spomnite be slovenskih beguncev S kakim Darom i AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 17, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVH1 Baragov katoliški dan v (levelandu Popoldne se zbiramo za sprevod na Glass Ave. ob 1:30. Odhod na zborovališče ob 2. uri po St. Clair Ave. do kulturnega vrta. Tam otvori predsednik pri-pravljavnega odbora zborovanje in pozdravi goste. Nato govori za Baragovo zvezo tajnik te zveze dr. Ciril šircel OFM v slovenščini in predsednik zveze Rev. Scheringer v angleščini. Za Ligo slovenskih katoliških Ameri-kancev govorita Mr. Joseph Za-lar, glavni tajnik KSKJ iz Jo-lieta in John Dečman iz Pitts-burgha. Pred in med govori za-pojo pevci nekaj slovenskih pesmi. Zvečer ob 6. uri je v prizidku Slovenskega narodnega doma slavnostna večerja, za katero se začno razpošiljati v kratkem vstopnice. Slovenci! Gre za počastitev našega velikega rojaka. Utrditi hočemo svoje katoliško prepričanje in zvestobo katoliškim načelom v teh viharnih časih. Poglobiti hočemo svojo ljubepen do svojega naroda, trpečega na posledicah velike vojne in na razdejanjih, povzročenih po nasilni diktaturi proti narodnega komunizma. Zato je dolžnost in čast vsakega Slovenca, da s svojo udeležbo povzdigne to slovesnost. Na Italijo je treba paziti, priporoča Molotov ministrom KUPCI PLAČUJEJO ŠE EKSTRA, DA DO-BE AVTOMOBIL OPA v Clevelandd preiskuje slučaje, ko so ljudje plačali agentu,ram ekstra denar, da so dobi-i nove avtomobile. To je proti-postavno, ker je vlada določila ceno avtom. Tak način kupčije je zdaj splošno razširjen in OPA skuša to zatreti. Federalna sodni j a ima na ro-, kah 3 take slučaje v Clevelandu. Kupec je plačal v enem slučaju $2,000 za Dodge avto, katerega cena je manj kot $1500. V drugem slučaju je plačal kupec $166 nad postavno ceno in v tretjem je plačal $378 več. -o-— Vse družinske očete bodo poslali iz armade Washington. — Armadni poveljniki so ukazali, da se pošlje v civil vse družinske očete in vse druge, ki so služili že 21 mese cev in ki so bili rekrutirani za armadno službo. Tisti, ki služijo doma, bodo takoj poslani v civil, oni pa, ki so onstran morja, bodo prišli domov do 31. avgu sta. Vojni oddelek naznanja, da je odposlal tozadevni ukaz na vse poveljnike onstran morja. Kakih 105,000 družinskih očetov služi zdaj v armadi in sicer 77,000 na Pacifiku, 18,000 v Evropi in 10,000 drugod. -o-— TO PŠENICO SE SEJE ENKRAT NA VSAKE 3 LETA New York. — V Rusiji so poskušali vzgojiti pšenico, ki se jo seje samo enkrat na vsake tri leta, pa vendar vsako leto obrodi. Iz Rusije zdaj poročajo, da so bili uSpehi sijajni in da je ta problem faktično že rešen. V okolišu Moskve so zadnji dve leti pridelovali tako pšenico, ki se je izvrstno obnesla. To pšenico so dobili na ta način, da so pravo pšenico križali z divjo rastlino. Pšenica je dala kakovost, divja rastlina pa trdnost ali odpor. -—o- Vihar z nalivom je včeraj zadel Cleveland Nad Greater Clevelandom je sinoči divjala deževna nevihta, ki je prizadela mestu in okolici veliko škodo. Od 5:40 pa do 6:25 zvečer je bil Cleveland središče nevihte. Sapa je divjala 40 milj na uro in v več hiš je udarila strela. Vremenski u-rad poroča, da je padlo v tem času 2.27 palcev dežja. Na obrežju Edgewater parka je močan val potegnil v jezero dva avtomobila. Obrežna straža bo danes skušala najti avta v vodi. Sicer ni bilo policiji na/znanjenih nubjenih pogrešanih oseb, pa se hoče obrežna straša prepričati, če ni bila v avtih kaka oseba. Najbolj je divjal vihar po zapadni strani mesta, v Lake-woodu in Rocky River. Ljudje poročajo, da je v stotine hiš vdrla voda in poplavila kleti. Po cestah je bilo toliko vode, da celo ulična železnica ni mo- Zed. države hočejo izročiti vse tajnosti atomske bombe Zahtevajo samo garancijo, da ne bo noben narod to rabil za vojno New York. — Zed države so po svojem zastopniku Bernardu Baruchu predložile koncilu združenih narodov svoj namen, da so pripravljene izročiti vse tajnosti atomske sile komisiji zduže-nih narodov ter uničiti vso zalogo atomskih bomb, če se ves svet izreče za to, da se atomska sila ne bo uporabljala v vojni. Kot prvi pogoj pa zahtevajo Zed. države, da se vseh 5 velesil pri varnostnem koncilu odpove svoji pravici vetiranja v zadevah, tikajočih se atomske sile ter določijo kazen za kršilca. Kot so izjavili zastopniki štirih velesil, so pripravljene to storiti, edino o Rusa ji se ne ve, kaj bo storila. Edino ta se je do-zdaj posluževala pravice vetiranja in ako bo vztrajala še naprej na tem, bo ta načrt padel v vodo. -o- Kanadski poslanec je spoznan krivim vohunstva Montreal. — Fred Rose, edini komunistični poslanec v kanadskem parlamentu, je bil od porote spoznan krivim, da je tekom vojne dajal vladne tajnosti Rusiji. Porota se je posvetovala samo 31 minut. Sodišče bo izreklo obsodbo v četrtek. Največ, kar more dobiti, bo 7 let ječe. Toda v septembru pride zopet pred sodišče in sicer bo zatožen štirih prestopkov vladnih tajno- gla voziti za nekaj časa. Nad, sti , z vohunstv0m Rusije, 500 his je bilo brez telefona,; ko je vihar pretrgal žice. Sirovo maslo in sir bosta dražja danes V Berea in okolici je stala v nekaterih hišah voda do 5 čevljev visoko in škodo cenijo nad $50,000. Na več krajih mesta je močna sapa podrla drevje. Več cest je bilo brez luči, ravno tako tudi mnogo rezidenc, ko je vihar potrgal žice. Na cesti ob jezeru, to je od 9. do 140. ceste se je pokvarilo do 50 avtov, ko je prišla voda v motorje. Po cesti v Gordon parku je drla voda kot v potoku od enega robnika do drugega. NOVrGRMOVI Louis J. Marolt V soboto zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici Louis J. Marolt, dva in pol meseca star sinček družine Louis in Barbara Marolt iz 14618 Thames Ave. Poleg žalujočih staršev zapušča sestro Joan Louise in več drugih sorodnikov. Pogreb bo jutri popoldne ob 12:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Jero-nima in na Kalvarijo. -o- Vedno imejte v spominu, da je boljše biti minuto počasnejši kot pa sekundo prehiter in to posebno velja pri prehodu čez cesto, kjer drvi na stotine avtov in drugih vozil. Vsak teh prestopkov nosi po 7 let zapora. -o Iz raznih naselbin Chisholm, Minn. — Pred časom je tukaj umrla Mary Ru-par, stara 64 let, doma iz Les-kovca pri Litiji. Bridgeport, O. — Pokojni Joseph Snoy, ki je umrl v bolnišnici v Martins Ferryju zadnji petek, je bil rojen 3. jan. 1894 v žalni pri Grosuplju. Umrl je 36 ur po operaciji na želod čnih uljesih. V Ameriki je bil 36 let. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, hčer in mnogo priljate-Ijev. Ambridge, Pa. — Dne 6. jun. je umrla Barbara Jakše, stara 70 let, doma iz Potoka, fara Vavtavas. Mrtvo je našel v postelji njen sin. Tukaj zapušča dva sinova in hčer, en sin pa je padel v zadnji vojni. Superior, Wyo. —< Dne 3. junija je umrl Anton Pirnar, star 78 let, doma iz Poljan pri šrnar-jeti, Dolenjsko. Bil je star naseljenec in dobro poznan v tej okolici. St. Louis, Mo. — Dne 13. maja je umrl George Rački, star 53 let, doma nekje iz Istrije. Bolezen si je nakopal v majni. Malo pred njegovo smrtjo se je vr nil v civilno življenje njegov 21 letni sin, ki pa je kljub svoji mladosti v zadnji vojni veliko poskusil in bfi dvakrat ranjen. Sovjetski komisar Molotov je presenetil ministre s tem, da je pripravljen debatirati glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Pariz. — Sovjetski zunanji komisar Molotov je nenadoma prišel na dan v izjavo, da ministri štirih velesil, ki so se zbrali h konferenci v Parizu, vzamejo v pretres tudi mirovno pogodbo z Avstrijo. Istočasno je pa zahteval, da je treba pazno motriti politični položaj v Italiji, da se prepreči zopetna pojava fašizma. Ta koncesija Sovjetske Unije glede Avstrije je ministre presenetila. še zadnji mesec ni hotel Molotov tekom zborovanja ministrov nič slišati o kaki mirovni pogodbi z Avstrijo rekoč, da je treba Avstrijo študirati kot problem. Molotov je kazal na dogodke zadnjih dni v Italiji in rekel, da so hoteli monarhisti in fašisti preprečiti ustanovitev repftblike ter opomnil ministre na deklaracijo v Moskvi z leta 1943. , Takrat so ministri Anglije, Zed. držav in Rusije podali izjavo na Italijo rekoč, da se mora fašizem popolnoma streti ter dati narodu priliko, da ima zastopstvo v svoji vladi. Ameriški državni tajnik Byrnes je rekel, da nimajo Zed. države nič proti intervenciji v Italiji, ako bo potreba take akcije, da pa ima na rokah zagotovilo, da ima italijanska vlada položaj popolnoma v rokah in re publiki je garantirano življenje. Ministri so se sestali v debati v soboto za dve uri in pol, potem pa so sejo prestavili na pon-deljek. Kakšen bo uspeh te konference se ne more še reči. Ko so sfe prvič sestali v soboto, so bili videti ministri dobro razpoloženi. To bo najbrže zadnji poskus velikih štirih, da napišejo mirovno formulo za Evropo. Ko so stopili ministri v zboro valno dvorano v luksemburški palači, so si prijazno stiskali roke in se smehljaje pozdravljali po 29 dneh, ko so zaključili zborovanje brez vsakega uspeha. Ena glavnih točk pri tej konferenci bo odločitev glede bodočnosti Trsta. -o- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Francoski delavci so za 25% poviška Pariz. — Francoska delavska federacija, ki je v rokah komunistov, zahteva za svoje člane 25% poviška v mezdi. Federacija zahteva to od 15. junija na prej, ne glede na to, kdaj bo povišanje odobreno. NA CESTI IZGUBI TUDI GUVERNER SVOJO OBLAST NAD AVTOMOBILI Warren, O.— Kadar stoji kdo ob robu ceste in daje z roko znamenje mimo vozečim motoristom, naj bi se ga usmilili in ga pobrali, dobi morda komaj, enega izmed 100, da ustavi in ga pobere. Je nevarno, ker človek nikdar ne ve, koga bo pobral. Le prevečkrat se namreč ponovi basen o ježu in lisici. Na nosu pa pa tudi nima nihče zapisano, če Poroka— V sredo ob 10 se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. Louis Urbas Jr. in Louise Kapel. Ženin je sin poznane trgovske družine Mr. in Mrs. Louis Urbas iz 17305 Grovewood Ave., nevesta je pa hčerka družine Mr. in Mrs. Louis Kapel iz 19215 St. Clair Ave. Ženin je služil pri mari-nih in se je udeležil mnogih bojev na Pacifiku, kot na Iwo Jima in drugod, ter se po 4 letih vrnil zdrav domov. Nevesta je pa diplomirana bolničarka. Po poroki odideta novoporočenca ne potovanje' za nekaj dni, nato bo,sta pa prevzela in vodila Urbasovo trgovino. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Želimo jima vse najboljše v novem stanu. Maša za 30-dnevnico— V torek ob 8 bo darovana v cerkvi .Marije Vnebovjzete nyi Holmes Ave. maša za pokojnega Johna Debevec ob priliki 30-dnevnice njegove smrti. Teto i'-ve— Frank Kožuh, ki se nahaja med begunci v Italiji, bi rad zvedel za naslov svoje tete Jo-hane Sečnik. Ako se nam zgla-si, ji pošljemo pismo, ki ga ji je poslal stričnik. Graduiranka— Miss Rose Vatovec, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John Vatovec iz 10801 Prince Ave. je graduirala iz John Adams višje šole. Naše čestitke! Nova trgovina— Mr. in Mrs. Peter Bukovnik sta prevzela trgovino na 7316 Broadway Ave. Prodajala bosta vino, pivo in vsakovrstne mehke pijače. Mr. Bukovnik je brat znanega fotografista Johna Bukovnik na 185. cesti. Rojakom v Newburghu se toplo priporočata za obisk njiju prodajalne, ki se nahaja tik državne prodajalne za žganje. V bolnišnici— Mrs. Ida Brožič se nahaja v Charity bolnišnici soba št. 201. Prijateljice jo lahko obiščejo. Pobiranje asesmenta— Tajinica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 6 do 7 v šoli sv. Vida soba št. 2. Iz Colorade dospeli— Iz gorate Colorade se je vrnila Mr. Lawrence Bandi, ki je pred 2 mesecema odpotovala k svojemu sinu Rev. Bonaventu-ra Bandi v opatijo sv. Križa, Canon City, da si nekoliko utrdi svoje rahlo zdravje. Z njo je dospel tudi sin Rev. Bona-ventura, cia preživi par dni v J družbi staršev, bratov in se-Ister, nakar odpotuje v Newark, !n. J. po naročilu predstojni-jkov. Včeraj, na Očetovski dan, je prišel s častnim odpustom k svoji soprogi Mary Ann roj. ! Bandi in 19 mesecev stari hčerki S-Sgt. John R. Daničič, sin inta, ki Mr. in Mrs. Daničič iz War-verner- rensville, O. Leta 1945 je bil v Sodišče je odklonilo pričevanje letalcev m Mihajloviča Mihajlovič je obvestil zaveznike o novi bombi, nemški iznajdbi Belgrad. — Vojaško sodišče, ibstoječe iz treh sodnikov, ki vodi obravnavo proti generalu Mi-hajloviču, je prepovedalo pričevanje ameriških letalcev, ki so jih rešili četniki, da bi pričevali v korist Mihajloviča. Njegovi zagovorniki so naprosili sodišče, da bi smeli poklicati k pričevanju štiri ameriške letalce. Predsednik sodišča, polkovnik Georgevič je vprašal Mihajloviča, če je njegova želja, da bi se poklicalo te priče. Mihajlovič je odgovoril, da tega ne želi, ker bi državni tožilec potem to imel za dodaten vzrok, da ga napade. Ko je bil Mihajlovič vprašan, kaj je storil za zaveznike, je povedal, da jim je poslal vest o novi nemški tajni bombi, imenovani V-l še leta 1941, ko zaveznikom ni bilo nič znanega o nji. -—o-- Ameriške gospodinje zdaj plačajo 485 milijonov več za dražja živila Washington. — Vladni eksperti so izračunali, da so se živi la zadnje tedne podražila toliko, da bodo plačale ameriške gospodinje $485,000,000 na leto več za prehrano. To računajo sledeče: Kruh se je podražil za 1 cent, kar znese $125,000,000. Mleko 1 cent pri kvortu, povrhu dražje sirovo maslo in sir, kar znese na leto $250,000,000 več. Večja cena za meso. določena še v aprilu., znese $110,000,000 letno. OPA je dovolila restavracijam višje cene za servirana jedila, toda samo pri tistih, za katere ni več postavljena maksimalne cene. je pošten človek ali ni. Nekaj takega se je zadnji teden primerilo tudi našemu guvernerju Lauschetu. V petek bi; moral biti ob 4 popoldne v- tem mestu. Dve milji pred mestom re je pa njegov avto skujal in fiPrave za bližajoči se Bara-' katoliški dan so v najbolj-" teku. Pripravljavni odbor v svojih sejah določil v gla-1 Potezah ves program in raz-j, ^lo posameznim odsekom. J10 število društev je že spo-svoj sklep, da se korpora-udeleže sprevoda, druga Jo Svoje seje v ta namen te i Pevci "Slovenije" in "Iliri-^ Prijavili svojo pripravljena povzdignejo slovesnost v cerkvi deloma na kul- S vrtu. ^ed v glavnih obrisih je V soboto 29. junija po 9- uri se začne letna se-, l£e slovenskih katoliških 'kancev v prostorih šole pri i Ju (Glass Ave.). Ta seja i, Pljuje v soboto popoldne, s e'jo bo slovesna sv. maša j. • uri pri sV. Vidu. Ker je ij. °s'ava prav posebej name-I našemu rojaku Baragi, ^ašuje predsednik Barago-..®Ze Rev.,Frank Scheringer, !* iz " Ans-a, Mich. Cer-'' Uovor v angleščini bo imel '.'Joseph Zryd kot zastop-v Marquette, kjer je H Jfc Tako pravi Rev. GilTis glede protestantov, ki niso hoteli po-, slušati dobrih nasvetov katoličanov, pa so se ujeli v svoje lastne mreže. Zdaj jamrajo. Tako bo treba tudi potrpežljivo počakati, da se razni "sopotniki" ujamejo v svoje lastne mreže — potem bo tako kakor prerokuje COLUMBIA. Torej, ljubi sopotniki — le za nami! Počasi, pa gvišno! * * * No, saj se zavedamo, da nihče ne prizna rad svoje zmote. Tudi je težko utihniti, ako je kdo vajen, da svoja usta na široko odpira. Zato pri mnogih sopotnikih njihovo razočaranje ne pride kar naravnost na dan, ampak se skušajo izvijati iz svojih mrež, kamor so se ujeli, z raznimi izgovori. Ali pa s tem, da naenkrat začno o čem drugem pisati in govoriti, nič več ne proslavljajo kakega Stalina ali Tita. Hudo je pač, če je človek razočaran! Hrvatski duhovnik'Rev. Še-parovič je bil tudi velik titovec. Pred kakim letom dni so hrvatski komunistični 'in sopotni-ški listi prinašali njegova titov-ska pisma z veliko slastjo in jih molili pod nos svojim pro-tititovskim rojakom. Rev. Še-parovič je bil namreč ameriški vojaški kaplan in je imel tam po Italiji mnogo opraviti s Slovenci, izgnanci, begunci, vojnimi ujetniki in tako dalje. Bil je resnična bela vrana med hrvatsko ameriško duhovščino — držal je s partizani . . . Zdaj se je vrnil in je popisal vse svoje obilno razočaranje v kanadskem "Hrvatskem Glasu" — ki je bil tudi do nedavno so-potniški list. Pa ni vsakemu tako lahko priznati; da — se je ujel . . . * * * Švica je bila poslala neko < Dalle na 3 strani i ti "s kolom, potem poj de. * i * * Tudi Ameriška Domovina je med tistim katoliškim časopisjem, ki je storilo — po trditvi OOLUMBIJE — več ko svojo dolžnost. Čast ji, pa naj reče kdo, kar hoče. Ni se ustrašila groženj, ko so mnogi mnogi drugi bežali pod klop in milo tarnali, da gasiti komunistični ognej po vseh gasilskih postavah — ni krščansko ... Še na samega papeža so bolj ali manj postrani gledali, ko je dajal gasilcem komunističnega ognja korajžo, kadarkoli se je kje pojavil. Upamo, da bodo tudi ti "naši" sopotniki komunistov nekoč še naši zavezniki, kakor bi mo- ZAPISNIK - seje Slovenske lovske zveze vršeče se 12. maja 1946 v Barberton, Ohio. Solovec predsednik Joseph Lekšan otvori sejo ob 10:45 dopoldne. Seje so se udeležili sledeči zastopniki: za Rainbow Hunting klub sta Joseph For-tuna in Anton Zabukovec; za Euclid Rifle klub Frank Ka-stelic in John Šetina; za Slovenski lovski klub Barberton sta Anton Klančar in John Lu-kežič. Navzočih je bilo seveda še več članov od Rainbow Hunt- log) ter naj se sprejme zopet stara točka, ki se glasi, da se golobe spušča od "desne na levo." Predlog podpirala solovca J. Šetina in J. Lukežič. Predlog je bil enoglasno sprejet. Solovec A. Klančar se strinja s predlogom ter poudarja, da je bil on vedno za staro točko in apelira na zbornico, da glasuje za isto, dasi je nismo v večih slučajih hoteli razumeti, kot je bila naša dolžnost pri tekmah. V razpravo poseže še več solovcev, ki vsi utemeljujejo, da je stara točka bolj ing kluba in Slovenskega lovskega kluba Barberton, da bodo s paznim očesom sledili poteku seje ter če potrebno tudi pomagali s svojimi nasveti, ki so jih nanizali tekom let kot dobri in agilni člani naše zveze. Solovec predsednik poudarja in apelira na zbornico, da pre-dno gremo z delom naprej, naj bi bili vsi, ki bodo stavili kakšne predloge ali se udeležili debate, kratki in jedrnati v svojih govorih. Zibornica vzame njegovo priporočilo z veseljem na znanje. Citan je bil zapisnik seje iz leta 1945, ki je bil sprejet kot čitan na predlog solovca Jo- privlačna za nas v vseh ozirih. iSolovec predsednik pojasnu-je, da nam večkrat stroji delajo neprilike, kar se pa v tem oziru ne da dosti odpomoči, ampak apelira na zbornico, da smo v tekmah ali doma pri vala h pazljivi ter šele potem, če se bomo vsi skupaj skušali držati reda, nam bo šele to v čast in priznanje od prijateljev našega športa. Solovec J. Lukežič stavi predlog, istega podpira, solovec J. Klančar, da gre predlog o tej točki na glasovanje. Tako je zbornica enoglasno odgla-sovala za staro točko, ki je bila v veljavi od početka pa do le- seph Fortuna in podpiran po Frank Kastielicu. Solovec 'predsednik vpraša zbornico, kako naj zborujemo, ali po starem redu ali ima kateri izmed zastopnikov kako drugo priporočilo o zborov^il-nem redu. Solovec Anton Klančar predlaga in Joseph Fortuna podpira, da zborujemo po našem starem redu, ki je najbolj pripraven in privlačen za nas. Zbornica soglasno sprejme predlog. Razmotriva se o točkah, ki smo jih na prejšnjih sejah nekoliko spremenili. Posebno točka "O metanju golobov" se zbornici ne vidi umestna taka kot je dosedaj. Po daljšem razm itrivanju stavi solovec Anton Zabukovec predlog, da se isto poruši, (Soberjev pred- ta 1942, kot je bila zbornica sprejela predlog solovca Šober-ja, ter se je točka spremenila v toliko, da se je golobe spušačlo (metalo) sem in tja, tako da strelec ni Vedel, od katere strani bo golob priletel. Ker so s tem tudi Vse nada-ljne točke sprejete v zadovoljstvo zbornice, pridejo na dnevni red poročila zastopnikov posameznih klubov. Za Rainbow' Hunting klub poroča solovec J. Fortuna o aktivnosti kluba ter o težkočah s strelji-vom, ki ga ne moremo dobiti, vendar pa poudarja upanje, da se razmere v tem' pogledu kma- lu izboljšajo, ker ne vidi nobene zapreke, zakaj bi ne mogli sedaj dobiti streljiva, ko je vendar vojne že konec. Enako poročata tudi zastopnika za Euclid Rifle klub ter pravita, da so imeli nekaj obljubljenega od njih starega trgovca, ker pa je on sedaj prodal trgovino, sedaj ne vedo pri čem so. 0-menjata pa, da kakor hitro bodo kaj dobili, da bodo o tem tudi poročali. Za Slovenski lovski klub Barberton poroča solovec A. Klančar nekoliko bolj zadovoljivo v tej zadevi ter omenja, da imajo priliko dobiti od 500 do 4,000 nabojev od njih trgovca, kar je seveda zelo pohvalno in priznanja vredno. Zbornica dalje razmotriva, kako bi se v tem oziru moglo odpomoči ostalima kluboma, da bi se tudi zanje dobilo naboje. Ker pa se o tem ne more ukreniti ničesar gotovega, solovec predsednik zaključi debato ter vpraša zbornico, kaj se naredi s poročili zastopnikov. Solovec J. Lukežič predlaga in solovec J. Šetina podpria ,da se poročila zastopnikov sprejme. Zbornica sprejme poročila enoglasno. K besedi se priglasi solovec A. Zabukovec, ki poudarja, da se zaradi zaprek, katere nam ne dopuščajo nabaviti si nabojev za naš šport, kot smo že zadnjo sejo. (1945) gojili upanje, stavi predlog:: da se radi težkoč, ki jih imamo pred nami, opusti vse aktivnosti do prihodnjega leta (1947). Predlog podpirala A. Klančar in F. Kastelic. K debati se oglasi tudi solovec tajnik, ki govori v prilog tega predloga ter stavi dodatek, ki pravi: V slučaju, da si nabavita ostala kluba naboje v zadostnem številu do zadnjega junija, naj se tekme vrše po redu kot navadno. Po preteku tega roka, če se kluba ne priglasita v pripravljenosti, postane predlog solovca Zabu-kovca polnomočen. Ker solovec Zabukovec sprejme ta dodatek, da solovec predsednik predlog na glasovanje, ki ga zbornica enoglasno sprej me. Solovec predsednik pojasnjuje zbornici o točki "Plača odbora" ter pravi, da je nžiše Glasilo dvignilo ceno istemu, ker je bil solovec tajnik vedno plačan sorazmerno kot j« (bila cena glasilu, je sedaj upravičen do višje plače. Solovec Klančar predlaga, da ostane stara pla-! ča. Solovec Fortuna poudarja, da naj se tajnik sam izjavi, če bo zadovoljen s staro plačo za ostalo leto, za naprej pa naj se mu plača kot je cena glasilu. ■Solovec tajnik poudarja, da ni treba za ostalo leto prav nič ukrepati, ker je bila plača že tako odborena na zadnji seji. (Prejel plačo $5 za leto 1946.) Drugače pa je že tako sklenjeno, da se mu plača glasilo in se mu je torej plača^sama dvignila, zato ni treba o tem ničesar več ukrepati. Zbornica se zadovolji s tem pojasnilom in preide na volitve odbora. Solovca L. Boštnar in J. Zu-pec apelirata na zbornico naj kar enoglasno izvoli stari odbor. Ker je solovec predsednik med tem že nomiran, sprejme isto tako tudi solovec tajnik. Zbornica enoglasno izvoli za predsednika solovca Joseph Lekšana; za tajnika pa solovca Fred Kreciča. Prihodnja letna seja se bo vršila pri Rainbow Hunting klubu. Glasilo ostane še vedno Ameriška Domovina, kateri se zbornica ob tej priliki iskreno zahvaljuje za vso naklonjenost skozi vsa leta zvezinega obstoja. Solovec J. Fortuna predlaga, da ostane še za naprej vse zve-zino premoženje v oskrbi solovca predsednika. Podpira solovec tajnik. Predlog enoglasno sprejet. Premoženja je vsega skupaj $35.00. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se solovec predsednik zahvali zbornici za lep red in medsebojno vzajemnost, ki je vladala na seji ter zaključi sejo ob 12:45 popoldne. | Joseph Lekšan, predsednik, j ^red Krečič, tajnik ■ P. S.: Vsi udeleženci te seJ^ se prav lepo zahvaljujej° vso prijaznost in postrežbo, ^ smo jo vedno deležni p" lovcih in njih kuharicah v bertonu. Torej lepa hvala : c« ) verjamete I* .......rjiHfcJ?" Z gospodom zdravnikom imela hude debate. On je ge svojo, jaz svojo in končno sva ^ zedinila na kompromisu, dandanes navada v dip'10 skem svetu ,da naj se P° or;]a višji instanci, ki bo izg°v v končno besedo, kaj naj_se 1P za prav napravi z menoj- ^ je namreč iti pogledat v Je> notranje prostore in si tarn dati teren. Za to je pa treb*a t0 sebnih priprav in posebno ^ izvežbanega človeka, ki 1)1 ^ sam ali poslal v notranjost ^ šne svoje inštrumentne lZV ke. Gospod doktor je nal° poklical, bi se mu take vrs^^ veške napake posebno dop ^ Takemu pravimo špecia'1^^ kakor je rekel pesnik Pres France: le čevlje sodi v. tar, čemer bi rekli nasi i« {0 ci': praskaj se samo tam, srbi. eCja« Ker sem že slišal, da s?.SJtr0ki listi zelo izurjeni v svoJ1 ^ in tudi zelo izurjeni v i'acU1 me je močno zaskrbelo: ^ "Jej, koštalo bo, dohta^. ^ "Aha, ne verjamem, da ^ zato, ker vas bodo prefr£e kaj plačali povrhu," merU bo3tf vnik. "V petek pop°ldnet(, & šli v bolnišnico, tam b°s bodo noč, v soboto zjutraj pa pregledali. Enkrat P0^. j9< boste pa že lahko doma vP1 otroci." jra "Joj, če bom tako nal^®^ j/ljen, pa ne bo napačno, ^ razveselil, "če bo traja'® ^ dohiača zabava samo Čez Že" ... hO * Le malo potrpiw, -tako hitro. To bo šele g v»«" preiskava, ki naj dožene. ^ kaj fali in če bo potreba * ^ zati, ali si pa samo dom da je kaj napek z vam1^ ge ni "Da bo treba pod noz- vso moč prestrašim. , p "Morda bo treba, ge p ne, boste že zvedeli. Si^1^ v taka junaška oseba, kot s)jeK« ne bi smela bati, če j® °il0tola funtov špeha," me prijj1^ ra$fl ži telesni svetovalec. sem, ko me je učeni ge čl' pohvalil. Saj res, kaj bl ^ \fi vek ongavil radi tega, do malo" podrezali z Saj poznam Mrs. Verb* ^ ther Ave., ki je bila paj kot na sedmih operacij« ' d< danes taka kot kako ^ ^ j kle. Pa bi se jaz tresel, K „ i vendar nekaj na vseh ® kot mi nevošljivi ljudje n dujejo, da je mnogo p* se| meni. Torej le nič str« ^ si rekel, se lepo zahval'1 * p« zdravniku za vso tolaz . pj ..... —v sladK,., v moc ter se poslovil v _ ^ r, di, da se ne bova tako \ s0 re dela. Veste, na MeniSjJ^ ei kli, da kadar začne ,» krat hoditi okrog doM^jei! advokatov, je kmalu P ge! Od te zdravniške PreJS olje, se vračal nekako tak® x ^oJ ministri zaveznikov (Kta]n1,1 konferenc: tukaj nlC' ^ Zaenkrat je bilo še je 1 ampak kaj še pi''de' dur go. Generalnemu štabu oficu nisem nič p£>ved!l nie 1^ bil. Nisem hotel, da b' ^ b0n kdo tolažiti, enčeš, saj hudega, pa tudi nisem yiV bi se mi kdo režal m 11 ^ ščil zagato, v katei^se ^ \ dil po ukazu in ok° , ;e # , zmeta, naj ga pes pot'f" ^ ki si je moral ravno m' ^sj ti, pa ki je na tem P^ ' svetu še domala 2 mi'1^.^ 7 gih ljudi. Kako, da ^ 1 vas vprašam, pa ki ^ mam za take domače SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA ^ KBEKI5KA DOMOVINA, JUNE 17, 1946 Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA XVIII Blaž se je truden in blaten pehal po zasneženi cesti proti Sv. Juriju ob Ščavnici Teden dni je že bil na potu, zmučen, potrt in obupan v svoji boli. "To je zadnji Sveti Jurij; če tam ni, so se oni motili!" Iskal je Meto Križnar, ono žensko, ki mu je pisala takrat, ko je Marta Božičeva rodila njegovega otroka. V rokah je tiščal orumeneli papir, ki je bil ves masten od prijemkov, na katerem so se poznali medeži njegovih rok in njegovih žepov. In ga je bral in so mu lile solze v potoku po velih licih. Dragi moj, ti brezsrčni moj! Ne morem sama pisati, piše mi Metka. O, kako bi rada jaz pisala sama. Vem, da ti ne bo prav, da pišem. Toda moram. Ne radi sebe, ki ne maraš več zame. Zakaj ne maraš, sam Bog ve. Ne radi sebe, zaradi otroka. Sina si dobil. Kakšen lep otrok! Če bi ga videl, bi vse pozabil, da sem te kdaj žalila, in bi ga vzel v naročje. Tako sem sama, tebe ni od nikoder. Na svetega Martina dan je bil in župnik ga je kar sam krstil za Martina. Nič ni pomagalo, Metka mu je botra, za botra pa je bil mežnar, ker drug ni hotel. Jaz bi bila rada, da bi bil Blaž, po tebi, po očetu. Metka je služila z menoj, tista je, ki je takrat imela rumeno jopo, ko sva bila na veselici in si še vprašal, kdo je ona z rumeno jopo. Mežnar-ju sem poslala za prijaznost in nadlego pet goldinarjev in jih je vzel samo tri,.dva je poslal nazaj za Tineta. Ta dva goldinarja sme dala naložiti v hranilnico in Metka mu je dala še pet, da jih ima sedem. Zapisali smo, da jih sme vzeti, ko bo star 24 let. O, če bi ga videl, bi jih. dal ti gotovo še sedem. Piši kaj in pridi k nama, ki sva sama. In če me ne bo, usmili se fantka, sinčka. ljubeče, pozdravljajoče Te žene neporočene. Spodaj je bilo pripisano v naglici: Slaba je, pridite hitro, rada bi Vas vsaj videla. In Blaž je bil našel pred dnevi pismo med svojim starimi papirji, ga del na kolena in go močil s šolami ter ves trepetal : ' "O, to je dokaz, to je dokaz!" Ko je premagal prvo veselje nad pismom, je zlezel vase ter svinčeno mrzlo stisnil zlo-govaje skozi zobe; in so padali zltfgi, mrzli, svinčeno težki, polni trdega, bridkega kesanja, kakor da si trka na prisi: "In sem šel in sem oba zatajil in delam pokoro za svoj greh in sem kriv vseh grehov svojega sina. In sem kriv vseh grehov svojega zataj enega sina, nesrečnega. O, Sveti, Pravični, kaj bo z mojo dušo Na kolenih glej, na kolenih! Če jo moram dati v zameno, da rešim sina, vzemi življenje, o ti Sveti, o ti Pravični, o ti Bridki o ti Grozni, ki si me otel iz jame zasutega, ko nisi otel deset družinskih očetov otrokom, ko nisi otel osemnajst šinov materam, ko nisi otel sedem stacev starkam ženam, sf me otel. O, ti Grozni, ali si me zato otel, da delam samo pokoro? Ali me nisi otel zato, da rešim sina! In zdaj si mi še poslal dokaz, ki ga zahteva, o ti Predobri, zaradi sina, ki ni kriv sam da ne pozna očeta!" (Dalje prihodnjič) ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (Nadaljevanje z 2 strani) število svojih zdravnikov v Jugoslavijo, študirat in pomagat. Bili so tam osem mesecev. Odšli so tja polni navdušenja za Tita. Ko so se vrnili, je eden izmed njih pravil: "Po nekaj dneh bivanj,a v Jugoslaviji se je začel v meni dolgotrajen boj, da bi vsaj sam sebi priznal, kako sem razočaran. Saj veste, človek je tak, da le nerad prizna svojo zmoto in svojo zablodo. Toda lastna izkušnja je polagoma zlomila mojo ideološko trdo-vratnost. Priznam — globoko sem razočaran. Kar se tam (v Jugoslaviji) dogaja, ne spada v nobeno civilizirano državo. To je jama razbojnikov." * * * Ampak, ljudje božji, to je vse samo težko branje. Dajmo no še vsaj eno "za špas" povedati! Saj ni, da bi človek kar naprej nosil zamišljen obraz in se nikoli nič ne posmejal. To veste, da je bil Tito v Pragi. Koder je hodil, kjerkoli se je pokazal, povsod je bil strašno'"slovesen." Držal se je kot sam — Goering! No, morebiti pa tako kakor Žukov. Me-dalij in odlikovanj je imel pa toliko kot oba omenjena skupaj — dokler sta jih imela. Vsa sprednja stran Titovega juna- škega života je bila pokrita z medaljami. Pa jih še ni bilo dosti. Tudi gospod Beneš je imel eno pripravljeno zanj. Prišel je veličastni trenutek, ko je imel Tito dobiti Beneševo medaljo pred tisočero množico navdušenega naroda. Stopi gospod Beneš pred Tita, stegne roke, da mu medaljo pripne—takrat pa zapazi, da ni nikjer več "plača" za nadaljnjo medaljo. Išče, išče, gleda, gleda — končno za- pazi malo praznega prostora— na žepu Titove maršalske uniforme. Kaj je hotel, medaljo mu je pripel tja, kamor mu jo je pač mogel — na žep! Še danes se smeje vsa Praga, pravijo, ko se spominja na tisti "veleslovesni trenutek," ko ga je Beneš tako čudno polomil. Ampak Tito ima morda še drug žep — naj pride po medaljo k svojim ameriškim sopotnikom ! — Zaplot. Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. TeL GL 4316 Sedemdeset dni v "komunističnem raju'" Društvo fotografskih ilustratorjev je izbralo deset Icrasotic, iz katerih bodo potem ustvarili tako zvano "dream gi>'l-" Eno teh kra-sotic nam kaže gornja slika, to je Toni Seven, 21 letna filmska igralka, ki je bila od sodnikov izbrayia radi svojih lepih nog. Piše Martin Radoš, župnik. Želim da čim širša javnost zve resnico! Pripravljen sem ponoviti pred vsakim objektivnim sodiščem vsako trditev, jo zagovarjati in s prisego potrditi ter s pričami dokazati, v kolikor te še žive . . . * Dne 11. maja 1942. je zapustila italijanska posadka Spodnji Log. Dva dni kasneje, 13. maja, so prišli v kraj trije partizani, eden s strojnico in dnevno po dva ali trije, ali pa vsak drugi dan skozi vas, in odhajali, seveda z orožjem. Dne 14. maja je prinesel zadnji krat pismonoša pošto v vas, potem pa nič več. Bili smo odrezani od sveta. Partizani so strahovali celo okolico, izsiljevali v itak že pasivnem kraju živila in prirejali mitinge, na katere so z orožjem zganjali stare in mlade obojega spola. Te mitinge so prirejali večinoma na prostem pred kako hišo na vasi, le redkokdaj v šolski sobi. Na mitingih so med drugim govorili, da so oni kraj "osvobodili" okupatorja (ko nobenega okupatorja v kraju ni bilo); da ste morajo vsi prebivalci "izpreobrniti v 100% komuniste, sicer bodo kot "belogardisti" likvidirani; najraje pa so napadali: cerkev, papeža in škofe, katoliška božja pofra, katoliške shode in kongrese Kristusa Kralja, blatili in zasmehovali kralja Petra II. in pokojnega njegovega očeta Aleksandra; • proglasili komunistično načelo: Vse je skupna last! (izvajali pa: "Vse je naše!"). Obetali so, da bo po novem redu, katerega bodo oni u pel j ali, vse drugače. Sprva so "vabili" ljudi v gozdove, kasneje pa nasilno priganjali. Na teh mitingih so se vršile "prve svobodne volitve v Jugoslaviji" (tako so jih oni razglašali), seveda v območju "matild" in "bred." Kandidate so posatvljali sami, ljudem pa zaibičaivali: Kdor bo glasoval le volitve proglašene "enoglasnim." Preprosto in pošteno ljudstvo jih je takoj spregledalo in spoznalo za komuniste. Pri prvem razgovoru s podpisanim župnim upraviteljem Radoš Martinom so mi komunisti prepovedali pod smrtno kaznijo pridigati in govoriti s farani o verskih in političnih zadevah. Od časa do časa mi bodo že oni poslali kako okrožnico, katero bom moral prebrati namesto pridige vernikom med službo božjo, politiko pa bodo že sami vodili. Od vasi smem v razdalji le 3 km: Ver-derberjev mlin v Vrtu ob Kolpi, pa je vsem vaščanom prost, tudi meni. Sicer pa je potrebna propustnica, ki jo izda tajnik terenskega odbora, učitelj Lojze Zupane. — Kakor za vsakogar, tako je tudi za me delo obvezno. Če se bom kaj upiral, me bodo kot "belogardista' likvidirali. Tako je v župnikovih rokah pela lopata in motika, bat in kladivo, vile in grab-lje, srp in plevcv-;'.:. Ziptcnili so mi, takoj vso živino (o xrave, 3 ovce in 2 prašiča), do katere sem prišel zakonitim potom in pošteno plačal. iSicer so mi živino "milostno" še nadalje pustili, a le v oskrbovanje in prepovedali pod smrtno kaznijo vsaktero odtujitev. Prve dni so tudi mene hodili komunisti po dva ali trije s puškami "milostno" in "uljudno" vabiti na mitinge: "Tovariš župnik, da boš tudi prišel na miting!" in pri tem prijeli za puško, češ: "Če te ne bo, te bo pa "matiilda poljubila." Pozneje pa so ta vabila vedno bolj opuščali, češ, da to več nima smisla, ker me bodo itak kmalu likvidirali. Na tajnih sejah so me namreč štirikrat obsodili na smrt: "Treba pa je, zaradi javhosti, počakati primerne prilike ... da jo bo župnik poprej "kaj zavozil." — Za to tajnost sem izvedel od soseda Makšeta Antona, očeta 6 otrok in dobrega gospodarja, katerega so v začetku vpregli v svoj voz, dne 6. dec. 1942, so ga pa strašno resnico, da sta okupator in komunisti v tajni zvezi. Njihove medsebojne '"praske" so le na zunaj "pesek v oči'!! Namen obojih je: Iztrebiti mirno, pošteno in verno ljudstvo ter ustvariti paritzanom — komunistom slepo-poslušno rajo. Ta grozna resnica je postajala od dne do dne jasnejša in je postala narodu krvavo dejstvo. To pa spada v drug okvir, kar so in še bodo dokazali drugi. Komunistična komanda me je naslednji dan 2. jun. okoli 10. ure dopoldne obvestila potom civilista, kovača Šubica iz Čepel j, o teh dveh mrličih in naročila pogreb za zvečer okoli 8. ure na Vidmu. Ker je pokopališče oddaljeno od Spodnjega Loga po cesti nad 5 km in bližnjica po hosti nad 4 km, sem zaželel, naj se mi oskrbi potrebna propustnica in enega moža za spremstvo. Na to mojo izraženo že4jo ni Šubic ničesar odgovoril, se vsedel na kolo in odpeljal nazaj na komando ter tam sporočal: "Župnik ne mara priti!' Ob 2. uri popoldne se pripeljejo na kolesih: dva komunista z "matildama" preko pleč in predsednik krajevnega terenskega odbora Al. Košir s Kn e ž j e lipe in me ogovore: "Torej, tovariš župnik, ne maraš priti pokopati!? ... Ko o-pazijo mojo osuplost, dostavijo:' "Tovariš Šubic je tako povedal!" . . . In: "Njemu verjamemo, tebi pa ne! ... Odvrnem: "Resnica pa je le ena in sicer ta-le ... in ponovim svojo željo izraženo Šubiča, potem še dostavim: "Mogoče pa želite pogreb takoj ? Sem pripravljen, grem kar z vami!" . . . "Ne!" Odvrnejo: "Mi imamo še drugo pot, pogreb se vrši ob naznanjenem času," za tebe pa bomo oskrbeli voz, da se boš "grofovski" pripeljal na pogreb!" . . . "Ne zahtevam voza, vendar pa, če ga oskrbite, plačal ga bo Martin sam! . . . Vztrajam pri svoji izpovedbi!" Na ta moj odgovor odidejo vsi trije po vasi. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO proti, na j se le pazi! Vsak tak bo kot "belogardist' ustreljen. Po tem so se vršile vo^tve. Volili so vsi navzoči. Preči'tali so sami kandidate in rekli: "Kdor je proti naj dvigne roko!" Seveda se nihče ni upal "glasovati" proti. Tako so bi- Brat proti bratu. — Ko so neivyorski "baseball" igralci igrali z chicaškimi White Sox, so gledalci opazili, da brata lovita žogo pri obeh klubih ali tirnih. Bill Dickey, levi je z Yankeeji in njegov brat, desni, George (Skeeter) Dickey je z White Sox. likvidirali, ker se jim je "izneveril" in je preveč vedel za njihovo "rokovnjaštve." Komunisti so polagoma "prodirali" tudi v okoliške vasi, ko so zavohali, da tam ni nobenega okupatorja in prebivalce terorizirali. Prišli so tudi v veliko vas Predgrad z nad, 400 prebivalci — 3 km oddaljeno od Starega trga ob Kolpi — in vso vas strahovali. Posamezno so prihajali celo v Stari trg, kjer je bila močna okupatorska po sadka, pa za čuda, okupator ni nobenemu niti "lasu skrivil!" pač pa je z daljnostrelnim orožjem streljal na okoliške vasi, na mirno prebivalstvo. Zaradi tega so okoliščani zapuščali te vasi in bežali v oddaljenejše vasi. Tako je iz omenjene vasi Predgrad zbežalo Veliko ljudi čez "Kožice" in "Pargo" Spodnji Log. V župnišče sem sprejel 13 beguncev: 10 otrok in 3 odrasle osebe. Čez par dni so se vračali, ko se je ozračje nekoliko pomirilo. Omenjeni beg pa se je vršil na sam Bin koštni praznik, dne 24. maja 1942. ("Matilda" pomeni puška "matildin polj ub" pomen strel, "Kožice," "Parga" pome ni gorski greben.) Ljudje so hitro zaslutili MALI OGLASI Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ŽENSKE ZA ! DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) Za pranje želi še dobiti žensko, da bi pra-ia en dan na teden. Zglasite se na domu Mrs. Alice Kazaglow, 1182 E. 83. St. ali telefonirajte RA 4689. (us) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93 lic na uro Čas in pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (123) ASEMBLERJI DRILL PRESS OPERATORJI HAND MILLING MACHINE OPERATORJI Dnevno in nočno delo Plača od ure in bonus Locke Machine Co. 971 E. 63. St. (122) MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin. ol'je, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjanio stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) Išče sobo Dekle, ki dela, išče opremljeno spalno sobo pri slovenski družini v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče po 5:30 uri HE 2858. (119) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV , Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 8:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. (Mon.Wed-x) Išče sobo Moški išče opremljeno sobo od E. 60. do E. 70. St. Kdor ima kaj naj sporoči v našem uradu. (120) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, spodaj ima 7 sob, zgorej 5. Hiša je zdaj prazna in se lahko takoj vselite. Nahaja se na Sa-ranac Rd. v Collimvood. Za več informacij pokličite IV 1648. (119) Sedaj je čas! Sedaj je čas, čja prodaste svojo hišo ali, trgovino Zglasite se pri A. J. Salettel EX 4808. (k) Ugoden nakup Naprodaj je 7 akrov fine zemlje v Mentorju. Zelo poceni za $4,000. Naprodaj je apartment za 6 družin, v jako lepi okolici. Zelo dober kup za $22,000. Zglasite se hitro. C. A. Rybak Tel. PO 6727 ____(119) Pohištvo naprodaj 3 kosi (maroon) za parlor, kuhinjska peč New Process v dobrem stanju, Frigidaire ledenica, miza za parlor. Zglasite se na 1063 E. 68. St. spodaj. ___,___(122) IMAMO KUPCE z gotovino za hiše za eno družino, za dve, apartmente, za trgovske prostore in lote. Imamo tudi klijente, ki bi radi zamenjali. Kaj imate vi? Mr. William Sintic Real Estate 18419 St. Clair Ave. KE 0974. (135) 'Jjegov sivi pogled se je 41 od' srda in bolesti, ra-'■Jija in maščevalnosti, od 'jn grožnje, od bridke bo-* "i sovraštva. Sinaha je "a'a, pa se hipoma zbrala ^očna. 4 bo, oče!" je stopila ^ ter ga prijela za roko. K oče!" je otresel njeno roko, ga je pičil gad. l3ti me!" je dejal s stu- zaničevanjem, "pusti » 'V oče!" je ponovila s jftofti. "Vaš grunt ne bo Pokore za moj greh. Ka-^ daste mojo doto, dam 'nazaj!" Odločno, kakor ^trgala vso temo obupa ;Ia8toosti nad seboj, je roko. "Grunt Vam "iti • • , • _____i•>> j n ce je to moja smrt! '°r je mežikal vanjo ter n°s z golo roko. Raz-videl njive pod seboj; ri oreh je metal mogoč-.c° na brazde in trato. zadnjih besedah mu ' kakor blesk preko ob-^ olajšanja. Zacmokal ,1110 ter se prestopil na Praviš?" je nazadnje do. J,"1 četudi bo to moja poudarila razločno S ji je trepetal v čudni "le?" je vprašal skoraj > moja stvar!" 'ga"boš vzela? Ali te Neznana skrb je 4 iz njegovega vprašaji moja stvar!" Franca, 'samo to ^a njemu ne daš' grun-^o to prisezi in imej ' je -zagrčal starec, ki 1,111 roke tresle od neiz-* razburjenja. "Samo ^i. pri onem križu vrh ■ ki sem ga jaz sam tja r' °nem križu, da ne bo ^ohorjev hlapec imel j^ega grunta!" ,dvigniia r0k0 k prisegi ;°rila odločno in trdo: da ne bo Mohorje nikoli imel Mohor-frunta!" ■ je pristavil Mohor, kučmo ob tem straš-i z°ru, polnem grozne ta- Vi. ' naj ti gori na du-.1 in njemu in vsem za i6 ^ prej ne bo zgorela fd glavo!"7 je lila na Mohor-' lipe pred hišo, na . a sadovnjak, na strehe j .2idovje, kakor da lije j neba. V Franckihi I brlela luč, gospodinja ^ pri mizi ter nemo s ^ objokanimi očmi str-v'edse. In ko je ura od-1 noči, se je zgenila; | Ji je, da je nekdo po-tHJk°zi okno. klCe>" ji je šinilo skozi "France, za očeta je j^'jat nazaj!" ^ ženila listino enkrat, '.Jo zmečkala v rokah i jJ? ter jo prižgala na ip'- Iz listine je planil L do nizkega stropa, 1 i— plapolal. Franci se ' da plapola in gori ;,,Sake vročine. "Mrtvi ij ji je šlo skozi misli, 1 Mrtvih,1 .tako gori na i i Je samo črnosivi, pepel, k* je pobrisala s tresočo, je opazila majhen, ^n košček, ki ni zgo-ftjem je bil lastnoroč-njenega mrtvega molila je papir kakor if ter ga nesla k ustnam, i ^mislila sredi kretnje Lastila na mizo. li.?2 ničvrednica — ne- 3 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 17, 1946 AUGUST HOLLANDER V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. HEnderson 4148 NAZNANJA: DA pošilja denar v vse kraje stare domovine potom na' vadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom tabelna. Vsaka pošiljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v starl kraj; Da opravlja notarske posle. Postrežba pri Kollanderju je vedno točna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. W BLAG SPOMIN DVAJSETE OBLETNICE ODKAR NAS JE z VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI iN NIKDAR POZABLJEN SOPROG IN SKRBEN OCE Andrew Krainz ki ga je Bog poklical k sebi in je za vedno zasp dne 17. junija 1926. MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V Kako lep je mesec junij, vsa narava ga krasi, pa za nas je bridki in tužni ker nas Ti zapustil si. Pa leta mnoga nam spomina na Tebe predragi niso zbrisala, saj v duhu z nami vedno živiš in boš do konca naših dni. z Bogom Ti vsi želimo, večni mir in sveti raj, da bi enkrat se združili skupaj vsi nad zvezdami Žalujoči otsali MARY KRAINZ, soproga; ANDREW in MICHAEL, sinova Cleveland, O., 17. junija 1946 Naročite se na dnevnik "Ameriška DomoVl0^ t; Poslednji dnevi Pompejev ROMAN 4 Ti so udarlili v divji smeh. "Jaz te bom učil, mladi ba-hač, igrati z menoj Macedonca. Nisem kak oslabel Perzijec, to ti zagotavljam. Kaj, ali se ni-jsem boril dvanajst let s kolobarjem in ali mi je le enkrat omahnila roka? Ali nisem dobil palice iz same roke editor-ja v dokaz, da smem počivati na svojih lavorikah? Zdaj pa naj grem v šolo k takemu mladiču?"— To izgovorivši je srdito. odpahnil roko. Gladijator je prenesel divji stisk roke, ne da bi zganil le z mišico in z onim zaničljivim smehljajem, ki je bil tako zelo razkačil krčmarja. Ali komaj je čutil roko prosto, se je vzpel za napad kakor divja mačka Lasje so se mu zježili po-j konci in z močnim, presunljivim glasom je skočil na svojega j nasprotnika s tako silo, da se je j ta, čeprav se je postavil kakor Herkul, zgrudil na tla, kamor sta padla oba hkratu s takim ropotom, kakor da se je zrušila skala. Krčmar bi si bil prihranil i vrv, ki mu jo je bil Lidon takoj prijazno nasvetoval, ako bi le j še tri minute ležal na tleh. To- j da na ta ropot je skočila neka : ženska na bojno polje. Ob- i darjena je bila z rokami in — pestmi, ki bi utegnile biti drugače sposobne le za nežen objem. Sicer se je pa ta Ijubez-njiva pomočnica krčmarja Burbona, kakor on, bojevala pred očmi samega cesarja. In Burbon sam, na borišču nikdar premagani Burbon, je moral j često, kakor so trdili zlobni je- J ziki, prepustiti palmo svoji | nežni Stratoniki. Komaj je f sladka stvarica opazila, v kako veliki nevarnosti se nahaja njena slabša polovica, in dasi brez drugega orožja, razen onega, ki ga jej je podarila mati narava, se je vrgla na gladija-torja, ga objela s svojima suhima rokama in ga v hipu o k r en j 1 a s telesa svojega moža tako, da so njegove roke tiščale sovražnika le še za vrat. Tako vidimo včasih psa, ki se' je zazrizel v svojega padlega ' tekmeca, postavljati se na zadnji taci. S polovico telesa mirno kreče po zraku, toda glava, zobje in kremplji tako ob-delavajo sovražnika, da ju nikakor ni mogoče ločiti. Gladiatorji, navajeni gledati kri in ■ vsled nje še bolj razvneti, so j ostali mirni, toda režali so se in divje pogledovali na krvavi 'vrat krčmarja. (Dalje prihodnjič) -o- SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo ZA REZIDENCE iN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA /žjjT Su VELIKOSTI / W J3-4 ZA VSAKO GRELNO t J ZAHTEVO. j spremen ja \ furneze za premog 1 ^('^s^p^lk in boiler je v avtomatično gretje ~ Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell > Kontrolami POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN ■ f r nI I m I iBHnM^TMIP^ Br-Jj. 11wiMMpHnlBMlnM ^LUlL -. 'AJLariiiiilLA. -. 'XiIL^J-UILLA\,Jl i ŠTEFAN M. ROBASH, ZASTOPNIK 1926 1946 2 » aupanie WMMHMflMHMHMMMMMMNMllMIIMMN^ Ameriški Domovini c najstarejšem slovenskem časopisu v Cleveland« 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 ] DRUG A KNJIGA. 8 PRVO POGLAVJE. Krčma v Pompejih in gladijator j L 0 Pojdimo zdaj v oni del Pom- 1 pejev, kjer ne biva zabava, mar-. več njene žrtve in orodja — v . zatočišča gladijatorjev in najetih borilcev — v domovanje pregrehe in uboštva. Pred ■ majhno hišo in neki ozki uilici 2 je stalo več mož, katerih jed-rovite in herkulske postave, njih smela in drzna zunanjost, . močne in uti-jene mišice so kazale da so junaki iz arene. Na prizidku pred krčmo so stale posode, napolnjene z vinom in oljem, na zidovih so bili naslikani pijoči gladijatorji; tako| . stari in častitljivi so krčmarski znaki. V izbi je bilo več majhnih miz, ki so bile ločene z nekakimi pregrajami. Za mizami so sedeli možje, ki so pili ali metali kocke, drugi pa igrali "doudecim scriptae," ki jo smatrajo starinoslovci za šah, dasi je bila morda bolj podobna igri "dama", pri kateri so metali tudi kocke. Bilo je še zgodaj zjutraj, kar je najbolje dokazovalo, kako so ti ljudje živeli. Kljub zakotni legi te hiše in kakovosti njenih gostov ni bila znotraj tako zakajena in zamazana, kakor marsikje podobne pivnice po naših mestih. S'misel za lepoto vseh Pompejcev, vsled česar niso zanemarjali vsaj ne zananjosti, se je kazal tudi tu v živobarv-nih stenah, v fantastičnih, dasi ne grdih oblikah leščerb, vr-čev, čaš in drugega navadnega i hišnega orodja. "Tri Poluksu!" se je oglasil eden izmed gladijatorjev, ki je slonel na rožancu vrat, "tvoje vino, s katerim nas napajaš, stari Silen," — in pri teh besedah je sunil debelega krčmarja v hrbet, "je tako šibko, da nam razredči najboljšo kri j po žilah." žrtvovala na onem prečudnem | oltarju. In zopet se je oglasila počasno in svečano preme-njena melodija: Zdravstvuj nam temni, mrki gost, ki prišel k nam si iz daljin; ko umre cvet zadnji in radost, daš čašo svojih nam temin. Zdrav, mrki gost! Kdo prava več ima, da smeh pozdrav mu da, ko tisti, ki nekoč nas vse zagrne v noč, z reko teme obdan? Še je gostije dan in ti, mrtva senca, ti — naj v miru se le gosti, trenotni, hipni gost! Zdaj pa se je nakrat oglasila lepa Apecidova soseda in zapela : Sreča nam dana je; solnce še ni zašlo vroče, daleč nirvana je, ure tako nam cvetoče, Tebi kozarec sladak, ljubi moj, sladke poglede; kot golobica leti v globnjak, k tebi naj ljubica sede. Sprejmi, o sprejmi me, zvesto na prsih ti radostno dekle spi! Potlej predrami me, vzdihni in reci mi, priča naj luč hči, da mi zdaj solnce še sveti, da groba sence se moje baklje boje in v vročem poljubu še ustna na ustnih drhte, da smem še tvoja živeti. Ena je ovenčala Apecida s svežim vencem, najmlajša pa mu je kleče ponudila čašo, v kateri je šumelo in se penilo iskreče vino z otoka Lezba. Mladenič je bil premagan; stegnil je roko in pil in kri mu je začela divje pluti po žilah. Zgrudil se je na prsi vile, ki je sedela poleg njega, iskaje s plavajočimi očmi Arbaca, ki ga je bil pustil v razburjenosti svojih čuvstev- iz vida, zagiedavši ga na zgornjem koncu mize na počivalnici, odkoder ga je opazoval z vzpodbujajočim smehljajem na ustnicah. Ni ga zagledal kakor po navadi v temnem, preprostem oblačilu, tudi svečano in resno čelo je izginilo docela. Snežnobelo oblačilo, z zlatom vezeno in z dragim kamenjem posuto, je odevalo njegovo častitljivo postavo, Ovenčan je bil z nekako krono iz smaragdov in rubinov, tem-nočrne kodre pa mu je ovijal venec belih rož. Bil je ves prerojen in pomlajen, kakor Odisej, — v njegovih potezah je bilo zdaj več izraza lepote nego globokega razmišljevanja in v vsem tem slikovitem prizoru je bil odličen kakor olimpijski bog. "Pij '— ljubi — veseli se, varovanec moj!" je dejal; "ne sramuj se svoje mladosti in svojih nagnjenj. Kar si, to čutiš v svojih žilah—pomisli, kaj bo nekoč iz tebe!" Pri teh besedah je pokazal z roko proti neki dolbini v zidu, kjer je zagledal na podstavku med Bakhom in Idalijo človeško okostje. "Ne boj se!" je nadaljeval Egipčan; "oni mračin gost nas spominja le kratkosti življenja. Čujem glas iz negovih koščenih ust, ki nam kliče: "Uživaj !" Med tem je več vil obstopilo one kipe. Položile so vence na podstavek, napolnile in izpraznile ičaše in pele naslednjo pesem : Bahhova, himna podobi smrti. V senc temni deželi prebivaš že res, prepeval in pil si nekdaj. Duh tvoj prepojen je le smrtnih čudes, srce pa je naše še zdaj, kadar drhte beži in radosti želi, veselja teh naših nebes. S tem vencem ovenčamo tem- pel paj tvoj razpali, ki v njem si živel, ko se ti smejal je še čaše napoj, cvet rožin v laseh ti dehtel, in lire nežni glas sladil je srcu čas, ko dan se je združil z noč jo j. Nato se je bližala nova skupina in godba je zasvirala hitreje in živahneje: Smrt je breg prav teman, ki nam veli: Bodi krmar kesan, veter naj spi! Ven čaj te z venci stas, čas in oltar, cvetje je vsaki čas živega dar. Po kratkem presledku je na- ! daljevala druga skupina pesem 1 čedalje živahneje: < Zivlejenje je kratko, živite } veselo, noben brez poljuba naj hip ne ( zamre, s dokler nam bo cvetje mladosti ^ cvetelo, g ljubavi naj biseri v njem se ^ bleste! ^ Tretje skupina se je pribli- c žala s polnimi kupami, ki jih je ji Tipična Ametikanka. — Mrs. Edna Morrow, stara 21 let iz Pitpbnrgha je bila izbrana od posadke nosilca letal Puget Sound v San Francisco kot tipično ameriško dekle. Za to izbiro so mornarji {poslali sto raznih s{ik. Njen soprog ARM-ie Hugh Morrow je napisal 200 besed dolgo priporočilo, zakaj bi njegova soproga morala biti izbrana. Capt. W. F. Rodee, poveljnik nosilca je kronal izbrano Mrs. Morrow na ladji, kjer služi tudi njen soprog. Krčmar, ki mu je veljala ta robata ljubeznjivost, je bil že v jeseni svoje starosti, vendar še tako močne in atletske zunanjosti, da bi se mogel meriti z gladijatorji; toda mišice so sej mu skrivale v masti, lica so bila debela in rdeča, a trebuh mu je molel junaški naprej. "Prepovedujem si take neumne šale," je zarjul z glasom Razkačenega tigra; "moje vino I je še predobro za te, ki tako in tako nisi več daleč od spolia-rija." "Le krokaj, le, stari vran!" je odgovoril gladijator s surovim smehom, "še obesiš se od jeze, ko boš videl, da dobim palmo zmage; in ako si priborim denarni dobitek v amfi-teatru,rbo moja prva zaobljuba Herkulu, da se za vselej odpo^ vem tvoji slabi pijači." "Cujte ga, čujte — cujtei vendar tega skromnega širo-j kousttneža! Gotovo je služil pod Bombodihom Kluninstari-disarhidom, je kričal krčmar. "Spor, Niger, Tetraid! On pravi, da vas premaga vse. Toda vsaka vaša mišica, pri bogovih, je sama dovolj močna, da se sprime s celim tem gobezdan-cem, sicer naj ne razumem nič o areni!" "Ha!" je rohnel gladijator, rdeč vsled jeze, "naš canista bi vam mogel povedati drugačnih reči o meni." "Ali govoriš o meni, širo-koustni Lidon?" je odgovoril Tetraid besno. "Ali o meni, ki sem zmagal v petnajsith borbah?" je vprašal orjaški Niger, stopivši pred gladijator j a. "Ali o meni?" — je vpil Spor iskrečih oči. "Tiho!" — je odgovoril Lidon, pi-ekrižavši roki na prsih in uporno gledaje svoje nasprotnike. "Cas boja se približuje; prihranite si dotlej svoja izzivanja." "Da, storite talp!" je dejal krčmar; "in ako zate povesim svoj palec, naj mi boginja usode prereže nit življenja." "Tvojo vrv, hočeš reči," je dejal Lidon zaničljivo; — "tu imaš sesterc, da si jo kupiš" Krčmar je hipoma zgrabil pomoljeno mu roko in jo stisnil tako silno, da je brizgnila kri iz prstov na obleko tam okoli stoječih prepiračev.