska med pehoto. V Kavkazu in na fronti ob Črnem morju so Nemci poskušali z naskoki na ruske pozicije, toda so bili vrženi vselej nazaj. Ruska armada se pripravlja na ofenzivo, s katero bo pričela začetkom decembra. Baje so že na potu sibirske čete, ki so trenirane za zimsko bojevanje. -_0- Zborovanje Baragove zveze Včeraj se je vršilo v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca zborovanje Baragove z y e z e. Zborovanja se je udeležilo 22 duhovnikov, več tudi iz zunanjih mest, kot iz jolieta, Market, Mich., New Yorka, Wau-kegana, Loraina, Barbertona, Chicaga in South Chicaga. Sedanjemu odboru, ki je bil ponovno izvoljen, sta bila dodana še dva nova urada in sicer en podpredsednik in pa u r a d za za razne preiskovalne zadeve. Prihodnje leto bo zveza priredila romanje na Baragov grob v Market, Mich. Bilo je določenih več smernic za bodoče delovanje, o čemer bo poročano pozneje. Smrtna kosa Po tridnevni bolezni je umrl Štefan Vuk, rodom Hrvat, doma iz Velikih Poljan, star 54 let. Bil je vdovec zadnjih sedem let. Stanoval je pri hčeri Ani Sullivan na 1556 E. 32. St. V Ameriki se je nahajal 33 let in zadnjih 17 let je delal pri American Steel & Wire Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v soboto zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in potem na Kalvarijo. Zapušča tri hčere: Ano, Mary in Katarino. Zorkotov pogreb V petek zjutraj ob 8:45 bo pogreb Anton Zorkota iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. • obletnica lvc sedmih bo daro-■rS t * sv. Vida maša za J°hn Blatnikom iz E-Pt« sPomin 14. obletnice Mjj^ti. Sorodniki in ■povabljeni. Mike Gerl, sin Mr. in Mrs. Andrew Gerl iz 756 E. 200. St., je odšel v ameriško armado in sicer v South Carolina. Njegov brat William služi pa v Pittsburg, California. Obema fantoma želimo vso srečo in pa zdrav povratek. Usa f® Hs Svojega sina-vojaka boste zelo razveselili, če bu pošljete za božično darilo Louis Adamičevo knjigo "What's Your Name." Pošljite nam ali prinesite $2.50 in naslov vojaka, pa mu bomo knjigo takoj odposla-li. \ ni je Prišel na do-^ John E. Sterle, John Sterle iz IV John J'e strojen ,Castnik 2. razreda in \ >i ladji U.S.S. Cal-j/l}0^11 služi pri morna-A J^secev in je prebro-^j^ogo Tihega morja. ^ , sredo odide zopet k 'Jatelji ga lahko obi-L v5niem naslovu. >rT * ®> L\>ovsin' sm Mr- jn |\>vsin iz 1142 E. 66. \ a]a zdaj nekje v An-fi§ko armado. Vojakova poroka Včeraj sta se poročila v Atlantic City, N. J. Pvt. Ralph J. Bizjak iz 8601 Vineyard Ave. in gdč. Ana Simončič iz zapadne 65. ceste. Za tovaršico jima je bila gdč. Helen Tomažič. Navzoči sta bili tudi materi novoporo-čencev pri poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu paru. Slovenci vabijo V soboto večer 14. novembra bo priredilo priljubljeno društvo Slovenec št. 1 SDZ plesno veselico v SND na St. Clair Ave. Članstvo Slovenske dobrodelne zveze in drugo cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno. To bo ples dobrih časov in najboljša zabava je garantirana vsem. v -i" ii flMERIŠK7\WD0M©VINa ......mM AMERICAN HOME —- ' _______ ,........ » i 2fi6 'f f CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. I Ulica v Casablanci, ki je včeraj padla Amerikancem v roki. Casablanca je glav-|.'J fra neoske pristanišče v Moroku. Mor oko ima I 5,000,000 akmv gozda in je tudi zelo I/^rtna poljedelska dežela pod francosko administracijo. Pelova armada je že P in še vedno IN Angleži K0' nov. — Osma anil1^toada je pognala zadnje II ^ommelove armade iz I.. v Libijo. Zavezniški ■^neprestano bombardi-Lj. kolone. Bombniki so K , U(*i na Sardinijo in tam L 0r*ibe na italijanska le- l ki fni zaposleno s l^em bežečih Nemcev, I ^ Puščavi italijanske vo-se z gotovostjo računi !! izgubili dozdaj ■ ubitih, ranjenih in l^leži so'izgubili 13,- Naši vojaki Nova policijska ura za Francijo New York. — Nemški radio je včeraj naznanjal, da je za vso Francijo zdaj policijska ura od 8 zvečer do 4 zjutraj. Kdor ne more dokazati, da je zunaj radi važnih vzrokov, je ustreljen. -o- Na tisoče zavezniških vojakov v Gibraltarju Londno. — Iz La Linea, Španija, prihajajo poročila, da je v Gibraltarju več tisoč angleških in kanadskih vojakov. Dve kri-žarki, štirje rušilci in več prevoznih ladij je včeraj zjutraj prišlo v to pristanišče. --o- Božična darila vojakom Društvo Ambassadors št. 62 SDZ bo imelo v soboto večer 14. novembra card party na 8601 Vineyard Ave. Ves preostanek bo za božična darila članom-vo-jakom. Občinstvo je prijazno vabljeno na to prireditev. Nov grob Včeraj je umrla Cecilija Bradač, stanujoča na 20974 Miller Ave. Na mrtvaški oder bo položena jutri popoldne na njenem domu. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. čas pogreba še ni določen. Lovci naj ostanejo doma Paul McNutt, načelnik komisije za vojno silo apelira na vse lovce, ki delajo v vojni industriji, naj ne puste dela radi lova. V Michiganu je izdala država 500,000 lovskih dovoljenj, s čemer bo izgubila vojna industrija najmanj 6,000,000 delovnih ur. slovenci so pokazali svoj patriotizem j Ogromna udeležba našega j naroda sinoči v SND na St. I Clairju je zopet pokazala,, da j se Slovenci zavedajo resnih ča-|sov. S svojo sijajno udeležbo !so pokazali, da so pripravljeni ! pomagati svoji novi domovini v | tej uri sile in stiske. Na sestanek jih je poklicala naša bojna j mornarica in naši ljudje so pri-j šli. Vsa čast jim, zelo ponosni j smo na naše Slovence in Slo-i venke. Navzoči mornariški častniki " so se zelo laskavo izrazili o na-i ših ljudeh in se niso mogli pre-čuditi ogromni udeležbi in zglednem zadržanju. Prireditev je odprl naš od-. lični rojak John M. Novak, bivši koncilman, ki je potem izročil vodstvo programa podčastniku Griff Daviesu. Pred programom je zabaval občinstvo naš sijajni kvartet: , John Kovačič, Rudy Koporc, John Strnisha in Eddie Seifert. Na klavirju jih 'je spremljal naš priznani pianist dr. Wm. J. Lausche in pa spretni Johnny Pecon. Narod jih je toplo nagradil za lepo petje in godbo. Govorila sta mornariška poročnika Ralph H. Dombey in Robert C. Griffith, ki sta orisala življenje, vežbo in vzgojo naše mornarice. Apelirala sta na slovenske fante, naj se vpišejo k mornarici, ki jim nudi razno strokovno izobrazbo, ki jim bo hasnila pozneje tudi v civilnem življenju. K svojemu narodu je prišel tudi župan Frank J. Lausche, katerega je občinstvo burno pozdravljalo. Najprej je spravil ; ljudi v smeh s svojo nedosežno šegavostjo, potem pa v jok, ko , jim je risal strašne čase, ki jih ; doživljajo naši ljudje v domo- ; vini.' Povedal je, kako težaven je njegov županski urad, toda obenem izjavil, da je ponosen, ker more v teh časih nekaj storiti za domovino. Saj je dolžnost vsakega izmed nas, je rekel Mr. Lausche, da doprinese svoj delež za domovino in za zmago naše Amerike. "Naš cilj ni," je poudarjal g. župan, "da bi si nagrabili nove zemlje. Naš cilj je, da bomo ( izvojevali poštenje za ves svet in svobodo za vse. Borili se bomo, da zmagamo, ali umremo, toda zmagali bomo!" Burno odobravanje in pritrjevanje. Potem je mornarica pokaza-: la še razne zanimive slike. 'Ško-' da, da niso prinesli večjega 1 aparata, da bi bile slike večje ■ in jasnejše. Rekli so, da so ; mislili, da bodo kazali slike sa-1 mo majhni skupini ljudi. Pohvaliti moramo "air war-' dene" iz 23. varde, ki so zato ' prireditev veli'ko pomagali in šli odboru na roko v vseh ozi-; rih. Zahvala gre tudi direkto-1 riju SND, ki je dal avditorij • brezplačno na razpolago za to patriotično prireditev. ) -o- Neffs, O. — Pred dnevi je tu-/ kaj umrl Frank Zaje, star 56 let i in rojen v šmartnem pri Ljubljani. Tip idealne tovarne za ameriške delavce POGLED NA STRANSKO STENO (James Debevec) DELAVKA PRI STROJU RISARJI DELAJO NAČRTE "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMFH DFBEVBC Wditor , , _ . 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio __ Published d all v exr.eol Sundays and Holidays ______ NAHOfiNINA : Za Ameriko In Kanado na leto S6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ' Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year C. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 lor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 tor 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. <4Hi?8S No. 266 Thur., Nov. 12, 1942 Amerikanci so prišli! Ko je treščila med centralne zaveznike v zadnji svetovni vojni vest, da so prišli na evropsko bojišče Amerikanci, je bilo, kot bi jih polil s kropom. Avst/ija in Nemčija sta tedaj šele priznali, sicer še tajno, da sta vojno izgubili. Vedeli sta namreč, da bo prišlo za ameriškimi vojaki tudi ameriško blago, predvsem hrana in to v neizčrpni množini, da bodo imeli zavezniški vojaki dovolj živeža, medtem ko so nemški in avstrijski vojaki že jedli repne olupke. To je vplivalo porazno na narode centralnih zaveznikov, ki so samo še čakali ugodne prilike, da prosijo za premirje. Po zaključku prvesvetovne vojne in do nedavnega časa je bila v Evropi splošna govorica, da se ne bodo Amerikanci nikdar več vmešavali v evropske homatije. O tem je bil najbolj prepričan Hitler, ki je tudi hitel zagotavljati, da nima z ameriškimi narodi nobenega prepira, da mu niti v sanjah ne pride na misel, da bi kdaj pogledal čez Atlantik na zahodno hemisfero. No, o teh svojih sanjah je pripovedoval še vsakemu narodu, predno ga je napadel. Celo Rusijo je hotel o tem pre-pirčati. Nekateri so nasedli njegovim sladkim besedam, največ radi "ljubega miru." Toda drug za drugim so se dramili iz tiste umetne omedlevice in si začudeno mencali oči, ko so videli, kaj je prav za prav Hitlerjev končni namen. Tedaj pa na delo! Demkoracije so pritisnile na mehove v kovačni-cah, nakovala so zapela in novo orožje je raslo na kupih. Demokracije so se začele pripravljati na vojno, dočim je Hitler že gospodar skoro vse Evrope. Prepozno! Ne, še iii prepozno! Silna moč Rusije in Anglije in "Zedinjenih držav se je zgrnila v eno ogromno silo in pokazala Hitlerju zobe. Hitler je šel nevzdržema naprej. 500 milj globoko je že prodrl v Rusijo, na zahodu se je vsedel pri Rokavskem prelivu, spravil je veliko armado celo preko Sredozemskega morja v Afriko. Njegove podmornice so pikale zavezniške ladje po vseh morjih. Tedaj je posegel v boj še .rumenjak Japonec in prijel od Daljnega vzhoda. Slabo, zelo slabo je stalo za zaveznike, za demokracije. Nekateri so že vzdiho avli: saj ne pomaga nič. saj ne bomo ustavili Hitlerja. Toda v Washingtonu je sedel trmast mož, ki je rekel: do tu in ne dalje! Pa so se zavrtela kolesa v ameriški industriji, ladjedelnice so kot za stavo gradile nove ladje, in v deželi, kjer je bila prej le neznatna narodna garda, je kar čez noč zrasla silna armada, ki šteje danes, komaj po enem letu prerojenja, ali kar že imenujemo to, precej milijonov najboljših vojakov. Pa je ta ameriška armada ustavila najprej Japonce na Daljnem vzhodu, da ne morejo nikamor, potem je pa segla preko Atlantika in se vsedla Hitlerju prav pred vrata. Amerikanci so prišli! Ko bi mogli danes videti v srce nemškega naroda, pa magari i v srce Hitlerjevo in njegovih Sanho Panzov,* pa bi videli tam mesto prešernega posmeha nepopisen strah, strah pred koncem, ki je zanje neizogiben. Da, Amerikanci so prišli in zasedli najvažnejšo točko. Hitlerjevo Ahilovo peto, Sredozemlje. Hitler je silno utrdil zahodno obal Evrope, na vzhodu ima močno armado, a na jugu je njegova edina opora, general Rommel, na divjem begu pred Angleži. Druga fronta je odprta! Prav tam, kjer je solunska fronta strla centralno silo, prav tam bo strla druga fronta Hitlerja. Že več mesecev so vpili od vseh strani po drugi fronti, ki ni hotela, pa ni hotela priti. Prišla ni, dokler ni bilo vse pripravljeno zanjo. Ko so bili načrti gotovi, ko so bile vloge razdeljene med vse igralce, so dvignili zastor in igra se je pričela. Amerikanci so se v pravcatem blitzkriegu polastili severne Afrike, kjer se jih Hitler ni nikdar nadejal. Ko se je Hitler tiste nedelje jutro polastil tako nenadoma Norveške, je zijal ves svet. Toda kaj pa poreče svet danes o drznosti Amerikancev, ki so prišli na tisoče milj daleč in se vsedli na afrišjco obrežje? Hitlerjev blitzkrieg je prava otročarija napram temu podvzetju. Kako je šlo vse lepo po načrtu. Najprej so pognali Angleži Rommela preko afriške puščave, da je v svojem naglem begu pozabil celo vzeti svoje italijanske pajdaše s seboj. Rommel je bežal, misleč, saj ima odprto pot pred seboj. Nemci so se pokazali, da ne znajo samo dobro napadati, ampak tudi dobro bežati, kadar je sila. Dozdaj so bili v teku Italijani na prvem mestu, zdaj so jim vzeli prvenstvo Nemci. Toda naenkrat je pa Rommel zvedel, da so pred njim Amerikanci. iKot bi zrasli iz tal so se pojavili in mu hite nasproti, da mu sežejo v roko s pripravno granato in dobfo pomerjeno bombo. Leto 1918 se je ponovilo. Ameriška armada, ki je strla kaizerjevo moč, je zopet tam v Starem Svetu in strla bo tudi Hitlerjevo moč. Toda pri tem ne pozabimo, da je naša armada šele v Afriki. Med njo in pravo drugo fronto leži Sredozemsko morje. Tega bo treba prebresti. In bodimo •brc:', skrbi, Amerikanci ga bodo prebredli, ko bo čas za to. Teko pravi mož v Washingtonu, ki je zelo trmast in ki ne odneha od svojega cilja in ta mož je vrhovni poveljnik ameriške bojne sile, ki je danes ena najboljših na svetu, to je nag Frank Roosevelt. da bi si raci ogledal podjetje, v katerem dela tudi mnogo Slovencev in ki se vsi tako pohvalno izražajo o delavskih razmerah v tej tovarni. Mr. Novak je bil takoj pripravljen, da nam razkaže tovarno in s prijateljema John E. Lokarjem, tajnikom župana Lauseheta in našim zastopnikom Joško Penkotom smo nekega popoldne stopili v tovarno. Prijazni Mr. Novak nas je že čakal, ter peljal v urad Mr. William R. Ryana, ki je generalni manager za najemanje delavcev. Najprej sta nama razložila splošno proceduro pri najemanju delavcev, njih zaposlitev, mezdo in napredovanje. Videli smo, da sta oba, tako Mr. namen se vrše natečaji in šola,'kjer vodstvo v premikajočih slikah pokaže delavcem vse podrobnosti 'raznih del, ki jih izvršujejo tukaj. V tej šoli je vedno kakih 500 delavcev, katerih učna doba traja dva meseca. Razume se, da dobivajo delavci v tem času svojo mezdo. Po dveh mesecih šole pa že vsak delavcev pokaže, za katero delo bi bil najbolj sposoben in vodstvo ga prideli dotičnem oddelku in potem dobi mezdo, kot je določena za dotični oddelek. Ko smo dobili v uradu Mr. Ryana osnovne podatke o sistemu v tovarni, sta nas Mr. Ryan in Mr. Novak vzela na ogled po tovarni. Stopili smo v ogromen, čist in zračen prostor, kjer je kar mrgolelo de- Ryan, kot Mr. Novak prava strokovnjaka, ki so jima vse podrobnosti do pičice poznane, tako kar se tiče zaposlitve delavcev, kot proizvodnje v tovarni. Pi-i najemanju delavcev je glavna procedura ta, da ne najamejo nikogar za gotove vrste.delo, ampak mora vsak delavec v gotovi dobi, to je v dobi dveh mesecev pokazati, kaj zna in za kako delo je najbolj poseben. Tako je popolnoma od delavca odvisno, da pokaže kaj zna in po tem se tudi povzpne naprej. Tukaj ne more noben reči, da zna to ali ono delo. Ako ga res zna, bo moral dokazati v gotovem času. Podjetje da vsakemu priliko, da pokaže svoje zmožnosti ter mu pri tem tudi pomaga. V ta Ob Euclid aveniji v mestu Euclidu so lansko leto zgradili na velikem'kompleksu zemlje novo tovarno, katero obratuje znano podjetje Thompson Aircraft Products Co. Krasna in obširna zgradba imponira človeku in predstavlja si, da podjetje gotovo producira ogromno materiala za vojni napor. Dlje časa sem že gojil željo, da bi si to velikansko in moderno podjetje ogledal tudi znotraj potem, ko sem ga že tolikokrat občudoval zunaj, vozeč se po opravkih mimo. Res se mi je posrečilo stopiti v dogovor s prijateljem Frank Novakom, ki je uslužben pri tem podjetju že dvajset let in ima v tej tovarni zdaj pozicijo kot pomožni generalni superintendent. Povedal sem mu, lavcev, moških in žensk pri raznih delih. Povsod vlada največja čistoča. Zlasti dela, ki jih opravljajo ženske, so tako snažna, da se delavkam skoro ni treba umiti rok, ko gredo z dela domov. Kako je vse preskrbljeno za prezračenje, naj navedeni v dokaz samo kovačnico, kjer bi človek pričakoval vse očrnele stene in same saje po stropu. Pa smo videli, da so stene tako čiste, kot so, na primer, stene v kakem pisarniškem uradu. Opazili smo, da tukaj noben delavec ne trati časa, dasi se nikogar ne priganja k delu. Delavci, ki so zaposleni pri strojih, kjer vrtajo, gladijo, brusijo itd, udobno sede pri avtomatičnem orjaku in kadijo cigarete, če hočejo, seveda. Vodstvo tovarne skrbi tudi, da imajo delavci ob gotovem času odpočitek. Enkrat pred glavnim kosilom in enkrat predno gredo domov, maj o priliko, da si kupijo kavo in sendvič, ne 3a bi pri tem izgubili kaj pri zaslužku. Po deset minut .jim je določenih za to malico dvakrat na dan. Ogledali smo si umivalnico, kjer imajo delavci pršno kopel in jeklene shrambe, vsak za svojo obleko. Ogledali smo si stranišča, ki so čista in sanitarna, ki bi delala čast vsaki javni napravi. Šli smo tudi v obsežen prostor, kjer je tovarniška kafete-rija. Tukaj je dovolj prostora, da se lahko vsede k obedu 1,-300 oseb naenkrat. Radio jim 'gra med kosilom in ako žele, se lahko tudi zavrtijo ob zvoku oripravne melodije. Prijazni Mr. Novak nas je tukaj "potretal" s čašo fine kave in pajem. Ogledali smo si tudi prostorno kuhinjo zraven, kjer se vse sveti in blešči, kot v najbogatejših hotelih v mestu. Ogledali smo si tudi novo zgradbo, ki je zdaj v delu in ki bo dodatek k sedanji zgradbi. Tudi to bo ogromna zgradba, ki bo zaposlila na tisoče delavcev. Kako je to podjetje obsežno, boste videli iz tega, če vam povem, da nas je vzelo skoro štiri ure, da smo si vsaj površno ogledali po tovarni. Thompson Aircraft Products Co. izdeluje razne dele za letalske motorje, kot pove že ime podjetja. Da so pogoji za delavce najboljši in da je potje-tje res eno prvih v deželi, dokazuje dejstvo, da ni počivalo vso dolgo depresijo niti en dan. Radi ugodnih delavskih pogojev in razmer v tej tovarni, naj bo to že glede zaslužka, kot sanitarnosti in dobrega postopanja od strani vodstva, ni čudno, če je želja vsakega delav-caca, da bi mogel biti tako srečen in dobiti delo pri tem podjetju. Sodba nas vseh treh, ki smo si ogledali to ogromno in važno industrijsko podjetje je, da1 bi to podjetje lahko služilo za * zor ameriškim tovarnam. Ako j bi vse tovarne tako postopale z j delavci in jih tako plačale, kot( tukaj, bi ne bilo nobenih stavk,] bi ne bilo nobenega nesporazuma med delavci in podjetjem. Pri Thompson Aircraft Products Co. postopajo z delavcem tako, da nima vzroka za pritožbe, da je zadovoljen s plačo in delavskimi razmerami. Tukaj se ne postopa z delavcem kot sužnjem, ampak kot s poštenim članom človeške družbe, kot s človekom, ki je upravičen do poštenega zaslužka, do poštenega življenja. , in z to kupuje vojne bonae » tlll ke. Vse pohvale je vred ^ to, da so delavci zbrali ^ vsote, s katerimi so vo zavoje cigaret in jih PoS jakom. izreče« Naj na tem mestu ^ najtoplejšo ziahvalo » }f! ju zaposlitvenega urajn' )[l William R. Ryan«' onio Frank Novaku, prvem« ^ st nemu superintendents ^ nam razkazala tovai \2t.t m s ........mi DELAVEfC PRI STROJU Taka tovarniška podjetja so pravi paradiž za delavca. Naj pripomnim še to, da je zaposlenih pri tem podjetju mnogo naših ljudi in mislim, da ne bom izdal nobene tajnosti, če povem, da je vodstvo tovarne zelo zadovoljno z našimi rojaki in njih delom. Delavstvo v Thompson Aircraft Products Co. dokazuje svoj patriotizem s tem, da vne- , nami izgubila toliko c*^. „ j lepil smo jima, ker s ^ I skom tega modernega V J(j smo mnogo pn dobil'- A I vemo, kakšna mora b1 $ i nja industrija, «a .^j' I . nrig3W i j produkcijo ne s P1 ^jjU1 | delavcev, ampak s P0^^1 služkom in dobrim ^ 1 ! postopanjem napram NOTRANJOST TOVARNE &--^llillllitlliill(Sltl) verjamete ^ aF pa ne Eimmiimiiiiiii Harambaša Hitler in njegov Sanho Panza Goebbels se večkrat vsedeta na avto in se odpeljeta na deželo, da se prepričata, kaj narod misli oziroma, če misli sam pri sebi ali na glas. Razume se, da se preoblečeta, da bi ju ljudje nespoznali, ker bi se sicer prav lahko primerilo, da bi bilo kaj narobe in napek. Na nekem takem obhodu sta se vozila po Ba vari j i in v neki vasici sta povozila psa ter ga ubila. Kot sta zvedela, je bil ku-že last vaškega gostilničarja. Ker je Hitler strašno dobrega srca, kar ročno vsak dan dokazuje s tem, da iz gole ljubezni do bližnjega pošilja tisoče v nebesa, __——— A $&) * -t je ukazal Goebbe^, ^ gostilno in naj pS*;^ ničarju odškodnino** jn ^ bodo ljudje stegox jezikov. ., ftoW0 .5U Goebbelsa ni Ko pa pride, je bil . ,n kami, gnjatmi, P° viJ}. , dovnico najboljši" je K ^ Harambaša J jal, ko je zagnal . ^ ga oprodo priba ^ toženega z najbolj® ^ dobrimi deli. lflo)> jH "Zum Teufel »J* dere Hitler, "kJe "Ljubi moj *dobr>»V veduje Goebbels, ^t mi vse to nalo^1. ^ J reč stopil vgof , i'1,,"1 pri vratih, "Heil Hitler, ^e t M tedaj so pa • > vseh strani in " ^ j dati tale darila, „ maj prinesel *enl' J znajo plezati le mačke in krovci. Kar smrtno nevarno je, če je treba." Pogledal je po Črnem Tomu in se režal. "Veš kaj, sedi semle na rob, sunem te v hrbet pa se boš peljal navzdol ko po saneh!" "In vendar moramo v tole globočino!" je dejal Old Fire-hand. •'Na konjih?" "Ne. Razjahajte pa vzemite konje za vajeti, ampak na kratko! Naravnost navzdol seveda ne moremo in ne smemo. Tvegali bi življenje ali pa vsaj polomljene noge in roke in še marsikaj druga. V položnih ovinkih se bomo spuščali. Saj so tele plošče dovolj široke za velike ovinke." (Dalje prihodnjič.) Naši mladinski pevski zbori DELO DOBIJO ŽENSKE 21 do 45 let za učenje v obrambni tovarni Urna mezda Vprašajte za Mr. Johnson TUCKER MACHINE PRODUCTS CO. 15223 Saranac Rd. __"(269) Mesar dobi delo Mesar dobi stalno delo. Oglasi naj se na 821 E. 222. St. ali pokličite IVanhoe 4325. (268) Girl tor Clerical Work and Typing. Accurate at figures Union Salt Co. E. 65th & New York Central Railroad Licenzirani kurjači Urna mezda Punch Press Operatorji Mezda od ure in od kosa Delavci Urna mezda Ako ste zdaj zaposleni na vojnem* delu, se ne priglasite. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St. 4 (268) MALI OGLASI Sobo bi rad dobil Slovenec, samec, ki ima stalno delo, bi rad dobil sobo s hrano v Maple Heights, O. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na urad našega lista. (267) Soba se odda Odda se opremljena soba za pošteno žensko. Pokličite IVanhoe 5083. Stanovanje v najem V najem se odda 3 ali 4 sobe, kopalnica in garaža, želi se odrasle osebe. Vprašajte na 1088 E. 71. St. (265) Delo išče Rada bi dobila delo v restav-cantu za 5 ur na dan. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči svoj naslov v urad tega lista. (265) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL N1CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Samo eden je še! Naprodaj je samo še en obrambni bungalow, 4 sobe in pol; se tudi da v najem za 12 mesecev. Lot je 50x150. Blizu obrambnih tovaren, transporta-cije in šol v slovenski naselbini, jako lepa okolica. 950 E. 236. St. Se lahko takoj vselite. Cena $6,000. J. Robich stavbenik 18650 Meredith Ave. KE-5152. (268) Kako se je bilo vse lepo začelo. V vsaki vjecij'i slovenski naselbini so ustanovili slovenske mladinske zbore. Ž;al pa da so v zadnjem času začeli precej propadati. Opuščajo jih sedaj tukaj, sedaj tam. Temu smo precej krivi mi starejši, ker vselej, kadar je mladina priredila koncert, ni bilo po-voljne udeležbe, kakor bi se je lahko pričakovalo. Saj bi morali vedeti, da sami ^troci vsega ne zmorejo. Voditelji pa, ko vidijo, da ni dovolj zanimaja od strani občinstva, izgubijo pogum in tako je razpust zbora gotovo dejstvo. A to pa ni prav! Kako bi sedaj radi tam v starem kraju sodelovali, pa ne smejo, saj še govoriti ne smejo svoje materinščine. Kakor se . glase poročila, saj niti spati ne smejo pod svojo streho, kjer jo sploh še imajo. Tukaj,-v Ameriki pa imamo še prostost, da )lahko prirejamo igre, koncerte itd. v svojem materinem jeziku. Žalostno pa je, ko se podajo požrtvovalni orjaki in rojakinje od hiše do hiše prodajati vstopnice za slovensko prireditev, pa se premnogokrat zgodi, da so še ozmerj.ani mesto, da bi se jim zahvalili, ko vrše tako plemenito delo, da bi se še za nekaj desetletij vzdržal slovenski jezik med ameriško mladino. Pri fari sv. Lovrenca smo imeli svoj čas kar tri mladinke zbore. Pri dveh so menda pevci in pevke že odrasli, vsaj -dišati ni več dosti o njih, da bi prirejali kakšne koncerte. Le ;,evski zbor "Črički" še obsto-|o in ta zbor priredi prav lep jesenski koncert v nedeljo 15. novembra ob štirih popoldne, sedaj pa vas 1 vprašam, dragi rojaki, ali bomo tudi mi dopustili, da bodo naši malčki peli praznim stenam? Ali bomo dopustili, da se bo njih učitelj, g. Ivan Zorman zastonj oziral po dvorani in iskal, kje.so farani ;v. Lovrenca, da ne poslušajo svojih otrok, za katere se on trudi vse leto, da bi dal občinstvu lep duševni užitek? Gotovo tega ne bomo dopustili, da bi bil učitelj in pevci razočarani. Pridite prav vsi in ludi tisti, ki mogoče niste dobili vstopnice na dom, kajti pri blagajni jo boste še vedno lahko dobili. Vaš nastop, vaša udeležba bo dala poguma pevcem in učitelju, da se bodo še nadalje s podvojeno silo in zanimanjem še nadalje učili lepe slovenske pesmi. Kar se bodoj naši otroci naučili v mladosti,1 to bodo v starosti znali. Nekateri pravijo: saj naš ali naša ni zraven, po kaj bom pa hodil. O, tudi za vas, ki mogoče nimate svojih otrok pri zboru bodo naši mali pevci peli prav tako lepo kot za svoje starše. Koncert se vrši, kakor sem že omenil, v nedeljo 15. novembra ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. P# koncertu pa se bomo podali vso v spodnjo dvorano in se vsedli k pogrnjenim mizam in se bomo nekoliko pogovorili o starih dobrih časih, kakor so se naši očetje pogovarjali doma pod vaško lipo, posebno pa na nedeljo po sv. Martinu, ko so se zbirali v svojih zidanicah. Naj vam pa še malo povem, kako je bila navada pri nas na Dolenjskem. Mati so navadno za Martinovo nedeljo prihranili še kakšno pleče, ali če pa tega ni bilo več pri hiši, so pa pridržali enega bolj slabega petelina, ki ni bil za prodajo, pa so mu za Martinovo nedeljo upih-nili luč življenja in ga spodobno pripravili za na mizo. Ko smo prišli od popoldanske slu čati, ako želijo dobro odvetniško zastopstvo, katero bo brez žbe božje, so oče zadeli bisagoj na ramo, mati so pa zavili v prt pečenega petelina in priložili še pol hleba kruha potem | so nam pa rekli: Pa še drugi pridite za mano v zidanico. Dokler sem bil mlad fante, sem šel prav vsako leto z očetom in materjo na Martinovo nedeljo v zidanico, a ko sem pa odrastel, sem šel pa raje s fanti v gostilno, ker tam je bila bolj vesela \družba za mlade fante kot pa pri očetu in materi. To so mi spomini na domovino iz mojih otroških let. Bog-ve, kako je pa sedaj v tistih lepih slovenskih goricah, kjer so nekdaj pridelali toliko žlahtnega vinca. Bom pa zapisal še eno pesmico, ki so jo zložili moj oče: Oh Noe, oh Noe kak srečen si bil, si trto posadil, da vince rodi za stare ljudi. No pa recite g. Zorman, če niso bili moj oče dober pesnik. . . . Torej, ko se bomo malo po-krepčali, bo zvečer pa ples, za katerega bo igral Eddie Zabu-kovec in njegovi fantje. Le žal, da bodo menda ta večer zadnjič igrali v naši dvorani, kajti Ed-iie odide služit Strica Sama. Le dobro se drži Eddie pri vo- jakjh in Japončkom pa tako zaigraj, da se. bodo v begu kar sami pobili, saj jih že kar vidim, kako bodo bežali, kadar jim boste začeli igrati s svojimi inštrumenti. Pazi pa se, da te. kdo ne (Odlikuje s kakšno svinčeno medaljo, ker tisto ni dobro za život. Pa le kaj hitro opravite z njimi, ker doma te bomo vsi prav težko pričakovali, ta mladi za godbo in starejši pa da zopet slišimo tvoj mili glas. Saj sta z bratom vedno rada nastopala. Moj dopis se je precej pre-tegnil, no, pa saj je tudi deset let obstanka mladinskega zbora precej dolga doba in to obletnico bo praznoval naš zbor v nedeljo, kot sem vam že prej omenil. Zato pa jim za desetletnico obstanka napolnimo dvorano Slovenskega narodnega doma na 80. cesti in to v za-dovoljnost učitelja g. Ivan Zor-mana in v veselje naših malih pevcev in pevk in seveda tudi v svoje veselje. Na svidenje v nedeljo, Jacob Resnik. -o-- Tolmačenje postave Advokat Wm. J. Kennkk raz-tolmači postavo za spremembo distrikta v 23. vardi. Kakor je bilo že omenjeno; ima mestni čartni odbor v pretresu postavo, ki bi spremeni- la velik del naše naselbine severno od St. Clairja (od E. 55. do 72. ceste), v trgovski dis-trikt. Ta del naše naselbine je sedaj v industrijalnem distrik-tu. Kaj pomeni ta sprememba? Ali bo koristila naši naselbini? O.dovor je, da ta sprememba bo v korist naše naselbine. Mestna postava določuje, da v Industrijalnem (prvem industrijalnem) distriktu je dovoljeno graditi vsakovrstne tovarne, kjer so vključene tudi (kakor sedaj to postavo nekateri mestni krogi tolmačijo) tovarne s težkimi kladivi. V trgovskem distriktu so pa take tovarna, ki ne morejo svoje ropotanje učinkovito preprečiti, prepovedane. Torej, ako ne spremenimo postave, bo vsak lastnik hiše lahko v takem položaju, da bo imel za sosedo tako tovarno, kot je sedaj Steel Improvement & Forge Company, tako da bo takemu lastniku nemogoče živeti v svoji lastni hiši. Kaj je treba storiti, da dosežemo to spremembo? Nekaterim lastnikom hiš je že znano, da se bodo tovarne hudo borile proti spremembi. Imele bodo mnogo, visoko plačanih odvetnikov, ki bodo pazili na vsak korak. Ako želijo posestniki v naši naselbini se zavarovati, se bodo morali dobro organizira-ti, in tudi biti pripravljeni pla- dvoma nujno potrebno. Brez odvetniškega zastopstva bodo posestniki hudo poraženi, kakor so vedno bili v naši naselbini. Torej, organizirajmo se in potegnimo se za svoje pravice! VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Nov. 12, 16.) RE NU AUTO BODY CO. 982 East. 152nd St. Fopiavimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding I J. POZNIH — M. ŽELODEC _GLenville 3830. FR MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 6% pivo, vino, žganje ia dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. i HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno '*> rtobro Treba se bo temu privaditi... Dosti tega boi videla TO zimo! V3E kaže v bližajoči, se zimi na več težav pri startanju avtomobila kakor pa minula leta. Avtomobili postajajo bolj stari. Manj vožnje bo pomenilo bolj slabe baterije. Toda navzlic vsemu temu vam Standard Oil zopet pravi: "Vi začnite, ali pa mi plačamo!"—kar tudi potrdi s pismeno garancijo o kartanju. Tudi če niste druga leta nikdar potrebovali te važne postrežbe, ne bodite brez protekcije to zorni. Pri SOHIO je zastonj s pravimi zimskimi svarili, Nobenega "red tape," nič takega, kar bi ne smeli storiti; na ta način bo vaš avto v dobrem stanju in trpežen. Vstavite se torej Se danes na bližnji SOHIO gazolinski postaji, kjer boste dobili vašo pismeno garancijo startanja. Ista'bo v resnici pomembna, pcebito to zimo, ko bo bol.i težavno s startanjem avtov in tudi ne več nobenih svaril o slabem vremenu! THE STANDARD Oil. CO (OHIO) Ohijska kompanija ... v poslugo Ohijčanom Dobili boste SOHIO pismeno garancijo o startanju zastonj, ako rabite; 1. SOHIO zimski gazolin 2. SOHIO zimsko motorno olje 3. SOHIO "gear" olje 4. Baterije čekane na 1,250 ... in to je vse! kit ...L..J...Ali*!.,,'L,L.. iklao v srebrnem jezeru :"ieni vzponu so potovali Poprek črez gorovje ;i| ''zu zadnjih vrhov so 'Potok in krenili v pra-Jlevo. Podrasti ni bilo, , :.So stala daleč vsaksebi, i ;4 so bila in vrhovi so Mi v g0st0 zeieno list-,'.6"°> ki je skozi njo le ^ Prodrl solnčni žarek, p mehka, preperelega _,VeJevja je bilo na de-' levjem, sled je bila ,'vtlsnjena. S|. rati so prišli Apaču }.Zu* da so ga videli. ' je jezdil, najbrž je j 4 se Utahi vobče ne j*4 to, kaj se godi za 1 t Je vsa njihova pozor-i tlJena le naprej, na J ?terl*ncla. jj i^h je bilo, ko je odri->hand s svojimi lju-*ei'a, do ene popoldan I Po gozdnatih vrho-' 4l)otah ter prišli na ; Poraščeno z grmov-jjj nudil0 dobro kritje. I?l|rerija odprta, bi ne 1 ,! ^zditi tako trdo za , a!ovita je bila, plitve ! l0 jo preprezale s po-jp'i so navzgor in na-i ez slabo uro prijezdi-> Maiiote. Tam je ča-et°u. Pojezdili so k «te'la pokrajinska sli- ^Ogrnila pred njimi. ; kov Je bil° za nji~ f; ačili so ga, pred nji-; p Porečje Grand Riv-: Je£ovih canonov. Od i yeve in od tam, kjer | it padale črnikaste ste-i|e° Navzdol ko triškri-l' ^adke so bile ko ši-Z strm« o visele, da J.u sploh ni bilo mo-^ Po njih. Globoko (L6 strnile v ozek žleb. i^1 Se je vrtelo jezde-^ gledali v globočino. y ,Je curljala voda, se ijj'ebu in izginjala v , v^ati razpoki, ki je % ^ komaj za palec ši-t!eJer ni bilo videti ne 8rmovja, niti bilke jj "Podaj je Temni ca-% iah še celo po J C noč- Tamle spodaj f§ na v canon. ^ Premikale majhne 1- 0 majhne ko mač-L s° bili, pravkar je iii1111 v razpoki. Nobeli021'1 iz globočine, bi \ven ne bil opazil Old 1 6 družbe, predaleč . \ 'cajno vsi severno-t^oni je bil tudi Več sto metrov 'M ezan v nepregledno ki so jo v me-V' obrobljale isoke fountains. Kdo ve, \ ..tisočletij je izje-VŽIVo skalo, kdo ve, ska zemeljska sila ogromno skalno | ptakor je Nočni Ca-'%ajdivjejših in naj-v Zedinjenih držaje pogledal v globoči-majal z glavo in :4o>handu: % ' Pojdemo —T' % ^di Old Shatter-k Pred nami tod. In Utahi." ^ Prav tako je ka-V^lcr- In strehi h oi rcMA uren i m "Rl,STVA ^^1 m'"""" *1 sr-"""" i Plo na r LtijlMU v ljlulu v mu. m^ | grof je takoj potlačil ta občutek; kmalu zve, za kaj gre, zato ni bilo vredno ugibati. Ko je Milica odposlala pismo, je živela v nekakšni mrzlici. Tako je vsega konec: črez nekaj dni izgubi Jurija in ostane sama . . . sama . Pri tej misli jo je streslo po životu, a bodočnost se ji je kazala kakor mračno brezdno. V dvajsetše-stem letu je bilo njeno življenje končano, brez smotra, pred seboj je videla samo pustinjo. — Gospod, kako naj živim? — se je vprašala vsa iz sebe. Bili so trenotki, ko so ji Jurijeva božanja povzročala pravcato telesno bol. Ko je prejela brzojavko, se je njeno duševno stanje še poslabšalo in v nekaj dneh je tako shujšala, kakor da je vstala po hudi bolezni. Po grofu določeni dan je Milica veči del presedela pri oknu, ki je gledalo na ulico, in nemirno pričakovala Berenklavov prihod; prišel je večer, a grofa ni še bilo; umirila se je, pričakujoč ga za naslednji dan. Sedela je v sprejemnici pri kaminu in se zamislila. Jurijev veseli smeh in njegovo brbljanje v sosedni sobi sta jo uspavala. Bila je že deveta ura, ko se je v prednji sobi razlegel glas zvonca, takoj nato je zaslišala dobro ji poznani, zvočni glas in vesele Jurijeve vzklike. Na pragu buduarja se je pokazal deček, ki je vlekel za seboj grofa in glasno vpil: — Mama, mama! Papa je prišel in mi je prinesel polno igrač! Vsa kri je bušila Milici k srcu; prebledela je, toda vstala in mehanično podala roko grofu, ki ji je prihajal naproti. — Oprostite, da prinajam v takem neprimernem času; vlak je imel zamudo, — je rekel ter pritisnil k ustnom njeno mrzlo roko. — Toda računal sem na vašo prizanesljjvflst) ker sem vedel, da boste razumeli, kako nestrpno sem želel videti Jurija. nos tega denarja iz države, tedaj bi vam predlagal Berlin,— je rekel nekoliko v zadregi grof. — To vprašanje je torej odločeno, ker nočem iz pretiranega rodoljubja oropati svojega NAZNANILO IN ZAHVALA J Globoko potrtega srca naznanjamo sorodni® in prijateljem žalostno ves, da je po daljšem bo! .j nju previden s tolažili svete vere za vedno pi'elTlin I* naš nadvse ljubljeni soprog in oče Luka Smrdel Pokojnik je bil rojen 15. oktobra, leta Trnje pri Št. Petru na Krasu. Preminil je , oktobra ob 4:20 zjutraj ter bil pokopan iz J°e tove pogrebne kapele po opravljenih cerkvenih ^ grebnih obredih v cerkvi Marije Vnebovzete I Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 12- 0 bra ob 10. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva Cleveland, št. SNPJ; društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ, i" c Samostojnega društva Srca Jezusa. ^ Tukaj zapušča poleg globoko žalujoče in štirih sinov, brata Franka ter v stari domovi™ ta Janeza ter več bližnjih sorodnikov. V hvaležnosti se želimo najlepše zahvalit1 ^ onim, ki so položili vence na krsto našega l.jublje' ^ in nezabnega soproga in očeta. Naša zahvala » lja sledečim: Mr. Frank Smrdel in nečak join Mrs. Frank Smrdel Jr., Mr. in Mrs. Joseph > ^ sephine Smrdel, družina Joe Mausar, Mr. in ^ .SntoH L. Iiassmer, družina John Hrovatin, družina ^ in Helen Gobec, družina Josip Žele, Mr. Fra»K ^ shen, Mrs. Molly Jonath in Mr. George Dufkee, ^ žina Kuhel, Mr. in Mrs. Frank Oblak, 'V S»' John Cesnik, društvo Blejsko jezero, št. 27 ^ gj'and> mostojno društvo Srca Jezusa, in društvo CleV št. 126 SNPJ. rte ne- iskrena hvala številnim darovalcem za sv še, katere se bodo brale v mirni pokoj blage _ p. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči Frank Smrdel sr., Mr. in Mrs. Joe Smrdel, a * Joe Mausar, Miss Mary Mausar, Mr. in Mrs- ^ Okoren, Miss Eleanor Mausar, Mr. in i" Tomazic, Vineyard Ave., družina Tersten, ^ Mrs. Lushin, družina John Hrovatin, Mr' ^r.in Longar, Mr. in Mrs. Frank Ivancic, E. 61 'j^tf9 Mrs. Pozar, Rosewood; družina Biaifbish, ^ ^ Malnar, Mr. in Mrs. Joe Srnel, Mr. in Mrs. Fra p. nedict, Mr. Frank Walland, Mrs. Mary Koma ^ Frank Pizem, Mr. in Mrs. Jacob Srebot, Mrs- ffjIi-Koss, Mrs. Margaret Marolt, E. 71 St.; _ Mr«- ^, ces Jenko, družina Frank Race sr., .Mr., in M 'pv ton Gubane, Mrs. Nardin, družina Avcin, M1 ^ifl da in družina, Mr. in Mrs. Russ, Mrs. Smalt«. Mrs. Okicki, Mr. in Mrs. Weiss, Mr. in Mrs. goJll. Mr. John Kalinsek, Miss Olg^ Mohar, Mr. J0^ jp rak, Mrs. Mary Stopar, Mrs. Ana Macerol, ^t Mrs. Tomsic, Mr. in Mrs. Jerše, Mr. in Mr•• jp. Ridence, Mr. in Mrs. John Toni, družina CaJ ^^ Charles Karlinger, družina Anton Mausar, Anzlov^r, družina Stopar, Chickasaw Ave'^ett0' Jennie Potočnik, Mr. Frank Koslevcar, jC| W' vie, Mr. in Mrs. Kernel, Mr. in Mrs. Krl in Mrs. Tekalec, Mr. in Mrs. Jacob Fort*f P0' Emma Frjancic, Mr. Frank Speh, družina A gu-gačar, Mr. in Mrs. Gus Gertz, Mr. Kressal, a ^ >Irs. hadolnik, Mrs. Mary Bradač, E. 167 St.; A1 Comenshek, Mrs. Anton Zele, Mr. in Mj8- A fir' družina Sibenik, Mrs. Ana Kuhel, Mr. in Mr ^ ^ nat, Mrs. Josephine Kozel, Mr. in Mrs. K£"ebel. Ana Musgrave, družina Artel, Mrs. Rose K ^ g0 ^eCJ Mrs. Tereziji Žele za vljudno postrežbo ' ^ tolažbo jtfflP1' Hvala vsem onim, ki so prišli pokojneg^ p0K£ so pri njem čuli, nas tolažili ali ga sprem ^ ^r pališče k večnem počitku. Hvala vsem za ^ nam ali pokojnemu dobrega storili. -n sK»'V Dragi in ljubljeni soprog ter d0^',, P°elfl i oče. Jadnega srca smo Te položili k JecI ^ ku in v žalosti nam oko solzi, ko klečimo ^ t . grobu in iščemo Tvojih blagih spominov-^ ^ jij ko trije Tvoji sinovi branijo domovino, s j^ izročili, da snivaš mir in večni Počitek-^ , lotetni in tužnega srca Ti ob svežem groDzVez<^' "Mir Ti bodi v tuji zemlji do snidenja na Žalujoči ostali: .j. jI ELIZABETH SMRDEL, soprog*- JI LOUIS, STANLEY, EDWARD in LUP" Cleveland, Ohio, 12. novembra, 1942. "Blackie" je pes-vodnik svojega slepega gospodarja, Sylvester Ryplcovski-ja, ki je zaposlen v Fordovi tovarni v Dearborn, Mich. Tudi Blackie je moral dati "prstne odtise" za rekord. Rypkovski je zaposleri pri sortiranju malih delov za letala. — Jaz se vam moram zahvaliti, da ste tako hitro izpolnili mojo prošnjo, — je odgovorila Milica z negotovim glasom. — Mama, ali grem lahko razkladat igrače? — je vprašal Jurij, ki je skakal od veselja. — Da, da, otrok, le pojdi, — je odgovoril Berenklau in prijazno pogladil kodrasto sinovo glavico. Ko je Jurij odšel iz 'sobe, je Milica stopila k mizi in ponudila grofu stol. Šele zdaj pri svetli luči je grof s )skrbjo ugotovil, kako strašno se je ona izpremenila v obličje, v glasu in kretnjah, toda najbolj izpremenjene so bile oči. Nekdaj so se te lepe oči iskrile in blestele; zdaj so gledale mirno, srepo in so tako-rekoč ugasnile. Govorila je z enakomernim, hladnim glasom. Preprosta, črna obleka jo je delala resno, skoraj strogo. Kakšen vihar je preživelo to mlado bitje, da jo je tako iz-premenil in zlomil? Dobro, žailko sočutje in ljubezen do nje sta se prebudila v grofo-vem srcu. — Sem vam na uslugo, — je rekel Berenklau in prerušil molk, ker Milica se je očitno borila z ganotjem in se ni mogla obvladati. — Drznila sem se vas pozvati, grof, da se pogovoriva o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo premoženja, katero pripade po meni Juriju, — je s težavo izrekla. — Gre najprej za glavnico 800 tisoč rubljev, ki leže v tukajšnjih bankah, od katerih pridržim zase četrtino, ostalo pa bi hotela naložiti na Jurijevo ime. Kakšno je vaše mnenje: morem pustiti ta denar tu, ali bi bilo bolje prenesti ga v Berlin? Zdaj je tu panika, govore o finančnem zlomu; vi, kot inozemec, ste gotovo bolj poučeni, kaj se pri nas godi. —Če vam sploh dovolijo pre- Gornja slika rlam predstavlja ameriškega vojaka na straži na Ack-Ack hribu v bližini Port Moresby na Novi Guineji. To je najbolj priljubljeno mesto za stnaize proti zračnim napadom ali napadom z morja. Vojaški uradniki pregledujejo ostanke velikega transportnega vojaškega letala,, ki je treščilo na zemljo v bližini Palm Spring®, C al. V tej nesreči je bilo 12 potnikov ubitih. Osem trupel so dobili med razvalinami letala. ainniiiumiiimiiiiiiimmimmim......mini.....mm........miiiiiiuiHiiiiiii»'imi| I *J os. Zele in Sinovi | I POGREBNI ZAVOD Avtomobili to bolniški voji redno in ob vsaki url na razpolago. S Ml smo vedno pripravljeni « najboljšo postrežbo = 6602 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott OS" 5 COLLINff OOD8KI DRADs .„, 5 452 E. 152D STREET v Tel.: KEnmore 311« ^ ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiimn"mt: OPOMBA- Pišite Imena razlodno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova ker se nlih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško Vinico,' pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," ali pa samo Cekirajte z navadno navpično črto. , J , Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Olair Ave., Cleveland, O. 01010202022323235348232323532348234848535348232348020202000101 050102000202024801010101000100010001010202010101000100000000 V. J. KRIŽ ANO V SKA: PAJČEVINA i IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK fo dolgotrajni ausevni ooroi se je torej odločila izročiti Jurija očetu. Tam, v Nemčiji, najde zdravo ozračje in bodoči tovariši mu ne bodo zastrupili duše s ciničnim blatom kakor kakšnemu Koko Jurasovu, za katerega ni imelo življenje več nobenih tajnosti. . . . Ona ni imela pravice pokvariti sinovo vzgojo in tvegati njegovo bodočnost iz sebičnosti. IX. Po srečanju z Milico v morskem kopališču se je Berenklau vrnil na posestvo še nesrečne j-ši. Tisto navidezno ravnodušje, ki ga je dosegel s tako težavo, se je zrušilo za časa težkih ur, ki jih je preživel pri Jurijevi postelji. Zdaj pa ni imel niti povoda smatrati Milico za krivo napram sebi. Poprej je iz tega črpal prezir in nevoljo. Kiti pa mu je pojasnila, da bi se bila Milica takoj vrnila k njemu, če bi ji ne bili tri tedne prikrivali njegovega samomorilnega poskusa, Vilma pa je na svojo pest izjavila, da je on prepovedal ženi prestopiti prag svoje hiše. Jeza in obup sta mu kipela v duši, ker ni mogel premagati usodne ljubezni, ki ga je držala v ječi in ga prikovala k ženski, ki je bila zanj za vselej izgubljena. S prirojeno mu silo volje je iskal v delu zdravila proti duševni muki in osebno zasledoval vse podrobnosti toliko v upravi Krenice kakor tudi rodbinskega posestva Berenburga, ki ga stari grof ni mogel nadzorovati, ker je bil hrom. Šele zvečer, ko se je vrnil utrujen od dela domov, se je udajal svoji drugi neozdravljivi strasti: obdal se je z Jurijevimi slikami, premišljeval o preteklosti in sanjal o sreči, ki bi mogla biti. Ko se je Berenklau vrnil domov prej kakor po navadi, je pri čaju prelistoval po pošti došle časopise in revije. Nenadoma je prebledel in časopis bi mu bil skoraj padel iz rok. Bral je sledeče: "Iz Kreme-neeka nam poročajo o novem političnem umoru. Tamošnjj vicegubernator, polkovnik Šče-pin Kromski je bil umorjen 6. decembra pred stolno cerkvijo, ko se je vračal od maše. Mlada Judinja je izprožila vanj nekaj strelov, od katerih ga je eden zadel naravnost v srce; smrt je bila hipna. Da ni posegla vmes policija, bi bilo ljudstvo raztrgalo morilko. Preiskava bo gotovo pojasnila vse podrobnosti tega ostudnega zločina." 1 Grof je še enkrat prebral kratko in suho vest o činu, ki je bil zanj tako važen. "Milica je prosta. ... Je vdova ... " — je bila prva njegova misel in kri mu je šinila v glavo. • "Ubožica!" — je pomislil takoj nato in toplo, iskreno sočutje se je prebudilo v njem do Milice, ki jo je usoda tako kru- to preganjala. Vendar pa ga je od tedaj neprestano preganjala misel, da je Milica prosta. Spomnil se je vedeževanja stare ciganke, ki jo je takrat srečal v gozdu: — "Ti si bogatejši, kakor si misliš, in sčasoma dobiš nazaj vse, kar si izgubil," — mu je rekla. Prvi del vedeževanja se je takoj izpolnil: tedaj je zvedel, da je dobil sina. Ali se bo tudi druga polovica prerokovanja izpolnila? Polagoma se je umiril in tedaj se je prebudil v njem dvom "Ali se mi meša, da sem začel bloditi o nemogočem. Hvala Bogu, da si ne morem očitati, da sem želel smrt temu človeku." Iz redkih Kjtinih pisem je zvedel o Miličini bolezni, njeni zdvojenosti zaradi moževe smrti in o njenem odhodu v Petro-grad. Medtem je očetova smrt usmerila drugam njegove misli. Grof Zigfrid je umrl po dolgi in težki bolezni, Zapuščinske zadeve in urejevanje precej zamotanih poslov pokojnega grofa so dali Berenklavu dela za nekaj mesecev. Ko je bilo vse urejeno,-se je vrnil v Karoli-nenhof. Zdaj je bil popolnoma sam in silno si je želel videti sina. Jurij je že dovršil šesto leto in zdaj je imel pravico vzeti k sebi otroka; ko je pomislil, da bo dečkovo igranje in njegov srebrni smeh oživljal njegovo pusto, osirotelo hišo, mu je srce radostno zatrepetalo. Vendar pa se ni mogel odločiti in zahtevati od Milice sina: saj ji odvzame zadnj veselje v življenju, edino tolažbo v njeni sreči . . . Ko je nekoč pregledoval do-šla pisma, mu je padlo v oči pismo z ruskim pečatom, a pisava ga je presenetila. Nestrpno je raztrgal ovoj in prebral: "Grof. "Žalostni in usodni dogodki, ki se vrše v moji domovini, so v zvezi z denarnimi in drugimi vprašanji, odločujočimi Jurijevo bodočnost. Pri reševanju teh vprašanj bi se rada posvetovala z vami. Upam, da mi ne od-rečete osebnega sestanka z vami, zato blagovolte mi sporočiti, kje in kdaj bi vas mogla videti, če ste pripravljeni ugoditi moji prošnji. "Sprejmite" . . . itd. Berenklau je nemudoma br-zojavil, da odpotuje v Petro-grad, in naznačil je celo dan prihoda ter začel pripravljati prtljago. "Milica me kliče! . . . Kaj naj to pomeni? — je nemirno, in radovedno premišljeval. — Nekaj nepričakovanega se je zgodilo . . . Morda ga hoče prositi, naj ji pusti dečka? Ali . . . pa se misli zopet poročiti, — saj je že dve leti vdova, — zato hoče bržkone urediti prej gmotno vprašanje glede Jurija . . ." Poslednja misel je zbudila v 'njem jezo ljubosumja; toda _______________ otroka ostankov svojega imetja. Preidem k naslednjemu vprašanju: o Turovu in Vsesvjat-skem. Zdaj, ko sta prišli ob svojo vrednost, bi bilo morda bolje prodati ju? (Dalje prihodnjič.) Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek ....................................................................................................................... Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines .................. Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine.......... Ime in priimek dekleta ...................................................................................................... SlužI kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ............................................................................