242 Razne vesti.
Razne vesti.
Kronika društva „Pravnika". Pri odkritju spomenika dr. Ivanu Tavčarju v Poljanah nad Škof jo Loko so društvo zastopali dr. Dolenc, dr. Sajovic in dr. Urbane. Dr. Dolenc je položil venec in imel pri tem spominski govor, v katerem se je spominjal dr. Tavčarja kot
Razne vesti. 243
enega izmed prvih pravniških pisateljev in sodelavcev ..Slovenskega Pravnika" in v katerem ni pozabil naglasiti Tavčarjeve borbe za priznanje pravic slovenskemu jeziku v uradih, predvsem pri sodiščih.
Osebne vesti. Za sodnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani je postavljen dr. Kotnik Fran. — Postavljena sta za sreska podnačel-nika Bizjak Andrej v Radovljici, za višjega sekretarja pri državnem pravobranilstvu Koželj Milan. — Odvetniško pisarno sta otvorila Š p e n d a 1 Franc v Ljubljani in Leskovar Josip v Mariboru. — Upokojen je načelnik dr. M a r n Rudolf.
IX. mednarodni filozofski kongres se je vršil v Parizu od 51. julija do 6. avgusta v znamenju Descartesa; tristoletnica Razprave o metodi (Discours de la Methode), ki jo praznuje letos ves kulturni svet, je bila po mednarodni iniciativi in soglasnosti (ki je v drugih vprašanjih danes skoro nedosegljiva) merodajna za to, da se je v počastitev velikega sina francoskega naroda kot sedež letošnjega kongresa izbral Pariz. Ta kongres, ki bo prešel v zgodovino kratko pod imenom „Kongres Descartes", je bil med par sto kongresi, ki so se vršili v Parizu za časa svetovne razstave, eden najpomembnejših. V kongresistih filozofih, ki so mogli na svetovni razstavi občudovati razkošni razkaz neverjetnih pridobitev moderne tehnike, se je morala obenem s ponosom na fantastični napredek znanosti, vzbuditi tudi neka tesnoba. To čustvo neugodja je pravilno izrazil Henri Berg-son, častni predsednik kongresa, v svoji pismeni poslanici: neuravnovešenost med materialno in duhovno kulturo je postala monstruozna. Duh je ostal majhen v nesorazmerno povečanem telesu in naloga človeštva je, da vzpostavi to ravnovesje in zavlada strojem, ki naj proizvajajo v -korist splošnosti toliko dobrin, da se bo mogel vsak posvetiti najbolj plemenitim nalogam duha. Misel, ki jo je Bergson tako točno izrazil, ne izvira le iz nekega priložnostnega primerjanja duhovnih vrednot, katerim je bilo posvečeno delo kongresa, z materialnimi pridobitvami, katere je razkazovala razstava, marveč iz osnovne problematike kartezianizma samega. Z Baconom je Descartes na začetku moderne filozofije in znanosti. Kakor Bacon poudarja tudi Descartes, da je naloga znanosti napraviti iz človeka gospodarja in vladovalca narave. Da doseže ta smoter, ima človek samo eno sredstvo na razpolago, in to sredstvo je razum. Ves razvoj moderne tehnike je le velikanska izvedba programa, katerega idejne osnove je položil Descartes. Toda ne samo to! Razum se ne more omejiti zgolj na znanost, marveč hoče oblikovati tudi praktično življenje tako, da ustreza zahtevkom razuma. Povsem pravi no pravi zaradi tega Guglielmo Ferrero, da je tudi Descartesov racionalizem eden izmed vzrokov, ki so vodili do francoske revolucije. S tem povzame Ferrero, seveda prav v nasprotnem pomenu, misel, ki jo je ob začetku prejšnjega stoletja izrekel Joseph de Maistre. V slepem sovraštvu proti vsemu prosvetljenstvu vidi Joseph de Maistre v Baconu povzročitelja francoske revolucije; kdor pa smatra s Fer-rerom racionalizem kot edinega zaščitnika vsake kulture, ta se mora priznati k Descartesu in občudovati pogum, ki poveri proti vsem here-ditarnim in avtoritarnim principom vlado sveta človeškemu razumu. Kakor je pravilno poudaril predsednik angleške delegacije lord Samuel, nam je danes, ko povzroča vstajajoči kultus antiintelektualizma in laičnega misticizma usodepolno zmedo v kraljestvu idej, bolj kot kdaj potrebna zavest vrednot, ki jih predstavljajo Descartesove „jasne in razločne ideje". In kako aktualna je v času pretirane specializacije univerzalnost Descartesa, ki je bil prepričan, da so vse
244 Razne vesti.
znanosti samo izrazi človeškega razuma, ki ostane eden in isti, pa naj si bodo predmeti, s katerimi se bavi, še tako različni, kajti ti prav tako ne menjajo bistva razuma kakor ne menjajo stvari luči solnca, ki jih osvetljuje. Ali ne ustrezajo temu Descartesovem prepričanju o enotnosti človeškega razuma vsa ona moderna prizadevanja po enotnosti znanosti (Unite de la scienee), kateremu je bil posvečen drugi tema kongresa s pomembnimi referati mnogih filozofov in znanstvenikov? Temu problemu enotnosti znanosti posveča posebno pažnjo krog filozofov, ki se zbira okrog revije „Erkenntniss" in ki je imel že tri kongrese za enotnost znanosti. Kot sad tega prizadevanja bo začela v kratkem izhajati pri University of Chicago Press Mednarodna enciklopedija enotne znanosti (Carnap, Frank, Joer-gensen, Morris, Neurath, Rougier). In še en nauk karte-zijske filozofije. Mislec jasnih in razločnih idej je tudi eden največjih francoskih stilistov in jasnost stila je postala slavna tradicija francoske filozofije. Lord Samuel je pravilno ugotovil, da se francoski filozofi držijo tega pravila literarne kurtuazije v polni meri še danes. A koliko filozofov izven Francije greši proti temu osnovnemu pravilu, ki so ga tako odlično izvajali že stari Grki, na veliko škodo vloge, ki bi jo morala igrati filozofija v vsem javnem življenju!
Izčrpen pregled dela kongresa bi zahteval celo razpravo. Zato naj navedem le posamezne teme kongresa, ki so bile: 1) Sodobno stanje kartezijskih študij; 2) Enotnost znanosti, metoda in metode; 3) Logika in matematika; 4) Kavzalnost in determinizem v fiziki in biologiji; 5) Problem refleksivne analize in trancendence; 6) Problem vrednot: norme in realnost. K prvi temi je govoril od ljubljanske univerze prof. V e b e r o Problemu človečanstva pri Descartesu, docent dr. A 1 m a Sodnik pa se je udeležila kongresa z referatom o pojmu volje v spoznavni teoriji pri Descartesu in Spinozzi. Za pravnika posebno zanimiva so bila predavanja in diskusije zadnjega oddelka, kjer so se ločeno obravnavali poslednji problemi: norme na splošno; vrednote in realnost; spoznavanje, vrednote in realnost; vrednote in ko-zmologija; logične norme; nravstvene in socialne norme; pravne norme in končno estetske norme. Organizacija kongresa je bila odlična in povsem na višini svoje naloge. Temu se imajo kongresisti zahvaliti, da so — prvič odkar se sploh vršijo mednarodni filozofski kongresi — prejeli že ob otvoritvi vsa predavanja v končni redakciji in vezana v dvanajstih knjigah, tako da bo sedaj izšla samo še zadnja knjiga s poročili o pozdravnih nagovorih, debatah in zaključni seji. Akti kongresa so bili publicirani v znani zbirki „Actualites scientifiques et industrielles (založba Hermann etCie, Pariš), pod redakcijo tajnika kongresa Raymonda Bayerja. Po inicijativi organizacijskega komiteja se je tudi osnoval Mednarodni Institut za filozofsko sodelovanje, (Institut International de Collaboration Philosophigue, 6, Plače de la Sorbonne, Pariš). Ena glavnih nalog Instituta bo, da vzdrži kontakt med posameznimi filozofi. Zamišljena je stvar tako, da bi vsak filozof sporočil Institutu probleme, s katerimi se bavi. Institut pa bi posredoval kontakt z drugimi znanstveniki, ki se pečajo s sličnimi vprašanji. Na-daljna naloga Instituta pa bo publikacija popolne bibliografije vseh filozofskih del. Prvi zvezek za leto 1937 je že izšel (založba J. V r i n , Pariš). To iniciativo za mednarodno sodelovanje na filozofskem polju je treba toplo pozdraviti kot velik napredek, in želeti bi bilo, da bi Congres Descartes postal tud- v tem oziru mejnik, od katerega bo datiral nov razvoj filozofije. Boris Furlan.