— 82 — Od kantonskih cest. V 11. listu „IVovic" je bilo govorjeno od potrebe srenjskih naprav. Kolikor bolj se pa čas približuje za vpeljanje svobodnih srenj, tolikanj bolj je potreba srenj-pke opravila razjasniti. Med srenjske opravila se štejejo tudi kantonske ceste in srenjske pota. Nekdaj ni bilo po deželi kantonskih cesta, ampak le večidel steze so vezale vasi med seboj, zato se tudi ni vozilo, ampak le tovorilo, kakor nam še dandanašnji spričuje tovoršina, ki se znajde tu in tam med urbarskimi dolžnostmi. Ko se je pa ljudstvo po deželi pomnožilo, so se tudi občne potrebe jele prikazavati in od časa do časa se je takim potrebam pomagalo, in tako so ljudje tudi napravili pota in ceste, po kterih se je namest tovorov vozilo, kar je gotovo velika dobrota. Perve ceste in pota so bile v začetku malo vredne, ker so se večidel le iz poprejšnih tovornih steza naredile, dosti ovinkov imele, in tudi dostikrat čez griče in hribe peljale, torej za vožnjo komaj bolj pripravne bile , kakor poprejšna tovoršina. Sčasama se je v cestah veliko veliko popravilo in poboljšalo. Po dozdanjih postavah so imele kantonske gosposke dolžnost, za napravo novih in za popravljanje starih cesta skerbeti; kmetje so bili zavezani peš ali z vozam dela opravljati; kar pa potroške za umetalne rokodelce in scer za cestno pripravo (material) vtiče, so se iz kantonske kaše plačevali, ktera je imela dohodke peterih goldinarjev od sto cesarskiga davka. Res je, de je bilo pri narejanju ali popravljanju kantonskih cesta do zdaj veliko zaderžkov , ker je za vsako ume-talno napravo, kakor za mostove, za vodotoče i. t. d. kresijski inženir poprej mogel na ogled priti, prerajt zastran potroškov napraviti, de se je po storjenim prev-darku delo po očitni dražbi ali licitirengi tistimu izročilo , ki gaje nar boljši kup prevzel, pa, žali bog! dostikrat zato tudi nar slabši naredil; — res je; de tudi zanikernikov ni manjkalo, ki so se dostikrat delam ustavljali, pritožbo na zadevajoče gosposke pošiljali i. t. d., ali pri vsim tem so se vunder le kan-tonske ceste v naši deželi sploh v dobrim stanu obder-žale, če je kantonski komisar le količkanj iskrice imel za občne potrebe, zakaj previdni in pametni kmetje se niso takim ukazam vstavljali, za zanikernike pa je bil sekucijon. (Konec sledi.)