Narodna vzgoja.*} (Spisal Jos. Ciperle.) 17. "^^ostikrat se nam očita, da smo se izobrazili Slovenci jedino le s pomočjo nemškega jezika. Vedno iri vedno se nam ponavlja, kaj bi bilo iz nas, ako bi se ne bili učili nemščine po solah. Ta jezik proslavlja se nam vedno kot jedino zveličaven, jedino zmožen, da si pridobi človek vso ono oraiko in oliko, katere je potreben. Cudno je le to, da se n. pr. na Francoskem, Laškem ali celo na Ogrskem, ki je vendar cisto blizo našim krajem, ne sliši nic jednacega. Naj bi bil kdo tako predrzen, da bi trdil n. pr. na Ogrskera kaj tacega. Ne bi mu svetoval kaj tacega. Ogri bi ga kruto zavmili. Pa saj na celi zemlji je veljalo in velja tudi še dan danes načelo, da se da elovek omikati le na podlagi svojega materinega jezika; in le za nas Slovence veljale so vedno izjeme. Ali srao morda mi Slovenci tako visoka bitja, da se nam ni treba ozirati na tako navadna pravila? Ne, tega si pač ne domišljamo. Vsa čast nemškemu jeziku, in Slovenci smo gotovo zadnji, ki bi se upirali učenju nemškega jezika. Mi bi se učili tudi brez siljenja nemščine, kajti pri nas se uvažuje bolj kot kje drugje pregovor: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Toda kar se tiče splošne oinike, kojo srao si pridobili s pomočjo nemščine, tu smo pa preverjeni, da bi si je bili mnogo lože in z mnogo večira uspehom pridobili v naši raaterinščini, ako bi se nam bila dajala priložnost. Znano je nam namreč, da je veliko sicer dobrih glav zaostalo pri učenji samo zaradi tega, ker se niso mogli izraževati gladko v nemščini. To nani pač nima biti vse jedno. Nam je treba v vseh strokah še mnogo dobrih glav, in obžalovati moramo vsacega, ki se je pogubil. 18. Da si pa kdo izraed Slovencev sem ter tje služi tudi svoj kruh med tujci, s tem ni dokazenega še nič, kajti nasprotno si ga služijo tudi premnogi tujci med Slovenci. A Slovenec službujoč na tujem ume in govori tudi tuji jezik; a tujcu na Slovenskem ne zdi se potrebno privaditi se našemu jeziku. Naj se nam ne govoriči, da je le v našo korist, ako se učimo n. pr. nemščine. Oj, vi ljubeznjivi naši prijatelji. Srčno bi vas hvalili, ako bi bilo vse to vaše besedičenje tako iskreno. Vprašamo, ali ste tudi v druzih slučajih tako skrbni za našo korist? Ne, ne, kajti v premnozih slučajih kazali ste ravno nasprotno vedenje. Tako se tudi z učenjem nemščine ne misli niti v sanjah nam kaj koristiti, ampak s tern gladi se jedino le pot tujcem v naše de- *) Na str. 43. v 7. vrsti od spodaj beri namesto: Blangs der Insel" pravilno nlangs der Isel". žele. Tudi brez tujega vpliva uoili se bodemo tujih jezikov; a skrbeli boderao vedno, da se izoraikujemo le na podlagi svojega materinega jezika Kot sredstvo v to bode nam naša narodna slovenska šola, kajti le v tej vidimo jedini uspeh. Jednako je tudi drugirn narodom narodna šola neprecenljive vrednosti, tudi oni se potegujejo za njo, kjer je še nimajo; in mi se bodemo tudi vedno in povsod, če je drugira prav ali ne. Tako bode tudi odpravljeno ono očitanje, da se Slovenci izomikujemo le s pomočjo nemškega jezika. 19. A ravno Nemci imajo najraanj povoda, da se tako hvalijo s tem, da gre hvala le njihoverau vplivu, da se izoraikujejo drugi narodi. Mogočen narod so baje Nemci, a mogočni so le na videz. Vsak narod razcvita in vzdržuje se le z lastnimi močmi; a tega ni videti več pri sedanjih Nemcih. Nemški živelj opira se dan danes skoro v vseh slučajih na židovstvo; le s pomočjo njegove duševne in denarne sile še cvete in se vzdržuje, a tudi zatira, kjer je le mogoče druge narodnosti. ,,Nemci — kakor piše Ernst Renanv svoji knjigi »La reforme intellectuelle et morale« — iraajo še dosti dela sarai s seboj, da postanejo tako fini, kakor so bili Francozi že v 17. in 18. stoletji; sladkavost, pokorščina, vdanost, na drugi strani pa sila značijo nemški značaj". — Berolinski korespondent angleškega lista ,,Times" spisal je pa knjigo, v koji pripoveduje, kaj je doživel na Nemškera, in tu najdemo jako pomenljiv stavek: »Nemške literature ni vec, ampak obstoji samo še židovska literatura pisana v nemškem jeziku". To znači pač dovolj sedanji nemški narod, ki šteje nad petdeset railijonov ljudi, kojih vodi dan danes pol railijona židov. Tudi pri nas bi ne bil vpliv nemškega naroda nikdar tako velik, ako bi ga ne podpiral židovski kapital. In mi Slovenci navezani srno le na se. Prvi hip zdi se to raarsikorau jako žalostno; toda ni tako. Veseli bodirao še, da se raoremo in morarao opirati le sami na sebe. Mnogi Nemci iraeli bi neskončno radost, ako bi bil nemški narod navezan na saraega sebe. Tudi ti vidijo in outijo osraraočenje svoje in nevarnost, ki preti nemški narodnosti od židovstva. Ali njih besede so glas upijočega v puščavi, kajti malo jih je, da bi se mogli upreti z uspehom. Naša narodnost in naša literatura zavzema tedaj više in plemenitejše stališče, nego nemška. Naše delovanje je slovensko, naša litoratura je slovenska, med tem ko je nemška požidovljena ven in ven. 20. Našim pradedom očitalo se je, in očita se rado še tudi dan danes sem ter tje Slovanom, da ne spoštujejo ženstva. Kakor je mnogo dru- zega očitanja krivičnega, tako je tudi to. Ne vem sicer, od kod so posneli naši nasprotniki to; zgodovina nam kaže ravno nasprotno. Nikjer v Evropi ravno niso dospele ženske do tacih časti, kakor ravno pri Slovanih, kajti stavljali so jih po gostem na čelo zadruge ali vsega plemena, ter jih celo volili za kneginje. Pač Slovani niso uraeli nikdar sladkati se nežnemu spolu v taki meri, kakor drugi narodje. Tako imenovanih ,,Minnesangerjev" ni bilo nikdar raed Slovani. Se ve takov nemški wMinnesanger" opeval je lepoto in ljubeznjivost in Bog zna kaj še svoje krasotice le do svoje poroke ž njo. Po poroki se je to največ čisto predrugačilo. Po poroki narareč se pa tudi ta tako zvani ,,Minnesanger" ni sraraoval oklestiti sem ter tje svojo krasotico, opiraje se na neki stari nemški zakon, ki je dovoljeval tepsti žene in še celo prav občutljivo. Slovan, kakor sern dejal, se res ni dobrikal ali sladkal ženstvu, ni nikdar povzdigoval ga tako visoko z* besedo, kakor sem ter tje dmgi narodje. Ali kruto ravnali tudi niso Slovani nikdar z ženstvom, celo milejši in blažejši so se veli proti temu spolu, nego oni narodi, ki so se odlikovali in se še odlikujejo po svojih sladkih besedah do ženstva. Od lepih besed odebelil še ni nobeden, in tudi ženska ne; v dejanji kazati ji spoštovanje, to je jedino, kar jo osreči in obraduje. V istini kazal je pa tudi Slovan samo v dejanji spoštovanje svoje do ženskega spola. Zenska bila mu je to, za kar jo je vstvaril in odmenil stvarnik. Ona bila je Slovanu skrbna raati, vrla gospodinja in vzgojevalka otrok. Po drugem ni povpraševal, druzega hvala Bogu tudi ni cenil. Namen ženski je tak, da postane mati in gospodinja, in če ume prenašati krepko in vrlo bremena, ki ji nalagata ta dva stanova, potem se mora veseliti tega vsak človek, in srecen je oni narod, ki iraa tako ženstvo. Kdor hoce pa iz ženske napraviti kaj več nego to, ta goljufa sebe, goljufa ženstvo in ovira pravi napredek ženstva in naroda. 21. Slovanu nad vse priljubljeno je bilo družinsko življenje. Starih zarjavelih devic naši pradedje niso poznali. Ta prikazen javiti se je začela pri nas še le takrat, ko smo tudi rai po vzgledih druzih narodov začeli obožavati ženstvo čez vso mero, ter premalo gledali na to, da se izvežba ženska v tem, kar bi jo sposobilo v to, da raore prenašati vrlo ona bremena, koja ji naklada gospodinjstvo. Zato se pa slovanska ženska nikdar ni tako odtujila rnožu, kakor je bilo to videti pri druzih narodih. Pri Slovanih bila sta mož in žena vedno v istini jedno bitje, kar je tudi prav. Pred seboj iraam knjigo: »Die personliche Entwickelung des Menschen und die Civilisation". Pisatelj dr. E. Reich piše v nji jako laskavo o slovanskih ženah. Naj slede tu njegove besede v izvirniku: ,,Innerhalb der slavischen Welt stelit, die Prau anatomisch und physiologisch dem Manne niiher, als innerhalb der germanischen Welt. Diese Thatsache verursacht raancherlei Ersoheinungen im Leben der slavischen Volker, im hauslichen ganz ebenso, wie im offentlichen. Gewisse Eigenschaften des Gemlithes treten bei deni Manne im ostliohen Evropa starker hervor, als im mittleren und westlichen; auch die Unmittelbarkeit ist mehr oder weniger vorvviegend ausgebildet. Woselbst Weinen und Kiissen bei dem Manne wahrgenommen wird, ist die Kluft, welche beide Geschlechter trennt, keine so tiefe; und woselbst Frauen mannliche Fahigkeiten ausiiben, stehen sie auch dem starken Geschleohte naher. Die mindere Entfernung der beiden Geschlechter von einander, ganz besonders in Bezug auf Organisation des Gehirnes, Bau des Schadels und das Verhaltniss des Kopfes zura ganzen Korper, bei den Slaven korDmt auch zum Ausdruck durch die grossere Liebe der Manner zu der Nachkommenschaft und die in friiheren Jahrhunderten beobachtete personliche Auswahl in Bezug auf die FJhe. Horen wir, was in diesem letzteren Puncte Wilhelm Alexander von den alten Russen erzahlt: Wenn die vorlaufigen Bedingungen zwischen den Eltern des jungen Paares abgemacht waren, so wurde die Braut nackend ausgezogen und von alten Matronen sorgfaltig untersucht; fanden selbe irgend einen korperlichen Fehler, so beraiihten sie sioh, ihn zu heilen, liess dieser aber keine Heilung zu, so zerschlug sich die Partie, und das Frauenzimraer wurde nicht allein als eine zur Zeugung untiichtige Person, sondern auch fiir unfahig angesehen, die Zuneigung des Mannes sich zu erhalten". To se čuje zopet vse drugače, nego ono zlobno predbacivanje, da je Slovanu ženska bitje niže vrste. — Vidimo pa tudi iz navedenega, da Slovana k ženski ni vlekla mesenost, ampak da je prevladala in še prevlada skrb za potomstvo, kar je prav za prav jedini namen združenja moškega spola z ženskirn. (Dalje prih.)