List 39. Kratek popis kmetijstva po ribniškem okraji. Spisal fajmošter Janez Ziegler. I. Vunanja in notranja podoba zemlje. Ribniški okraj je kakih 12 ur hoda proli jugu od Ljubljane. Dolina tega okraja je 4 ure dolga in večidel eno uro široka, le proti Sodarškemu tergu je bolj stisnjena; tudi se šteje k temu okraju ozka hribovska dolina Obloškega potoka. Od solnčnega izhoda proti zahodu ima le-ta okrajna na levo in desno stran precej visoke hribe in gojzde. Proti izhodu se po lepi cesti čez homec, kteri se Jasenec imenuje, pelje na Kočevsko, in proti zahodu čez visoke Ob loške planjave do Cerknice in do Rakeka k železnici, tudi po lepi cesti kakih šest ur hoda. V tem kraji ste dve fari, 3 vikarijati in 2 kaplanu z 13 duhovnimi, ribniški terg s 45 vasmi in okoli 9600 ljudmi. Obnebje je tukaj dosti ojstreje od ljubljanskega, za-toraj vsaka setev kakih 14 dni pozneje dozori kot okolj Ljubljane; v Obloškern potoku in po Ger čare i h pa še pozneje. Ne seje se tukaj ajda nikjer in tudi nikjer ni no-gradov zavoljo prezgodnje jesenske slane pa tudi prepozne tihe gorkote spomladi. Zavoljo večkratne burje od solnčnega izhoda je po ribniški dolini večidel zdravo obnebje; zdrave vode nikjer ne manjka, in večidel je izpod gora toliko izvira, da malne goni in večjim potokom podobna začasno poverh teče, pa se kmalo zopet v zemljo zgubi. Kadar pa dolgo dežuje ali 306 €elo v plohah, se voda po polji in travnikih razširja. Če to dolgo terpi, posebno poleti, napravi povodinj veliko škodo; če pa malo časa, pognoji zemljo tako dobro, da naglo in dobro vse raste. Vsi škodi pa, ktero povodinj v le-ti dolini večkrat dela, bi se s pridnostjo tukajšnih prebivavcov prav lahko v okoin prišlo, ako bi se z združeno močjo dela lotili. Le-to se pa ne zgodi, zato, ker se Ribničanji bolj kupčije in rokodelstva deržijo kakor kmetovanja. Pridelki posebni tukajšne zemlje so izmed živine: Goveda, maslo, pitani prešiči, mnogoverstna perutnina, pa tudi divjašina, vendar le bolj po redkem dobivana, med ktero je največ polhov, kterih se večkrat na tavžente ujame in se radi povžijejo. Iz verste želiš se pridela dosti žita, posebno okusen krompir, malo sadja, predivo, merva in lesenina. Iz rudne verste: Lončena glina, apnenik, tudi sem ter tje železna ruda. II. Obdelovanje polja. Po vsi ribniški dolini je poverhna zemlja večidel ap-nena puhlica, pod ktero so sem ter tje pesek, glina, večidel pa apnene skale, ktere se sem ter tje že po njivah, spaš-nikih in senožetih poverh kažejo, in ktere store, da ob suši pri plitvi zemlji vse sejanja poginejo, ob moči pa obilen sad rode. Na tukajšnih njivah raste najraje le-ta plevel: osad, slak, zlatice, ennan, mleček in červivec, kterega najraji z vlako pokončujejo, le po prosu s plečvijo. Njive se gnoje tukaj le po tretjem ali če ter tem pridelku s konjskim ali govejim gnojem, ali pa tudi s cestnim blatom in pepelom. Ker so pašniki večidel med leskovim in ternjevim ger-movjem, ne pozno v jeseni spod takega germovja stara trava, listje in praprot za naštel pobira. V Loškem potoku, kjer je veliko smrekovega in hojevega lesa, imajo večidel razdrobljeno smerečje za prav dober naštel; ker pa smereke večkrat presilno obsekavajo, se jim jih tudi dosti posuši. Gnoj ostane čez zimo večidel v hlevu, da je živini gorkeje in da se bolj udela. Kakor skušnje uče, zdravju živine to nič nev škoduje. Svinjam se pa vendar dvakrat v tednu izkiduje. Cez zimo napravljeni gnoj večidel prezgodaj na njive vozijo in ga ne puste, da bi se na gnojišču prekuhal; tudi ga že pozno v jeseni po njivah trosijo in še le spomladi podorjejo. Njive brez sejanja preorati pa tukaj celo ni navada. *) *) Razsoditi: ali je tako ravnanje e gnojena pravo ali ne, dostavimo tu poglavitne pravila ali regelce za gospodarstvo z gnojena. Te-le so: Ce hoče pameten gospodar gnojno moč v svojem gnoji obderžati in pa ubraniti, da mu je nič ne uide. mora ali sirovi ali frišni gnoj na njivo zvoziti, pa gapodorati, preden zgnjije in naj bolj o moč iz sebe izpuhti, — ali pa mora skerbeti, če ga ima dalj časa v hlevu ali na gnojišču, da zaderžuje vse iz njega puhteče stvari tako, da mu ne uidejo. To ste edine dve prave poti umnega ravnanja z gnojem. Skušnje so do dobrega poterdile, da si gospodar svoj gnoj veliko bolj v prid obernc, če ga še sirovega ali frišnega, nepode-lanega iz hleva spravi na polje, kakor če ga po navadi brez skerbi na gnojišču ima, da ga sonce prepeka in dež spira. Iz tega sledi nauk: Ce le moreš, zvozi gnoj iz hleva naravnost na polje. — Kako pa je ravnati, da je prav, kadar gospodar gnoj vozi na polje? Gnoj na njivi poverh raztrositi ali ga zvoziti na majhne kupe, je le pozimi prav, kadar gnojna vlaga zmerane in gnoj ves terd postane, da ne morejo iz njega najbolje gnojne stvari (ogelno-kislina in pa amonijak) izpuhteti. Vendar tako zroerznjeni gnoj tako rekoč oterpne in še delj časa potrebuje potem, preden se spet oživi njegova gnojna moč. Najbolje je tedaj, gnoj pod-orati berž ko je moč, ker zemlja najbolj zaderžuje (rohnele stvari. Ce pa ni moč na polje zvoženega gnoja berž podorati, bo imel gospodar najmanj zgube, če ga na njivi nakida na široke, pa ne previsoke kupe, in še zemlje na-nje nameče. Ce pa že mora narediti visoke kupe, naj jih naredi, dana pol- Setev po njivah se pa tako-le godi: Pervo lete sejejo: turšico, krompir in lan na gnoj; — drugo leto: proso brez gnojenja; — tretje leto: pšenico; — četerto leto zopet pšenico na gnoj in ječmen; — peto leto: oves brez pognojenja; — šesto leto deteljo. Orje se tukaj večidel preplitvo, le po tri, štiri ali k večjemu pet palcov globoko; pri vlaki se brana odzad prav nič na stran ne poteguje. Razore delajo večidel po 2 sežnja široke. Drevo, s kterim orjejo, je majhno, lahko in ozko; na zadnem koncu ima dvoje rogov; lemež je komaj eno ped dolg, čertalo je pri dnu nekoliko zakrivljeno in na nizke kolca naslonjeno; obrača sicer dobro brazde, pa za globoko oranje ni nikakor pripravno. Va-nj vprežejo po dva konja, po dvoje voličkov ali pa, kar je tudi v drugih deželah za pametno spoznano, tudi po dvoje krav; konji vlečejo v komatih, voli in krave pa v jarmih. Brana je od zad širokeja kakor spred; nataknjena je z 27 branjiki, kter? so po ped dolgi. Navaden je tukaj tudi val; ž njim povaljajo vsejani oves, proso in lan. Tudi se vidi sem ter tje še ves lesen voz, kterega kolesa so s prekrižanimi špicami; ž njim gnoj vozijo; namesto ročic imajo na vsaki strani kake dve skupaj zbite žaganci. Po ribniški dolini sejejo najraje zimsko pšenico, jesenski in spomladanski ječmen, oves, proso in turšico; po Ob-loškem potoku in po Garčavcih pa le spomladanski ječmen, piro, turšico in proso; reži, dasiravno je rada lepa, se pa prav malo seje. Zimska pšenica je le goli ca; najraje jo sejejo na prosišče, turšišče ali pa na krompirišče; na novo ji le ondi pognojijo, kjer se na njivo drugo leto seje, in zato, ker jim sicer rada poleže. Za pšenico je tukaj najboiji čas setve od 15. do 30. kimovca (^septembra), vse druge v jeseni sejane žita pa sejejo pozneje, dokler snega ni. Pred setvijo pšenico z apneno vodo dobro pomočijo, da jim snetjava ni. Pšenica pri nas malokdaj pozebe, in je konec malega ali pa v začetku velikega serpana zrela; obrodi po 4 do 10 zern. Spomladansko pšenico rada rija vzame, za-toraj je le sem ter tje po malem sejejo. Jesenskemu ječmenu se mora pa dobro pognojiti, in že po vsejanem drobnega gnoja nekoliko potrositi je dobro. Seje se pozno v jeseni pred snegom. Pozebe rad; če pa ne pozebe, obrodi od 8 do 14 zern. Spomladanski ječmen je tukaj dvojne in pa čveteme verste, pa le po malem obrodi. Oves se seje tukaj na pšenišče in ječmenišče ali pa tudi na slabo pognojeno krompirišče; večidel dobro obrodi. Proso, kterega so nekdaj pred turšico in krompirjem največ sejali, tukajšni kmetje zlo cenijo; njegovo moko rabijo za kruh in za kuho. Seje se pa sred velikega travna na turšišče; mu dobro pognoje, ga povlečejo in povalijo. Sejejo pa tukaj belo, rujavo in černo zernje; černo je zato bolj obrajtano, ker v jeseni zgodaj dozori. Sejejo pa proso tukaj prav gosto zato, da prosenico živina raje je. Turšico, ktero tukaj sade, imenujejo form en t in, berž ko ne, ker je laškega rodu, činkvantinu podobna, samo da tukajšna višje raste in ima večje sterže. Ona zgodaj dozori; zavolj tega je za tukajšne in vse take kraje, kjer je jesen zgodaj mraz, kaj dobro in priporočila vredno seme. Seje se na deteljsče in se ji dobro po-gnoji. Konec malega travna jo sejejo ali veliko vec sade, ker ji na njivi po dva čevlja z matiko jame narede in va-nje po dva ali tri zerna veržejo in z zemljo zagernejo. Ko se ozeleni, jo dobro okopljejo in s fižolom zasejejo; ko je pa poldrug čevelj visoka, jo osujejo; noter do dozorenja nič več ž njo opraviti nimajo. drugi čevelj visoki gnojni kup verze nekoliko zemlje, na to pa spet poldrugi čevelj na debelo gnoja, potem spet zemlje in tako naprej. Na tako napravljenem kupu ostane gnojna moč v gnoji, in sama ta je, ki dela gnoj rodoviten, in za to mora gospodar skerbeti, da mu ne uide. V>. ----- 314 ----- Kratek popis kmetijstva po ribniškem okraji. Spisal fajrnošter Janez Ziegler. (Dalje.) Sleherno žito tukaj le s serpom žanjejo in v majhne snope povežejo; če se pa med zrelim žitom velika trava vidi, ga. visoko požanjejo in sterniše za živino pokose. Snopje tukaj le na njivi suše s klasmi na kviško ober-njenimi; ob lepem vremenu se v 5 dneh popolnoma za mlatvo posuši. O dežji pa snopje na kopice zlože, in če se ni dosti suho, g-a v lepem vremenu zopet saksebi de-nejo, ali pa na kole plotov potaknejo. Kozolco v nimajo, ali zato, ker je tukaj hrašina redka in draga, ali pa zato, ker je navada — železna srajca. Suho snopje mlatijo v skednjih s cepci, kteri, na 5 čevljev dolgem ročniku z jermenom in okroglim žokom privezani, so kakih pet pedi dolgi in z butom na koncu, Omlačeno in očiščeno zerno pa se večidel še na solncu na rjuhah ali dirah suši. Prosa ne mlatijo, ampak njegovo sirovo snopje v skedenj na kopico zlože; čez 24 ali 36 ur, ko se jim dobro spari, pride na večer več ljudi iz vasi, da ga pod nogami valjajo in se za preklo na steno pribito deržaje manejo. Pri le-ti metvi se mladost večkrat narodno in razvujzdano obnaša, posebno pa na zadnje, ko jim kmet žganja in kruha za plačilo podeli. Med sočivjem je tukaj rudeči pikasti fižol najbolj cenjen zato, ker med turšico najbolje obrodi in dozori. Graha in leče malo sejejo, ker nočeta tukaj obilo roditi. Od nekdaj sejejo med oves ali ječmen štajersko deteljo, pa jo le dvakrat na leto kose; v tretje pa popasejo. Krompir je tudi tukaj posebno cenjen; ob času njegove bolezni so kmetje po njem grozno žalovali, ga po malem sadili, in raji turšice več namesto njega. Pred njegovo boleznijo so ga prav veliko vsako leto posadili in sicer toliko, da so se večidel s krompirjem preživili in dokaj prešičev ž njim spitali. Tukajšni po vsem Krajn-skem sloveči krompir je večidel višnjevega cvetja in rumenkaste okrogle podobe, moknatega in dobrega okusa. Sade ga brez vsega razločka na vsako njivo; pognoje mu dobro, in če jim gnoja zmanjka, mu le v jamice nekoliko gnoja z roko veržejo, preden ga vsade. Na en oral se ga pri nas blizo 50 mernikov zrezanega posadi. Kakor hitro dobro ozeleni, ga okopljejo, in kmalo po tem okopanji, ko eno ped visok izraste, ga osujejo. Vse le-to kakor tudi izkopavanje se opravlja pri nas le z matiko. En mernik posajenega da 10, 12, tudi 14 mernikov pridelka. Debel krompir obernejo za živež ljudi, drobnega in bolehnega pa za prešiče. Belega kapusa tukaj vsak kmet le toliko posadi, kolikor ga za kislino doma potrebuje. Sade ga najbolj od 9. rožnika do 29. in o velketn serpanu ga začnejo obirati za svinje. Pozno v jeseni ga posekajo pri tleh s sekiro, potem mu štore ali šterceljne odsekajo, ktere raz-režejo; živini na rezanco otrebljene zelne glave pa razri-bajo na tako imenovane nože, in zelje v kad natlačijo in s težkimi kamni oblože. Repe pa po ječmenišču, lanišču med turšico in tudi med prosom po malem sejejo. Korenje se seje na repišče med ječmen ali pa rež. Ko je rež ali ječmen požeta, populijo sternišče zmed korenja, da začne rasti, potem ga tudi okopljejo in oplevejo. Izmed lanii je pri tukajšnih kmetih le prež le j vi-diti; malo kdo ga več pridela kakor za domačo potrebo. Sejejo ga na deteljšče ali pa na krorapirišče, pognoje ma v jeseni radi z živinskim gnojem. Spomladi konec malega travna ali perve dni velikega travna ga sejejo, dobro ga povlečejo in povaljajo; ko dozori, ga precej orifijajo, po travnikih razgernejo, in ga nad spodkurjenimi jamami suše, potem ga s terlicami otarejo. Pri tarenji se pa takih narodnih terlic poslužujejo, da ž njimi veliko preveč hodnika in tulj napravijo. Konoplje le po razorih med proso sejejo, da kaj malega semena med povalnice ali kalače pridelajo. Za s en o žeti in travnike si tukajšni kmet nič dra-zega ne stori kakor da jih spomladi ograbi in kertine raz-grebe. Imajo pa senožeti po dolinah, ktere jim ob dežji in plohah zastala voda gnoji, da na njih le kisla merva raste, ktero le enkrat na iet» kose, otavo pa večidel popasejo. Nekteri imajo senožeti tudi po bregih, kjer boljo mervo pridelajo, pa jo tudi le enkrat kose. Spašnike imajo soseske skupaj po germovjih in po ternjih med skalami, pa večidel premajhne, kjer na njih živina sicer dobro pa prepičlo pašo dobi; zato v jeseni vso otavo, tretjo deteljico in za spomladansko setev pušene njive popasejo do persti. C^alje si.) ------ 322 ------ Kratek popis kmetijstva po ribniškem okraji. Spisal fajmošter Janez Ziegler. (Dalje.) III. Živinoreja. Konj je pri nas veliko viditi, posebno pa po tistih vaseh, po kterih prebivavci se z Ion čari j o pečajo, da ž njimi lončeno posodo po svetu vozijo, pa tudi nosijo; vsi le-ti konji so le od Hrovatov kupljeni, doma nihče ne enega konjskega repa ne izredi; poleti jih do terde zime večidel ponoči in podnevi pod milim nebom pasejo, kadar ž njimi po svetu ne gredo. Goveda rediti pa tukajšnega kmeta močno veseli, ker je le-to njegov edini dobiček pri kmetovanji; posebno po loškem potoku, kjer imajo dosti pašnikov po hribih, rede po 3 ali 4 leta stare vole, potem jih pa prodajo; čez zimo jemljejo od primorskih okrajin vole na rejo, kar jim tudi dokaj dobička da. Za pitanje živine se pa po teh krajih nič kaj ne menijo. Tukajšne goveda so bolj majhnega plemena in večidel rudeče. Odkar so pa nekteri kmetje začeli štajarsko goved kupovati in rediti, je jela živina nekoliko večja prihajati, pa vendar nič posebnega ni, ker je zmiraj le ozkega križa. — Goveda se od sv. Jurja do sv. Martina vsaki dan po pašnikih pasejo, ki so z germovjem in ternjem prerašene ali pa so polne skal. Vsaka vas ima svojega čednika, kteremu po 2 ali 3 poganjiče vsaki dan daje. ------ 323 ----- Čedniki imajo po 3 čevlje dolge in s češnjevo kožo povite lesene trobente, s kterimi po vaseh živino na pašo kličejo in na paši sebi kratek čas delajo. Pozimi se živini poklada večidel le slama, malo merve ali pa rezance poparjene. Teleta za pleme sesajo po 8 do 12 tednov; junčke dajo 5 ali 7 mescov stare rezati, telice pa večidel tadaj obrejijo, kadar se začnejo pojati. Biki se večidel premladi h kravam spušajo; na pašo jih ne gonijo. Mleko večidel za zabeljo doma porabijo, le pomalem za maslo, sira pa tukaj nič ne delajo. Posebno nevarna ali kužna bolezen tukaj malokdaj živino napada; le pred 50 leti je bila goveja kuga in pred 30 leti pljučna kuga med živino. Bolezen na par kijih in v gobcu pa tukaj še celo znana ni; vrančni prisad le malokdaj kako živinče posarnno zgrabi. Večkrat se pa sliši od driske, napenjanja, ovčiča ali sajovca in pa od plučnice. Če v jeseni po paši na mladi detelji kako govedo napenjati začne, ga hitro sem ter tje pode, z merzlo vodo polivajo, mu kuhanega lanenega semena vžiti dajo; tudi mu lojeno svečo v ritnik porinejo, da živinče splahne in ga napenjati neha; v veliki sili mu tudi z nožem lakotnico prebodejo. Menim, da vse to ni napčno? (Ni ne. Vred^) Ce živino po kakem notranjem vnetji kolje, ji dajo smodnika z oljem ali mlekom vžiti in pa ocverte čebulovine. (To zdravljenje je pa že preveč po enem kopitu nategnjeno. Vred.) O driski dajo suhih hrušk. (Tudi to ni dosti prida. Vred^) Sajovec ali ovčič na vimenu pa najbolj z osoljenim mlačnim kropom ali pa z gorkim oljem preganjajo; (Dobro. Vred.~) ovčič ali sajovec pod kožo pa z gorkim oljem in z za-vleko teloha. Sajovec ali ovčič napada včasi tudi teleta 2 tedna stare, tako, da se jim ne ljubi sesati in če se jim berž ne pomaga, kmalo poginejo. (Sajovec ali ovčič je tedaj po vsem Kranjskem na kmetih doma; povsod ga imajo, pa nikjer ga ne poznajo: je le edino ime za devet bo-lezin! Vred.~) Ker tukaj konje večidel od sv. Jurja do zime noč in dan pod milim nebom pasejo in jih lončarji po svetu zlo izstradajo, se večkrat prigodi, da marsikterega konja napadejo pljučnica ali bodljaji, smerkel ali pa grinte, in tako pride vsako leto marsikak gospodar ob svojega konjiča. Ovce so po naših krajih, zvunaj Loškega potoka, večidel opustili zato, ker se zdaj iz fabrik dober kup pa veliko slabša obleka kot doma narejena dobi, in ker je kmet že zdaj v svoji noši tako vmehkužen, da ne nosi več debelega sukna. Loški potočani še nekoliko ovac rede, pa so le majhne in imajo debelo volno; ne molzejo jih nič; volno pa doma za debelo zimsko obleko ali za raševno porabijo. Zoper metulje dajejo ovcam luga ali pa pepeljovke piti. Odkar so zavoljo škode pri drevji koze prepovedane, jih je le malo sem ter tje viditi. Zavoljo ostre in dolge tukajšne zime prešičev tukaj ne redijo, ampak jih le po eno ali 2 leti stare po veliki noči do velikega Šmarna od Hrovatov kupujejo, kteri cele cede lesem priženo; poleti jih redijo z zelenjavo, v jeseni s korenjem in s kuhanim redkim krompirjem, pozimi pa do Božiča s kuhanim gostim krompirjem in z ovseno moko. Bolji kmetje jih tako spitajo, da imajo po 2, 3 tudi 4 cente; do dobrega spitane pa prodajajo. Vsakteri tukajšni kmet jih zredi po dva, tri, tudi štiri, poddružniki enega ali dva, kočarji pa po enega. Brez števila veliko debelih prešičev se vsako zimo odtod v Te rs t proda; nekteri pa le kupljene bohe tje na prodaj vozijo. Svinska kupčija je za naše kraje velik kos kruha; zato je slabo tukaj za kmeta, če mora debele prešiče po nizki ceni oddati. Prešiči so tukaj malokdaj bolni, da le niso poleti v hudi vročini predebeli in da se le večkrat izkopljejo. Ako se pa to opusti, jih rada davica napade, kteri le s pu-šanjem ali s hladivnimi zdravili v o ko m pridejo. (Je pametno. VredS) Perutnine ni tukaj nič druge kot kokoši; teh pa ima vsaka hiša po več; jajca in piščance drago prodajajo prekupcom, kteri jih v Terst vozijo. Murbenega drevja in tedaj tudi zidnih červov tukaj menda zato ni, ker do velikega travna zmiraj rado zmerzuje. Bcele se tukaj malokje glajstajo, ker le mesca rožnika so od njih roji pričakovati, proti jeseni pa tako oslabe, da prav malo dobička doneso, ako se ne prodajo v ajdove kraje. (Konec si.) ------ 330 ------ Kratek popis kmetijstva po ribniškem okraji. Spisal fajmošter Janez Ziegler. (Konec.) IV. Vinoreja. Vino tukaj ne raste, ker je obnebje preojstro. Le ob prav gorkem letu se more na brajdi pri kaki hiši kak okusen grojzd dobiti. V. Vertnarstvo in sadjoreja. Vertne zelenjave se dobi le pri grašjini ali pa pri farovžih za domače potrebe kaj, pa še le pozno spomladi, ker jim ojstre sape branijo , pred rasti. Med sadnim drevjem češplje, hruške in jabelka prav rade rode, pa tudi rade kmali poginejo, ker je tu-kajšna skalnata zemlja večidel povsod preplitva; zatoraj se tukaj malokje vidi kako staro češpljevo, hruševo ali jabla- ------ 331 ----- novo drevo. Zavoljo tega pa nima tukaj kmet veselja do sadnega drevja, dasiravno je večkrat k temu spodbodovan. VI. Gojzdnarstvo sploh. Po tukajšnih hribih raste bukva, jelov, smrekov, jesenov, javorjev in celo tisov les. Velika škoda se godi gojzdom po tatovih in po velikih viharjih; pozimi pa po težkem snegu. Za prihodnjo rast lesa se je dosedaj prav po malem skerbelo; k večjemu se je kak želod blizo kake vasi po gošavah zasejal. Kmetje imajo pa vendar le veliko prida ali dobička iz gojzda, ker sekajo v gojzdu ne le za domačo potrebo ali za domače orodje, ampak tudi za izdelovanje kubov, rešet, nišk in lesenih ploščkov, s kte-rimi barantajo po mnogih deželah. Dobivajo tudi veliko derv za ožiganje lončene robe iz gojzda, s ktero na vse strani lazijo. Od bolezen gojzdnarskega lesa ni tu nič kaj slišati. Čemur prizaneseta burja in sneg, ugonobi večidel roka človeška. VII. Gospodarstvo tukajšnih kmetov. Tukaj so vse kmetije tako razkosane, da ni cele zemlje ali kmetije več najti; k večjemu je še kak polovičar, največ je masličarjev. Masličar ima kake 4 orale njiv, 4 orale spašuikov in po troje ali čvetero goved in k večjemu enega konja. Le po obloškem potoku, kjer imajo gojzdne ograje in hribovske senožeti, imajo nekteri po 6 do 12 goved in tudi po več ovac. Tukajšni kmet proda včasih kako goved, kake dobro iz-pitane presiče, kak boh, kaj masla in malo malo prediva. Denar, ki ga za vse te reči dobi, ne preseže domačih po-trebšin in davkov. Tudi s pridelanim žitom ne izhaja. To vse ga primora, si z lesnino, lončarijo in pozimi z mnogimi težkimi deli po Horvaškem in Slavonskem kruha iskati. — Malo jih je, kteri kupčujejo z žitom. V Dolenji vasi kup-čujejo tudi s kobilami. Kmečke pohištva in stanovanja so tukaj večidel pro-storniše in snažniše kakor po drugih dolenskih krajih. Hleve in skednje si napravljajo iz obrezanih hoj ali smrek, ali pa iz debelih dilj. V skednjih so na enem koncu podi za mlatev, v drugem pa listnik in do verh strehe kak kozolc; pokriti so s slamo. Hiše so zdaj večidel zidane tako, da so oknja proti potom ali cestam obernjene, ob krajih pa so vrata; na spodnjem koncu hiše sta klet in hlev. Veliko jih je že z opekami pokritih, še več pa s slamo. Dnina delavcov je velika. Kdor hoče in večkrat mora kukega delavca najeti, mu mora dobro ali celo mastno hrano dati in možkiui po 20, ženskim pa po 10 krajcarjev na dan plačati. Rokodelcom se mora verh prav dobre hrane po 40 kr. na dan plačati. Hlapci imajo po 40 gold., dekle ali keršence pa po 30 gold. na leto.