športna vzgoja 25 The status of physical education in Iranian schools Abstract Movement plays a central role in a child‘s physical development. Its role is crucial during the period of growing up, as it has a significant impact on the child‘s cognitive, emotional, social and movement development. A child moves spontaneously, and during school period, a special subject of physical education is dedicated to the development of his motor literacy, based on the needs, interests and developmental level of the children. Different coun- tries include movement and physical education in their curricula in different ways. With this contribution, we want to present the concept of physical education in Iranian schools, as comparisons are a good opportunity to see how the goals of certain subjects are universal, and their realization is also culturally and historically conditioned. Most of the educational goals of the modern school can be realized by involving children and adolescents in sports activities. Teaching physical edu- cation is included as one of the eleven learning areas in the Iranian national curriculum. The purpose of the content area of physical education is to establish comprehensive physical and mental health of children through the correct selection of physical activity, improvement of movement skills and recognition of healthy ways of exercise. Therefore, physical education is one of the main subjects in many Iranian schools. The broader program thus includes activities with which the student learns through movement, and development takes place from the acquisition of basic movement patterns in the lower grades to the implementation of complex movement skills and a high level of movement efficiency at the high school level. At the same time, the school in Iran is also the most important environment for identifying talented children for sports. Keywords: curriculum, performance characteristics, physical education, Iran Izvleček Osrednjo vlogo v otrokovem celostnem razvoju predstavlja gibanje. Njegova vloga je ključnega pomena v obdobju odra- ščanja, saj pomembno vpliva na otrokov kognitivni, čustveni, socialni in gibalni razvoj. Otrok se giblje spontano, v času šola- nja pa je razvoju njegove gibalne pismenosti namenjen pose- ben predmet športna vzgoja, ki temelji na potrebah, interesih in razvojni stopnji otrok. Različne države gibanje in športno vzgojo vključujejo v svoje kurikulume na različne načine. S tem prispevkom želimo predstaviti koncept športne vzgoje na iran- skih šolah, saj so primerjave dobra priložnost za uvid, kako so cilji določenih predmetov univerzalni, njihova uresničitev pa tudi kulturno in zgodovinsko pogojena. Večino vzgojno-izobraževalnih ciljev sodobne šole je mogo- če uresničiti z vključevanjem otrok in mladostnikov v športne dejavnosti, zato je športna vzgoja eno izmed enajstih učnih področij v iranskem nacionalnem kurikulumu. Namen vsebin- skega področja športne vzgoje je vzpostavitev celovitega tele- snega in duševnega zdravja otrok s pravilnim izborom telesne dejavnosti, izboljšanjem gibalnih sposobnosti in prepoznava- njem zdravih načinov vadbe. Športna vzgoja je eden glavnih predmetov v številnih iranskih šolah. Širše zasnovan program vključuje dejavnosti, s katerimi se učenec uči skozi gibanje, ra- zvoj pa poteka od usvajanja osnovnih gibalnih vzorcev v nižjih razredih do izvedbe kompleksnih gibalnih spretnosti in visoke ravni gibalne učinkovitosti na srednješolski ravni. Obenem je šola v Iranu tudi najpomembnejše okolje za prepoznavanje za šport nadarjenih otrok. Ključne besede: kurikulum, športna vzgoja, značilnosti izvedbe, Iran Lale Pooryamanesh 1 **, Marjeta Kovač 2 , Miran Kondrič 2 Položaj športne vzgoje v iranskih šolah 1 University of Guilan, Faculty of Sports Science and Physical Education, Guilan, Iran 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, Slovenija **Avtorica fotografij: Lale Pooryamanesh 26 „ Uvod Islamska republika Iran (uradno ime od leta 1979 po padcu šaha Reze Pahlavija) je ob- morska država v jugozahodni Aziji, ki meji na sedem sosednjih držav. Do leta 1935 je bila znana kot Perzija. S 87 milijoni prebival- cev je četrta največja država v Aziji in je tudi domovina ene najstarejših civiliza- cij. Iran je šiitska muslimanska država, vendar je večina njenih prebivalcev Per- zijcev in ne Arabcev. Uradni jezik v Iranu je farsi/perzijski. Država se razprostira na kar 1,6 milijona kvadratnih kilome- trih, kar jo uvršča na osemnajsto mesto po velikosti na svetu. Za primerjavo se Slo- venija s svojimi 20.273 km2 uvršča na 153. mesto med 232 državami sveta (Wikipedia, 2022). Iran je razdeljen na pet regij in v okvi- ru teh na 31 provinc, ki jih vodijo guverner- ji. Država namenja za izobraževanje 3,7 % bruto družbenega proizvoda, Slovenija pa 5,3% (EAG, 2021). Iran nima le bogate zgodovine (z najstarej- šimi mesti, kot sta Susa in Perzepolis) in knji- ževnosti (najbolj poznana sta pesnika Hafis in Omar Hajam), temveč ima dolgo športno zgodovino, saj so se določeni tradicionalni športi pojavili že v antiki. Na njihovih vre- dnotah, kot so spoštovanje zdravja, odlična telesna pripravljenost, poudarjanje telesne in mentalne moči, temeljijo tudi nekatera konceptualna izhodišča današnje športne vzgoje v iranskem šolskem sistemu. Čeprav ti športi niso prisotni v šolskem kurikulu, pa se lahko z njimi učenci srečujejo na različ- nih predstavitvah in v društvih. „ Tradicionalni športi v Iranu Zgodovina športa in tekmovanj v antičnem Iranu še ni dobro raziskana, vemo pa, da so nekateri iranski športi starejši od grških. V stari Grčiji so olimpijske igre vključevale tek, rokoborbo, boks, konjske dirke, dirke z vozovi in peteroboj (Wikipedia, 2023). Za razliko od Grčije pa sta bila v antičnem Ira- nu – čeprav imajo nekateri od teh športov daljšo zgodovino – priljubljena športa loko- strelstvo in vožnja s kanuji. Med državami Bližnjega vzhoda je bil Iran nedvomno edina država, ki je že v preteklo- sti v svojem izobraževalnem sistemu dala največjo prednost športu in telesni vadbi. Iranci so spoznali vrednote zdravja kot zelo pomembnega elementa za zagotavljanje pogumnega in zmagovitega vojskova- nja. Herodot, slavni grški zgodovinar, piše: „Iranci so se od petega do dvajsetega leta naučili treh stvari: jahanja, lokostrelstva in resnicoljubnosti“ (Mark, 2012). „ Zoorkhanei rituali Irance že dolgo zanimajo borbe in tako imenovani terenski športi. Eden njihovih temeljnih ciljev je bila priprava na rokobor- bo in boj z rokami. Tako vse zgodbe, kot je obešanje Rostama z belim hudičem, roko- borba med Rostamom in Sohrabom, bitka z golimi rokami pri Bahramu z rimskim voj- skovodjo Kutom, kot tudi opisi bitk v Darab Nameh, Samak Ayar, Hossein Kurd ter dru- gih ljudskih zgodbah, govorijo o priljublje- nosti borilnih veščin v starem Iranu. Zaradi pozornosti starodavnih kultur do telesno odlično pripravljenih posameznikov so imele borilne veščine posebno vrednost za premagovanje sovražnikov v vojnah in so bile del vsakodnevnih dejavnosti moških. V starih civilizacijah so bila športna tek- movanja vedno povezana z mitologijo in posebnimi obredi. Zoorkhanei običaji izstopajo in vsak gledalec, ki prvič stopi v kraj Zoorkhanei, bo očaran nad njim. Staro- davni Zoroastrianci so verjeli, da se razvoj telesne in duševne moči lahko uporabi za krepitev duhovnosti. Po zgodovinskih dokazih Zoorkhaneh kot starodavni šport sega v začetek 7. stoletja po hidžri (v začetku 13. stoletja). Zoorkhanei igro (spretnosti s kiji; Slika 1) igrajo mojster in preostali tekmovalci v posebnih okroglih dvoranah. Po pridobitvi dovoljenja gledal- cev se mojster in občinstvo dotaknejo in poljubijo svojo desno roko na tleh jame, ki je na sredini dvorane; tako izrazijo spošto- vanje do svete jame ter oživijo svoje tele- sne in mentalne moči. Kopajo se in telova- dijo ob glasbi Murshida. Slika 1 Zoorkhaneh dvorana (Vir: مختصری در مورد ورزش باستانی ایران | 22 رسم ورزش باستانی و زورخانه - مجله اسپرت برند (sport- brand.ir)) „ Iranski polo Davno preden je šah Ismail Safavi sedel na plemiškem dvorcu Quipu na zgodovin- skem trgu Naqsh Jahan v Isfahanu (enem najlepših iranskih mest z ogromnim trgom) in gledal igro polo, so Ahemenovi knezi leta 600 pr. n. št. začeli igrati polo. Polo je bil zaradi priljubljenosti med kralji in plemi- či znan tudi kot igra kraljev, iranski konjeniki pa so lahko preizkusili nadarjenost in moč svojih bojnih konjev prav v igri polo (Sliki 2 in 3). Zgodovinski viri kažejo, da polo iz- vira iz Irana in se je kasneje iz Irana razširil v Indijo. Slika 2. Iranski polo (Vir: تصویر بازی چوگان در آثا ر هنری :: نشریه خط (blog.ir)) športna vzgoja 27 „ Zgodovina športne vzgoje Športna vzgoja se je v iranskem izobra- ževalnem sistemu pojavila leta 1927, ko je bila uradno vključena v predmetnike vseh izobraževalnih stopenj. V urniku naj bi bila vsak dan ena ura namenjena pouku takratne »telesne vzgoje«. Vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, primernih prostorov in strokovnega kadra v praksi ni prišlo do uresničitve te, za takratni čas iz- redno napredne ideje. Leta 1935 je bil za zagotovitev zadostnega števila učiteljev športne vzgoje v okviru ministrstva, od- govornega za izobraževanje, ustanovljen oddelek za poučevanje športne vzgoje na vseh stopnjah izobraževanja od osnovne do konca srednje šole. Sistemsko organizacijo športne vzgoje in šolskega športa lahko zasledimo od leta 1944 na dveh ravneh: a) deželni s projek- tnim nazivom »Glavna direkcija za (špor- tno) telesno vzgojo na pokrajinski ravni«, ter b) na mestni ravni s projektom »Glav- na direkcija za (športno) telesno vzgojo na mestni ravni«. Danes je športna vzgoja vključena kot obvezni predmet v vse sto- pnje iranskega šolskega sistema z dvema urama tedensko (Hosseini, 2013). „ Iranski šolski sistem Predšolska vzgoja je v Iranu, tako kot v Slo- veniji, še vedno neobvezna. Od šolskega leta 2012 je v iranskem izobraževalnem sis- temu uveljavljena struktura dvanajstletne- ga obveznega šolanja »6-3-3« (prej »5-3-3«). Šolski sistem temelji na 6-letni osnovni šoli (1.-6. razred, ki vključuje starostne skupine od 6 do 12 let), treh letih nižje srednje šole (7 .-9. razred) in nadaljnjih treh letih višje sre- dnje šole (10.-12. razred). Strukturo šolskega sistema »6-3-3« trenutno zasledimo v več državah po vsem svetu. Šole so javne in zasebne. Kot zanimivost naj navedemo, da so šole v Iranu fanto- vske in dekliške. Le v ruralnih področjih, kjer je v šoli malo otrok, lahko pouk izjemo- ma poteka skupaj za fante in dekleta. V od- delkih je lahko največ 35 otrok, v povprečju pa jih je 30. V osnovni šoli, zlasti v prvem izobraževal- nem obdobju (1.-3. razred), so pomemb- na osnovna življenjska načela in temeljne vsebine, pri čemer seveda številčne ocene ne morejo dobro opisati znanja učencev. Ocene so zapisane besedno z naslednjo klasifikacijo: »zelo dobro«, »dobro«, »spre- jemljivo« in »treba se je bolj potruditi«. Ob vstopu v prvo triletje srednje šole (7.- 9. razred) otroci dobijo številčne ocene, ki se gibljejo v razponu od 0 do 20 glede na uspešnost učenca (Hosseini, 2013), za napredovanje na višjo raven pa mora uče- nec doseči najmanj oceno 10. Vsaka raven šolanja ima ob zaključku obvezno zunanje preverjanje znanja. „ Kurikulum Kurikulum ima dva pomena (Marsh, 1994): širšega, ki vključuje različne dejavnike edu- kacijskega sistema, od zakonodaje, pred- metnikov, učnih načrtov, izobraževanja in spopolnjevanja učiteljev, organizacije vzgojno-izobraževalnega področja, mate- rialnih možnosti za izvedbo programov in učnih gradiv), in ožjega, ki ga predstavlja učni načrt za posamezni predmet. Učni na- črt je uradni dokument, ki usmerja učitelja k strokovnemu in sistematičnemu delu na njegovem strokovnem področju. Športna vzgoja je sestavni del širšega šol- skega kurikuluma. Ta bi moral urejati vse dejavnosti športne vzgoje (tako obve- znega pouka kot obšolskih dejavnosti), za njeno uresničitev pa bi morali biti zagoto- vljeni finančni viri, strokovni kadri, razvojne možnosti, možnosti ustreznih raziskovalnih pristopov, ki omogočajo spremljavo po- dročja, ter nenazadnje tudi ustrezna orga- nizacija. Iranci se zavedajo, da če bo kuri- kulum dobro zasnovan, bo središče vseh dejavnosti, tudi športnih; tako se bodo šole izognile nepotrebnemu zapravljanju sred- stev za dodatne programe, usposabljanje kadrov bo našlo pravo smer, identificirane bodo sorodne raziskovalne teme, ki bodo obogatile prakso, in končno bodo ravna- telji/direktorji bolje prepoznali usmeritve vodenja šole na športnem področju. Glede na pomen in vlogo športne vzgoje v ra- zvoju otroka se je v pravilno oblikovanem kurikulumu treba vedno usmeriti tako k te- lesnemu kot tudi kognitivnemu razvoju in zdravju otrok. Vrednost kakovostne športne vzgoje je neprecenljiva (UNESCO, 2015). Med vsemi predmeti ima posebno mesto za dosega- nje skladnega telesnega razvoja (Janssen in Leblanc, 2010) in razvoja kognitivnih sposobnosti otrok ter mladostnikov (Du- dley in Burden, 2020; Ruiz-Ariza idr., 2017). V strokovni literaturi zasledimo, da je pouk športne vzgoje zaradi drugačnega načina poučevanja lahko zelo učinkovito sredstvo za doseganje številnih splošnih ciljev vzgo- je in izobraževanja, obenem pa zadovoljuje naravne potrebe otrok po gibanju in igri ter spodbuja njihovo motivacijo za redno gi- balno dejavnost (UNESCO, 2015). Novejša znanstvena spoznanja kažejo, da predstavlja športna vzgoja tisti predmet v osnovnošolskem obdobju, ki ob pravilnem načrtovanju in izvedbi vpliva na kognitiv- ni razvoj ter pomaga učencem pri učenju vseh predmetov (Ruiz-Ariza idr., 2017). Športna vzgoja naj bi omogočala razvoj gibalnih sposobnosti, s pridobivanjem raz- ličnih spretnosti pa tudi duhovno rast po- sameznika (v Iranu poudarjajo razvoj tako telesne kot duhovne moči), vplivala naj bi na čustvene, moralne in socialne značilno- sti otrok. Obenem lahko pri tem predmetu odkrivamo nadarjenost učencev za različ- ne športe. Zato po mnenju stroke pouk športne vzgoje nikakor ne sme biti eden od obrobnih ali dopolnilnih predmetov v iranskem osnovnošolskem sistemu. Kurikulum športne vzgoje v Iranu izhaja iz ciljev, določenih v nacionalnem izobraže- valnem programu (Nazari idr., 2017). Skla- dno z zastavljenimi cilji in programom kuri- kulum športne vzgoje vključuje: ¾usposabljanje otrok in mladostnikov za vadbo v določeni športni panogi; ¾ redno ukvarjanje s telesno dejavnostjo; ¾ poučevanje znanstvenih principov špor- tne vadbe; ¾zdravstvene informacije o zasvojenosti in drugih družbenih odklonih; Slika 3. Zidna poslikava iranskega pola (Vir: تصویر بازی چوگان در آثا ر هنری نشریه خط (blog.ir)) 28 ¾kratkotrajne rekreacijske in terenske ta- bore ter izkušnje s skupinskih potovanj; ¾analizo nacionalnih in svetovnih špor- tnih dogodkov; ¾ za srednje šole je predlagana usmeritev dijakov v vadbo v športnih društvih zu- naj šole. Kurikulum v iranskih osnovnih šolah je pri- pravljen tako, da so njegovi deli oblikovani na podlagi celovitega pristopa k učencem, pri tem pa šola upošteva njihove interese in potrebe. Osnovnošolski učitelji svoje poučevanje usmerjajo v učenčevo usvajanje dejavnega življenjskega sloga, rednega gibanja in in- dividualnega socialnega vedenja. Prav tako pa imajo vidno mesto v kurikulumu modeli poučevanja gibanja skozi igro ob hkra- tnem upoštevanju značilnosti otrokovih razvojnih stopenj. V celovit razvoj usmer- jena športna vzgoja poudarja humanizem, telesno pripravljenost, upoštevanje kine- zioloških zakonitosti, samospoznavanje in konceptualno izobraževanje. Program športne vzgoje v osnovni šoli vključuje v prvem triletju poučevanje osnovnih gibalnih spretnosti ter razvija- nje telesne pripravljenosti v obliki izobra- ževalnih in skupinskih iger. Drugo triletje osnovne šole obsega nadaljevalno gibalno usposabljanje na raznovrstnih športnih po- dročjih. Pri tem je poudarjeno tudi iskanje nadarjenih otrok v različnih športnih pa- nogah, ki se tako praktično začne in izvaja predvsem v osnovni šoli. „ Poučevanje športne vzgoje Predmetnik športne vzgoje v iranskih šolah v različnih obdobjih šolskega sistema (»6-3- 3«) vključuje dve obvezni uri športne vzgo- je tedensko za vse učence, ki so popolno- ma telesno in mentalno zdravi. Predmet v vseh razredih poučujejo učitelji športne vzgoje (Hosseini, 2013), ki morajo končati izobraževalni program s področja športne vzgoje in športnih znanosti, obenem pa morajo imeti trenerska in sodniška znanja na področju šolskega športa. Prav tako pa so pomembna njihovo znanstveno razmi- šljanje, telesne in vedenjske značilnosti. V vadbenih skupinah je povprečno 30 otrok. Otroci morajo pri pouku športne vzgoje nositi udobna oblačila in obutev, čez ta oblačila pa imajo še obvezno šolsko unifor- mo. Dekleta imajo od prvega razreda dalje na glavi ruto. Učitelji športne vzgoje v svoje programe na vseh stopnjah šolanja vključujejo pred- vsem naslednje: ¾ poučevanje različnih gibalnih spretnosti, ¾ predstavitev različnih načinov razvoja in povečevanja telesne zmogljivosti, ¾ poučevanje pravil in zakonitosti različnih športov, ¾poučevanje pravilnega načina izvajanja športnih vaj ob upoštevanju pedagoških in zdravstvenih načel. Učitelj mora dobro poznati vsebino pred- meta športne vzgoje in njenih ciljev v šoli. Poučevanje naj učencu omogoča pravilno razumevanje temeljnih vsebin predmeta športne vzgoje. Praktična učna gradiva, ki jih uporablja učitelj pri pouku, naj bi učen- cem pomagala razumeti načela zdravja skozi vse življenje, spodbujala naj bi učenje z izboljšanjem motivacije učencev in želje po učenju. Gibalne spretnosti, izbrane za poučevanje, morajo biti primerne telesni zmogljivosti in sposobnostim učencev. Zaporedje uporabe učnih gradiv in vsebin športne vzgoje mora učitelj ustrezno vklju- čevati v vsakem učnem obdobju. Splošna vsebinska piramida šolskih programov športne vzgoje glede na starost vključuje: enostavna (naravna) osnovna gibanja, lo- komotorna, stabilnostna in kombinirana osnovna gibanja, enostavne športne igre (manipulativna gibanja), zahtevnejše spre- tnosti, poučevanje enostavnih športnih ve- ščin s prilagojenimi pripomočki ter učenje zahtevnejših gibalnih vzorcev v različnih športih. Prav tako vsebina predmeta špor- tna vzgoja vključuje telesno/kondicijsko pripravljenost in sposobnost reševanja do- ločenih gibalnih nalog. Na osnovi tega lah- ko učitelji s krepitvijo in višjo ravnijo telesne pripravljenosti otrok ter njihovim obvlado- vanjem osnovnih gibalnih spretnosti dose- žejo skladnejši razvoj otroka ter zmožnost usvajanja zapletenejših gibalnih vzorcev, ki jih vključujejo različni športi. Načrtovanje pouka športne vzgoje v osnovni šoli mora potekati tako, da ne bo omejeno le na telesno rast in razvoj gi- balnih sposobnosti ter usvajanje gibalnih spretnosti, temveč naj bi vključevalo vplive na vse vidike otrokove osebnosti, vključno s čustvenim, psihološkim in socialnim ra- zvojem. V osnovnošolskem obdobju naj učitelji športne vzgoje vsebine, povezane s te- lesno pripravljenostjo, predstavijo tako, da učence spodbujajo k vadbi in telesni dejavnosti tudi zunaj šole (Hosseini, 2013). Eden od pomembnih in dolgoročnih ci- ljev športne vzgoje je ohranjanje optimal- ne ravni telesne pripravljenosti učencev v naslednjih letih. Športnih veščin se učijo v zadnjih letih osnovne šole, saj so otroci v tej starosti telesno, duševno, čustveno in psihično bolje pripravljeni ter lahko resneje in bolje izvajajo športne treninge. Športna vzgoja v srednji šoli enakomerno poudarja tako teoretične vsebine kot gibal- ne spretnosti: Teoretične vsebine: 1. Zavedanje vloge športne vzgoje pri po- sameznikovem doseganju moralne in človeške popolnosti ter ustvarjanju rav- novesja med njegovimi eksistencialnimi razsežnostmi. 2. Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na telesno pripravljenost in zdravje, nači- nov njunega ohranjanja in krepitve ter njunega spremljanja z meritvami. 3. Poznavanje principov izvajanja zahtev- nejših gibalnih vzorcev v vsaj enem in- dividualnem in enem ekipnem športu. 4. Poznavanje nekaterih gibalnih in bio- mehanskih principov, ki omogočajo učinkovitost v športnih veščinah. 5. Poznavanje osnovnih taktik v vsaj enem individualnem in ekipnem športu, pravil in navodil, ki to urejajo. 6. Poznavanje osnovnih načel zdravja, pre- hrane in nadzora telesne mase ter teles- nih dejavnosti za njihovo izboljšanje. 7. Poznavanje pogostih športnih poškodb in uporabe načel prve pomoči ter var- nostnih nasvetov v športu. 8. Spoznavanje fizioloških, telesnih in čustvenih sprememb v obdobju pub- ertete. 9. Zavedanje vloge športne vzgoje pri bo- gatenju prostega časa. 10. Poznavanje vloge fiziologije, vadbe in njenega vpliva na različne telesne sis- teme. 11. Zavedanje vloge športne vzgoje pri zmanjševanju socialnih odklonov, ne- gativnih vplivov moderne družbe, raz- ličnih zasvojenosti itd. 12. Spoznavanje stranskih učinkov uporabe stimulativnih in prepovedanih substanc v športu. 13. Spoznavanje politične, družbene in ekonomske vloge športa. 14. Spoznavanje načel in osnov športne vzgoje. športna vzgoja 29 Spretnosti: 1. Izvedba telesnih vaj in vaj za zdravje. 2. Sposobnost pravilne izvedbe tehničnih elementov v vsaj enem individualnem in enem ekipnem športu. 3. Sposobnost uporabe osnovnih taktič- nih ravnanj v vsaj enem individualnem in enem ekipnem športu. 4. Sposobnost upoštevanja nekaterih gibalnih, biomehanskih in fizioloških principov pri izvajanju športnih veščin. 5. Sposobnost upoštevanja načel varnos- ti pri športnih dejavnostih in pravilne uporabe osnovnih načel prve pomoči pri soočanju s športnimi poškodbami. Stališča: 1. Zanimanje za spoštovanje moralnih in islamskih načel skozi športne veščine. 2. Interes za udejstvovanje v športnih de- javnostih in ohranjanje ter izboljšanje telesne pripravljenosti in zdravja. 3. Želja po učenju in razvijanju športnih veščin ter uživanje v njih. 4. Zanimanje za uporabo pomembnih gi- balnih, biomehanskih in fizioloških prin- cipov v športnih dejavnostih. 5. Pripravljenost za upoštevanje po- membnih načel varnosti, zdravja in športne prehrane. Vse zgoraj navedene postavke bi morali učitelji športne vzgoje vključevati v svoje letne priprave na pouk. „ Razširjen program – dodatne in obšolske dejavnosti Poslanstvo izobraževanja v vsaki državi je krepitev človeškega odnosa do življenja in spodbujanje posameznikove filozofi- je, da živi v družbi zdravo in produktivno. Ena od značilnosti naprednega in sodob- nega izobraževanja je posvečanje poseb- ne pozornosti dejavnostim, ki jih učenci opravljajo zunaj pouka in organiziranega šolskega urnika, pa tudi zunaj razreda in šole na različnih lokacijah. Takšne dejav- nosti, skladne z glavnimi programi, ki jih učenci sicer spoznavajo pri pouku v sku- pini svojega razreda, so lahko učinkovite pri vsestranskem razvoju učencev. Nujno je, da sistem izobraževanja in usposablja- nja vsake države zagotavlja povezovanje šole z okoljem in programi zunaj šole. Te programe imenujemo dodatne in obšol- ske dejavnosti. Izobraževalni čas vključuje formalni (redni pouk po predmetniku) in neformalni kurikulum (razširjeni program). Čas pouka je čas, namenjen vsem formal- nim izobraževalnim dejavnostim v šoli, za katere so določene naloge v kurikulumu vzgojno-izobraževalnih področij. Dejavno- sti dodatnega programa so tiste dejavnosti učencev, ki jih lahko vodijo zunanji sodelav- ci v šoli, a zahtevajo določen nadzor s strani šole; razlikujejo se od vadbe v razredu, ki jo vodi samo učitelj. Obšolske športne dejav- nosti so namenjene ohranjanju motivacije in ustvarjanju izzivov pri učencu za doži- vljanje športa zunaj šole (v društvih), hkrati pa širijo športno znanje učencev. Potekajo od ravni šol v mestih/regijah do pokrajine in države. Ne glede na svoj status pa vseeno razširjen program predstavlja pomemben del izo- braževalnega sistema šole. Izhodišča izvedbe dodatnih in obšolskih programov: ¾Takšne dejavnosti bi morale biti zasno- vane in organizirane v skladu z lokalnimi in regionalnimi interesi za razvoj nadar- jenih otrok ter prilagojene možnostim in posebnostim vsake šole. ¾Dejavnosti naj bodo skladne s starostjo ter spoznavnim, čustvenim in socialnim razvojem učencev. ¾Zasnovane naj bodo tako, da bodo ob potrebni pestrosti in prožnosti v vsebi- nah in metodah ter z zagotavljanjem prijetnih in učencu privlačnih izkušenj skladne z dnevnim urnikom ter urami šolskega življenja. V fleksibilnem izobraževanju je predvideno področje dodatnih in obšolskih progra- mov, ki na eni strani nadomeščajo pomanj- kljivosti glavnega programa, na drugi stra- ni pa približujejo in objektivizirajo učenje učencev na področjih poklicnega ter druž- benega življenja. Zato je načrtovanje doda- tnih in obšolskih dejavnosti z visoko mero pestrosti in učinkovitostjo za pridobivanje temeljnih kompetenc (razumevanje, vera, znanost, praksa in etika) nujnost. V teore- tičnih izhodiščih iranskega formalnega in javnega izobraževalnega sistema mora biti pridobivanje osnovnih spretnosti ter kom- petenc realizirano v okviru šestih področij: 1) Samozaupanje, predanost in moralna vzgoja. 2) Ekonomsko in strokovno (poklicno) iz- obraževanje. 3) Naravoslovno in tehnološko izobraže- vanje. 4) Socialna vzgoja in politično izobraže- vanje. 5) Biološka in športna vzgoja. 6) Estetska in umetniška vzgoja (Nazari idr., 2017). To pomeni, da se bo učinkovitost celotne- ga sistema izobraževanja in usposabljanja povečala, ko bosta usposabljanje in uče- nje končno celovito uresničevala potrebe učencev po pridobivanju kompetenc na vseh omenjenih področjih. To se ustrezno uresničuje prav z načrtovanjem in izvaja- njem dodatnih in obšolskih dejavnosti, ki dopolnjujejo glavne programe. Vrste dodatnih dejavnosti na področju športne vzgoje in šolskega športa: ¾ jutranja telovadba (Pred začetkom pou- ka, preden učenci vstopijo v razred, se udeležijo 10-15 minutne jutranje vadbe, da se prebudijo in pridejo v učilnico ve- dri ter nasmejani. Sem so vključena vsa dinamična in statična raztezanja ter lažje oblike poskokov.), ¾ šolska tekmovanja, ¾ rekreativni odmori (Ti potekajo med po- sameznimi bloki ur in trajajo 15 minut. Običajno jih učenci izvajajo na šolskem dvorišču v obliki zabavnih dejavnosti.), ¾ korektivni program, ¾»sabah« (poučevanje osnovnih veščin plavanja učencev tretjega razreda), ¾ gimnastika (poučevanje začetnih gimna- stičnih veščin učencev drugega razreda), ¾ programi šolskih športnih centrov za vse učence na šoli, ¾»tanavarz« (poučevanje veščin uporabe kolebnice in vadba s kolebnico). Nekaj primerov obšolskih dejavnosti špor- tne vzgoje in šolskega športa: ¾šolska športna tekmovanja od mestne/ regijske do državne ravni, ¾mednarodna športna tekmovanja (v okviru ISF – International School Sport Federation), ¾ programi športnih centrov za vse učen- ce zunaj šole, ¾centri za opazovanje in korektivne vaje ter vaje moči (V nekaterih mestih obsta- jajo centri pod nadzorom ministrstva, pristojnega za izobraževanje, kamor učence napotijo na merjenja, s katerimi ugotavljajo njihove mišično-skeletne 30 nepravilnosti. Na podlagi rezultatov me- ritev jim predpišejo korektivno vadbo.). „ Prepoznavanje nadar- jenih otrok V Iranu so tekmovalne športne panoge ve- dno vzbujale pozornost in zanimanje po- sameznikov ter različnih interesnih skupin. Zato se zanje vsako leto porabi velik del materialnih in finančnih sredstev. Vsekakor pa enotnega modela prepoznavanja in iz- bora nadarjenih za vrhunski šport v državi ni. Po drugi strani pa so bile nacionalne panožne zveze v zadnjih letih zelo dejavne na področju iskanja nadarjenih športnikov in vsaka je oblikovala svoj pristop. Iranska družba ima zelo veliko nadarjenih posame- znikov, za njihov razvoj pa obstajajo tudi temu namenjena ustrezna področja in in- stitucije. Športna društva in njihovi prostori, športne organizacije, športni zavodi, špor- tne zveze, Ministrstvo za šport in mladino ter Ministrstvo za šolstvo in druge organi- zacije so institucije, ki trenutno delujejo na področju iskanja nadarjenih v državi, ven- dar pa ne obstaja poseben celovit model za ta namen. Raziskave kažejo, da imajo športna društva pomembno vlogo v pro- cesu prepoznavanja in negovanja nadarje- nih športnikov (Kalani idr., 2020; Leite idr., 2021; Pouyandekia in Memari, 2022). Narav- na selekcija je normalen pristop in naraven način za napredek v športu. Na podlagi te usmeritve so otroci dejavni v določenih športih pod vplivom dejavnikov okolja, kot so tradicija, šola, želje staršev, družba in pri- jatelji, zagotavljanje njihove športne uspe- šnosti pa določa naravna selekcija. V več športih se za iskanje nadarjenih upo- rabljajo posebne metode. Eden najbolj popularnih športov v Iranu je futsal. Iranska moška reprezentanca velja za eno najmoč- nejših ekip v svetu futsala in prevladuje na tekmovanjih v azijski regiji. Trenutno zase- da sedmo mesto na lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA, 2022). Futsal je tudi del šolskega kurikuluma tako v fan- tovskih kot dekliških šolah. Vse šole imajo materialne pogoje za izvedbo te igre. V fut- salu se z uporabo različnih sklopov merskih nalog in znanstvenim pristopom s strani trenerjev in iskalcev nadarjenih prepozna nadarjene posameznike in se jih usmeri v vadbo. Nadarjeni, ki so v selekciji izbrani po znanstveni metodi, potrebujejo manj časa za doseganje optimalnih in odmevnih športnih rezultatov v primerjavi s športniki, ki so izbrani s slučajnimi metodami. Prav tako pa zasledimo veliko manj poškodb pri igralcih, ki so bili v selekcijo vključeni s sis- tematičnim naborom (Angoorani idr., 2014). Glavni dejavniki pri odkrivanju nadarjenih igralcev futsala so: značaj, zdravstveni sta- tus posameznika, inteligentnost, gibalne sposobnosti, tehnika osnovnih elementov, morfološki status posameznika, psihološke značilnosti, telesne predispozicije in taktič- no razmišljanje (Mendes idr., 2022). Načrt iskanja nadarjenih posameznikov za začetne kategorije najmlajših športnikov v različnih športih se začne z ustvarjanjem mreže za iskanje nadarjenih, ki poteka na več ravneh, na ravni: ¾ države, ¾ pokrajine, ¾ mesta ter ¾ tekmovanj šol in mest. V okviru teh mrež pa poteka še: ¾ sistematično sodelovanje s športnimi za- vodi za izobraževanje v smislu podelitve pooblastil in nadzora panožnih zvez; ¾prirejanje sezonskih taborov za izbrane nadarjene na ravneh mesta, province in države; ¾oblikovanje elitnih skupin vsake staro- stne skupine; ¾usposabljanje trenerjev osnovnih staro- stnih skupin; ¾usposabljanje sodnikov v osnovnih sta- rostnih kategorijah; ¾ usposabljanje iskalcev nadarjenih; ¾usposabljanje vodij tekmovanj na ravni osnovnih šol in ¾usposabljanje organizatorjev osnovnih tekmovanj. „ Zaključek Športna vzgoja v iranskih šolah temelji na zgodovinski tradiciji iranskih športov, ki se prepletajo s sodobnimi koncepti, vključuje pa športne dejavnosti za spodbujanje raz- ličnih gibalnih in kognitivnih sposobnosti ter razvijanje nekaterih vidikov otrokove osebnosti. Vključevanje športa v dodatne programe in obšolske dejavnosti v času šolanja je ključnega pomena, saj ponuja možnosti za izvajanje športnih dejavnosti tudi zunaj šole. To omogoča učencem, da se vključijo v posamezne športne dejav- nosti v šoli in zunaj nje, hkrati pa ustvarja pozitivne spremembe v njihovem obnaša- nju in vedenju. Ukvarjanje s športom krepi samozavest, ki učencem pomaga pri soo- čanju z vsakdanjimi izzivi. Poleg tega pa se z udejstvovanjem v športu doseže sposob- nost vodenja, timskega dela, sposobnost odločanja, discipline in učenja iz porazov in zmag. Podobna izhodišča zasledimo tudi v evropskih učnih načrtih za športno vzgojo. Predstavljen primer umeščenosti športne vzgoje v iranski šolski sistem, nekateri vpli- vi tradicionalnih športov, poudarek na veri (islamu) in moralni vzgoji ter ločeno šolanje fantov in deklet pa samo potrjujejo dejstvo, da je oblikovanje izhodišč tako širšega kot ožjega kurikuluma v vsaki državi tudi zgo- dovinsko, kulturno in družbeno pogojeno. „ Literatura 1. Angoorani, H., Haratian, Z., Mazeherineza- had, A. in Younespour, S. (2014). Injuries in Iran Futsal National Teams: A Comparative Study of Incidence and Characteristics. Asian Journal of Sports Medicine, 5(3), e23070. 2. Dudley, D. in Burden, R. (2020). What Effect on Learning Does Increasing the Proporti- on of Curriculum Time Allocated to Physi- cal Education Have? A Systematic Review and Meta-Analysis. European Physical Edu- cation Review, 26, 85–100, https://doi.org/ 10.1177/1356336X19830113. 3. EAG (2021). Pogled na izobraževanje 2021 – Education at a glance 2021. https://www. gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Fotografi- je/Novice/EAG-2021/EAG-2021_Poudarki- -EAG-2021.pdf 4. FIFA (2022). World Ranking. https://fut- salworldranking.com/rank.htm 5. Hosseini, F. (2013). National curriculum of Iran. https://www.academia.edu/44798693/ برنامه_د رس_ملی . (v perzijskem jeziku). 6. Janssen, I. in Leblanc, A. (2010). Systemic Re- view of the Health Benefits of Physical Activi- ty and Fitness in School-Aged Children and Youth. International Journal of Behavioural Nutrition & Physical Activity, 7 , 40. 7. Kalani, A., Elahi, A. R., Sajjadi, N. in Zareian, H. (2020). Developing a Comprehensive Model of Identify Talent in Iranian Championship Sport. Research on Educational Sport, 8(20), 33–50. (v perzijskem jeziku). https://doi. org/10.22089/res.2019.6547.1559. 8. Kazemian, R., Ghasemi, H., Movahhed, T. in Kazemian, A. (2014). Health education in pri- mary school textbooks in Iran in school year 2010–2011. Journal of Dentistry (Tehran, Iran), 11(5), 536. 9. Khosravizadeh, E., Saneh, A. in Haqhdady, A. (2012). A study of the status of physical edu- cation curriculum in high schools of Markazi province. Journal of Curriculum Studies, 6(23), 162–183. športna vzgoja 31 10. Leite, N., Calvo, A. L., Cumming, S., Gonçalves, B. in Calleja-Gonzalez, J. (2021). Talent identi- fication and development in sports perfor- mance. Frontiers in Sports and Active Living, 272(29), 17907–1791 1. https://doi.org/10.1074/ jbc.272.29.17907. 11. Mark, J. J. (2012, Januar 18). Herodotus: On The Customs of the Persians. World History Encyclopedia. https://www.worldhistory. org/article/149/herodotus-on-the-customs- -of-the-persians/ 12. Marsh, C. J. (1994). Kurikulum. Temeljni pojmo- vi. Educa. 13. Mendes, D., Travassos, B., Carmo, J.M., Cardo- so, F., Costa, I. in Sarmento, H. (2022). Talent Identification and Development in Male Futsal: A Systematic Review. International Jo- urnal of Environment Research and Public He- alth, 19(17), 10648. https://doi.org/10.3390/ ijerph191710648. 14. Nazari, H., Jafari, E. M., Nasr, A. R. in Marandi, S. M. (2017). School Physical Education Cur- riculum of Iran from Experts‘ Perspective: „What It Is and Should Be“. International Jo- urnal of Environmental and Science Education, 12(5), 971–984. 15. Pouyandekia, M. in Memari Z. (2022). How can clubs play an essential role in talent identification and development program- mes? A case study of German football. Sport in Society, 25(9), 1679–713. 16. Rajabi, F., Safania, A. M. in Nazari, H. (2021). An Analysis of Physical Education Infrastructure in the Iranian Education System. Journal of Curriculum Studies (JCS), 16(61), 151–174. 17. Ruiz-Ariza, A., Grao-Cruces, A., de Loureiro, N. E. M. in Martinez-Lopez, E. J. (2017). Influence of Physical Fitness on Cognitive and Acade- mic Performance in Adolescents: A Systema- tic Review from 2005--2015. International Re- view of Sport Exercise Psychology, 10, 108–133. 18. UNESCO (2015). Quality Physical Education (QPE). http://unescoittralee.com/wp-con- tent/uploads/2015/01/Quaility-Physical-Edu- cation-Guidelines-for-Policy-Makers.pdf 19. Wikipedia (2022). Seznam držav po velikosti. https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_držav_ in_zunanjih_ozemelj_po_površini 20. Wikipedia (2023). Antične olimpijske igre. https://sl.wikipedia.org/wiki/Antične_olim- pijske_igre prof. dr. Miran Kondrič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport miran.kondric@fsp.uni-lj.si