PoMni urad !02t Cetovec — Vertagspottami M2! K)agen!wrt tihaja v Cetovcu — Er;cheinungso;t Ktagentud Posame:n[ tivod r.!0 Si)., mesečna naročnina 5 čiiingov SR!::::::::::::;::::: Letnik XXX. :-RR$:$::-i Ceiovec, petek, 16. maj 197$ ^S! štev. 20 (171 Oj OB 20-LETN!C! DRŽAVNE POGODBE: Spomenica koroških Stovencev izročena zvezni v!adi na Dunaju .Ker gre za osnovne pravice naše narodno:tne skupnosti, ki je laradi dosedanjega nezadovoijivega reševanja čiena 7 in vsied nenehnega pritiska nemškonacionaiističnih sii danes dejansko ogrožena ie v svojem jedru, se ne moremo več zadovoijevati s ,poiitiko matih horakov', temveč zahtevamo takojšnjo giobaino rešitev vseh odprtih livijenjskih vprašanj na osnovi vidikov in predstav, obrazioženih v neši spomenici." Tako so poudarili predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev v sredo 14. maja, ko so v odsotnosti zveznega kanclerja dr. Kreiskega (ki je bil na uradnem obisku v Bolgariji — op. vred.) predali pravosodnemu ministru dr. Brodii za avstrijsko zvezno vlado .Spomenico koroških Slovencev ob 20-letnici podpisa državne pogodbe". In tako so poudarili istega dne tudi na tiskovni konferenci na Dunaju, kjer so predstavnike domačega in inozemskega tiska seznanili s spomenico ter jwn tolmačili položaj in težnje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V delegaciji so bili: za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik Hanzi Ogris in član izvršnega odbora dr. Avguštin Malte; za Narodni svet koroških Slovencev pa podpredsednik dr. Matevž Grilc, osrednji tajnik dipl. jur Filip Warasch ter član odbora Karel Smolle. Nova spomenica, ki sta jo osrednji organizaciji predali zvezni vladi na željo kanclerja dr. Kreiskega, je ponoven dokaz pripravljenost) koroških Stovencev in njihovega predstavništva, konstruktivno lodeiovati pr) reševanju odprtih vprašanj, in to v prepričanju, da je zadovotjivo rešitev mogoče doseči )e v sporazumu in sodeiova-nju med prizadeto manjšino ter pristojno zvezno viado in zakonoda-jaicem. Da sta po tem načelu ravnati že doslej, dokazujeta osrednji organizaciji tudi s tem, da v spomenici opozarjata zvezno vlado na dolgo vrsto vlog, predlogov in zahtev, ki sta jih v zadnjih dvajsetih letih naslovili na pristojne dejavnike. Vendar pa viada in zako-nodajaiec pri reševanju posameznih doiočii čiena 7 nikdar nista upoštevata teh prediogov, marveč so biie vse dosedanje ureditve sprejete brez sodeiovanja manjšine in ceio proti njenim izrecnim po-misiekom. Zaradi dosedanjega zamudnega, postopnega in le delnega, skrajno restriktivnega reševanja tudi prva Spomenica koroških Slovencev iiz leta 1955 nič ni zgubila na svoji aktualnosti; slejkoprej je ohranilo svojo veljavnost in jo obe organizaciji zato ponovno v celoti posredujeta zvezni vladi. Hkrati v novi spomenici opozarjata na po-siedice, ki jih imajo za manjšino dosedanje reševanje (ati bolje: nereševanje) določil člena 7, nenehni pritisk nemškonaaionalistič-nih sii ter strukturne spremembe na političnem, kulturnem in gospodar- skem področju. Predvsem pa navajata konkretne predloge za reševa- izjava SFRJ OB 20-LETNiC! AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE Ob 20-ietnici podpisa avstrijske državne pogodbe je objavi) zvezni izvršni svet SFR Jugosiavtje posebno izjavo, v kateri je izrazit za-skrbijenost, ker Avstrija v vseh teh ietih še ni izpoiniia svojih mednarodnih obveznosti. Pri tem jugosiovanska viada posebej opozarja na neizpoinjena doiočiia čiena 7, na nepovrnjene kuiturne dobrine ter na deiovanje raznih protijugosiovanskih in nacionaiističnih organizacij v Avstriji. Besediio jugosiovanske izjave bomo objaviti v prihodnji števiiki našega iista. nje odprtih vprašanj, kakor se postavljajo v zvezi s posameznimi določiti člena 7 glede enakopravnosti slovenskih državljanov, šolske ureditve, enakopravnosti slovenskega jezika, udeležbe na kulturnem, upravnem in sodnem ustroju ter zaščite etničnega značaja. Z vso odiočnostjo obe organizaciji ponovno odkianjata vsekršno obiiko ugotavijanja aii preštevanja manjšine ter izražata pričakovanje, da bo zvezna vlada spomenico koroških Slovencev upoštevala kot podlago za nadaljnje reševanje člena 7 in da bo z reševanjem takoj pričela. V tej zvezi v spomenici poudarjata, da je treba v sporazumu s siovenskima osrednjima organizacijama izdelati točen terminski koledar, .ker od slovenske narodnostne skupnosti ni več mogoče pričakovati, da bo izpolnitev čiena 7 državne pogodbe in s tem zagotovitev njenih življenjskih pravic odvisna od naključij ati se bo celo zavlekla za nadaljnjih dvajset let". Koroški Siovenci smo ob 20-ietnici državne pogodbe torej ponovno izpričati pripravijenost, da konstruktivno sodeiujemo pri reševanju odprtih vprašanj. Zdaj je na vrsti zvezna viada, da z dejanji dokaže, aii je iskreno pripravijena izpoiniti svoje tozadevne obveznosti! Ob trideseNetnici zmage nad fašizmom in dvajsettetnici podpisa državne pogodbe prirejata osrednji siovenski organizaciji — Narodni svet koroških Stovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem — v nedeijo 25. maja 1975 ob 14.30 uri na giavnem trgu v Piiberku manifestacijo koroških Stovencev z nasiednjim sporedom: $ pozdravne besede zastopnikov manjšinskih organizacij iz drugih držav; # govora predstavnikov NSKS in ZSO; # nastopi pevskih zborov, foikiornih skupin in godbe na pihata. Rojaki! Stovenke in Siovenci, miadina! Zberimo se vsi na manifestaciji, na kateri bomo izpovedati našo neziomijivo živijenjsko voijo in podkrepiti našo zahtevo po giobaini izpoinitvi čiena 7, ki je sad našega doprinosa v boju proti fašizmu. Na prireditvi bomo z veseijem pozdraviti tudi predstavnike manjšinskih organizacij iz drugih držav, prav tako pa tudi pripadnike sosednega naroda, ki se nam bodo soiidarno pridružiti v boju za resnično in vsestransko enakopravnost, proti vsa!.ršni obiiki ugotavijanja, za prijateijsko sožitje obeh narodov v dežeii. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Za udeiežence iz Ziije in Roža ter z Gur bodo voziii posebni avtobusi; točen vozni red bo objavijen pravočasno. W V nedetjo 25. maja vs! na W I MAN!FESTAC!JO KOROŠK!H SLOVENCEV H Narodni svet koroških Stovencev Zveza siovenskih organizacij na Koroškem Mogočna proslava tridesetletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom Praznovanje 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom je v Sloveniji brez dvoma doživelo višek z osrednjo proslavo, ki je bila konec minulega tedna v Ljubljani. Za to priložnost je bilo mesto-he-roj bolj kot kdajkoli srce vsega slovenskega naroda, kajti 140.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije, iz ostale Jugoslavije in iz zamejstva se je zbralo na Trgu revolucije, kjer je bil v okviru mogočne manifestacije odkrit spomenik revoluciji — pomnik boja in zmage. S tem spomenikom so Slovenci, kakor je dejal predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, izpolnili svoj dolgoletni dolg generacijam, ki so revolucijo pripravijale in jo pripeljale do zmage. ..Oddoižujemo se vsemu naprednemu v naši zgodovini, njenim nojsiavnejšim tradicijam, ki jih je v svojem revoiucio-narnem žaru sociaiistična revoiu-cija spojita in pretaiiia v novo, neizbrisno zgodovinsko dejanje; s tem izpoinjujemo svoj doig do žrtev, ki so padie v tem boju, do vseh, katerih živijenje in trpijenje je vtkano v zmago revoiucije in njene sadove." V slavnostnem govoru je pred- sednik Kraigher spomnil na 'junaško narodnoosvobodilno borbo, v kateri so slovenski narod in ostali jugoslovanski narodi doprinesli ogromne žrtve za osvoboditev svoje domovine. Ko v teh slavnostnih stala in zrastla Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki s svojo neodvisno mednarodno politiko in z razvojem socialističnega samoupravljanja predstavlja pomemben dejavnik miru, protiim- ncz jpoljczni PROSLAVA 30-LETN!CE ZADNJiH BOJEV L/ Na Poijani pri Prevaijah bo jutri ob 10. uri veiika prosiava, posvečena 30-ietnici zadnjih bojev v drugi svetovni vojni, ki jih je jugosiovanska osvobodiina vojska biia prav na tem kraju z umikajočo se nemško vojsko in njenimi domačimi sodetavci. Stavnostna govornika bosta predsednik repubiiške konference SZDL Siovenije Mitja Ribičič in predsednik Zveze združenj borcev NOV Jugosiavije Kosta Nadj. Prosiave na Poijani se bodo udeiežiii predvsem prebivaici koroških občin z obeh strani meje. dneh — je naglasi) govornik — ocenjujemo zgodovinski in mednarodni pomen in razsežnosti zmage narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije v Jugoslaviji, lahko z vso upravičenostjo ugotovimo naslednje: iz nje je na- perialističnega boja in socialističnega razvoja v svetu. Ravno zaradi te svoje politike je Jugoslavija izpostavljena najrazličnejšim pritiskom in je predsednik Kraigher tozadevno ugotovil, da v Sloveniji in Jugoslaviji zato s potrebno pozornostjo sprem-ijatjo zlasti vse, kar se dogaja v sosednih državah. Opozoril je, da odnose z ttalijo bremenijo pritiski fašističnih sil in iredentistične zahteve, medtem ko pripadniki slovenske manjšine v italiji še ne uživajo položaja enakopravnih državljanov. Glede Avstrije pa je predsednik Kraigher poudaril: „V Avstriji je razvoj v zadnjem ietu jasno pokazat, da vodstva avstrijskih, v partamentu zastopanih poiitičnih strank, skupno z avstrijsko viado in drugimi organi repu-biike Avstrije ne spoštujejo avstrijske državne pogodbe v nekaterih njenih bistvenih detih. Dejansko gre za poskus revizije državne pogodbe v interesu veiikonemških nacionaiistov in neonacistov. To veija ziasti giede dotoči) o prepovedi obnavijanja nacističnih organizacij in nacistične dejavnosti, torej tistih doiočii, ki so biia vnesena v avstrijsko državno pogodbo, da bi se razvoj Avstrije postavi) na demokratične temeije in pre-prečiio oživijanje nacizma. Tako se tudi ne izvajajo doiočiia o prepovedi deiovanja organizacij v voj-(Da/jf ?M #. strtrn:') s — Štev. 20 (1710) 16. moj 1975 Kontinuirana predaja obiasti še danes vp!iva na potitično živtjenje na Koroškem Tudi na deželni ravni so bile v zadnjih dneh prireditve, ki sodijo v okvir proslav ob 30-letnici zmage nad fašizmom in 20-letnici podpisa državne pogodbe. Zlasti je bila to slavnostna seja deželnega zbora prejšnji teden v Domu glasbe, kjer sta zbranim poslancem in predstavnikom političnega življenja Koroške govorila predsednik deželnega zbora Tillian in deželni glavar Wagner. Vendar pa se je ta proslava bistveno razlikovala od podobnih prireditev, ki so bile ob tej priložnosti v drugih državah Evrope. Tukaij namreč ni bilo govora o junaškem boju protifašističnih patriotov in o zmagi nad zločinskim fašizmom; slišati ije bilo le o drugi svetovni voljni, o kaosu raapada in o novem začetku. Celo za avstrijske razmere edinstveni primer ,kontinuirane" predaje oblasti (in s tem — vsaj v narodnostnem vprašanju — tudi politične oporoke) neposredno iz rok nacističnih oblastnikov v roke .možem prve ure" je pač ustvaril povsem drugačna izhodišča in oblikoval drugačno miselnost, kakor jih najdemo pri narodih, ki so si svojo domovino morali osvoboditi sami z oboroženim bojem in z ogromnimi žrtvami. (Ob obeh govornikih pa so se mimo tega nehote vsiljevali še osebni spomini: da je bil eden funkcionar nacističnega! kmetijstva in drugi Hitlerjev mladinec .na visokem položaju".) Dejstvo, da živita na Koroškem dva naroda, je prišlo do izraza le v govoru deželnega glavarja, ki je najprej obsodil vsak ekstremizem — .vseeno kje se pojavi" —, nato pa menil, da je pretežna večina koroškega prebivalstva, vseeno kateri jezik govori, za razumno sožitje. .Večina vseh Korošic in Korošcev tudi ve, da je naša država prevzela obveznosti, ki jih bo morala nekega dne izpolniti. To zavest izpopolnjuje pripravljenost vseh, da se tem obveznostim ne izmikajo. Kako in kdaj bodo preostale obveznosti izpolnjene, po je odvisno od tega, kdaj se bodo sporazumele v parlamentu zastopane stranke." Ta vse preveč negotova in neobvezna napoved ne more zadovoljiti, zlasti če se spomnimo, kako .dobri demokrati" so bili Korošci na primer leta 1972: takrat se .svoboščine demokracije" niso končale ob .ograjah zakona", v katerem je .utelešena suverenost naroda", marveč je bil zakon prav v imenu neke .demokracije" poteptan v blato. Dejstvo, da so pred kršilci zakona takrat kapitulirali tudi merodajni politični dejavniki in pristojne oblasti, le še toliko bolj utrjuje prepričanje, da za zagotovitev demokratičnih pravic ne zadostujejo lepe izjave, marveč so potrebna dejanja. Zlasti pa velja to tedatj, kadar gre za pravice manjšine. Prispevek Avstrije za svojo osvoboditev Pod zgornjim naslovom je informacijsko-tiskovna služba Avstrijskega odporniškega gibanja (kjer je lani izšla tudi publikacija .Karnten — ein Alarmzeichen") izdala brošuro, v kateri je govora o nekaterih akcijah v okviru protifašističnega odpora v Avstriji. Namenoma pravimo, da govori brošura le o nekaterih akcijah, kajti pričevanje se omejuje predvsem na Dunaj in njegovo neposredno okolico ter deloma še na Zgornjo Avstrijsko in Tirolsko, medtem ko o raznih oblikah upora in še posebej o oboroženem boju na Koroškem in Štajerskem v tej publikaciji ničesar ni zaslediti. Edino opozorilo na ta boj je pravzaprav slika, ki kaže avstrijski bataljon (ustanovljen v Sloveniji, kjer se je udeležil vrste težkih bitk z nemško vojsko), ko je leta 1945 vkorakal na Dunaj. S potrebnim poudarkom pa spominja brošura na tisti del tako imenovane moskovske deklaracije iz leta 1943, kjer so zavezniki opomnili Avstrijo, „da zaradi udeležbe v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije nosi odgovornost, ki se ji ne more izmakniti" in da bo zaradi tega pri dokončni ureditvi merodajen njen lastni prispevek za osvoboditev. Ta prispevek se med drugim odraža tudi v naslednjih podatkih: 100.000 političnih jetnikov iz Avstrije je bilo v nacističnih koncentracijskih taboriščih, kjer je zgubilo življenje 16.493 Avstrijcev, nadaljnjih 16.107 oseb pa so do smrti mučili v gestapovskih zaporih, 2700 ljudi je končalo na moriščih, poleg tega pa je bilo umorjenih 51.500 avstrijskih Židov. V- tem okviru je prispevek, ki smo ga dali v boju proti nacizmu in s tem tudi za svobodo Avstrije koroški Slovenci, vsekakor ogromen; zato je težko razumeti, da brošura o tem prispevku povsem molči. To še zlasti zaradi tega, ker prav Avstrijsko odporniško gibanje sicer izkazuje široko solidarnost z bojem koroških Slovencev za dosego pravic, ki so nam zagotovljene v državni' pogodbi. V duhu te solidarnosti je bilo v sredo tudi prirejeno zborovanje na Dunaju, kjer so se pod geslom .Proti neonacizmu — za dokončno izpolnitev državne pogodbe!" spominjali 30-letnice osvoboditve in 20-letnice državne pogodbe. Poleg predstavnikov Avstrijskega odporniškega gibanja je na zborovanju govoril tudi predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Mirko Boročnik. „To je kršitev državne pogodbe Na mnogih prireditvah in proslavah, ki so bile ob 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom v Sloveniji in v drugih jugoslovanskih republikah, so med drugim izrazili zaskrbljenost spričo množečih se pojavov zopetnega oživljanja nacifašisfične miselnosti in dejavnosti v nekaterih deželah, prav tako pa opozorili tudi na nezadovoljivi položaj jugoslovanskih narodnih manjšin v sosednih državah ter poudarili vsestransko podporo manjšinam v njihovem boju za obstoj in razvoj. Tako je predsednik mestne konference SZDL Ljubljane Jože Smole na proslavi, kjer so podelili zlate plakete Ilegalca in nagrade Ljubljane, najprej spomnil na zgodovinsko vlogo in pomen Osvobodilne fronte slovenskega naroda med narodnoosvobodilno borbo ter na povojni razvoj Slovenije in Jugoslavije, v drugem delu svojega govora pa spregovoril o uveljavljanju samostojne jugoslovanske zunanje politike ter o najrazličnejših poskusih pritiskov na Jugoslavijo. Poudaril je, da naj bo 9. maj, mednarodni dan zmage nad naci-fašizmom, tudi manifestacija odločnosti vseh miroljubnih sil sveta v boju proti vsem oblikam mednarodnega nasilja. Smole je dejal, da je trideseta obletnica zmage nad fašizmom tudi neposredni uvod v zaključno, tretjo stopnjo konference o evropski varnosti in sodelovanju. Veliko pozitivnega se je zgodilo v Ev- ropi, je naglasi! Jože Smole, toda ob tej ugotovitvi nikakor ne bi smela niti Evropa niti svet prezreti dejstva, da so še vedno sile, ki delujejo proti sodelovanju, ki s šovinizmom in nacionalistično nestrpnostjo zastrupljajo ozračje v odnosih med narodi, ki ne spoštujejo mednarodno sprejetih obveznosti, ki še vedno skušajo obnoviti preteklost. .Dejstvo, da belogardistične, ustaške, četniške iin druge izdajalske skupine še vedno uživajo podporo določenih sil v inozemstvu, nas opozarja, da ostanki fašizma še niso popolnoma uničeni in je zato dolžnost vseh protifašističnih sil, da so budne in se borijo proti njim," je poudaril predsednik Smole. „Mi Slovenci, kakor tud) nekateri drugi narod) Jugoslavije, prav neposredno čutimo, da ni razlogov, da bi se uspavali. Slovenci v Italiji še vedno ne uživajo tistih pravic, k) jim gredo. Oblasti v sosedni Avstriji kršijo jasna določila državne pogodbe od maja 195S tako glede pravic Slovencev in Hrvatov v Avstriji, kot tudi glede prepovedi sovražne dejavnosti do sosedov. Prav preko ozemlja Avstrije se izvaja posebna vrsta pritiska na Jugoslavijo, kar je najbolj groba kršitev državne pogodbe." Dosledni načelom — je zaključil Jože Smole — za katere smo se borili v drugi svetovni vojni in v vseh tridesetih letih svobode, bomo tudi v prihodnje storili vse za zaščito Slovencev, Hrvatov in pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki žive izven meja Jugoslavije ter bomo odločno razbijali vse poskuse pritiskov na neuvrščeno, socialistično samoupravno Jugoslavijo. Kot odkrito protijugoslovansko akcijo so v Jugoslaviji označili tudi nedeljsko .spominsko svečanost" v Libučah pri Pliberku, kjer so se — kakor vsako leto — spet zbrali pripadniki nekdanjih ustaš-kih enot. Čeprav so varnostne oblasti na podlagi ponovnih protestov jugoslovanske vlade tokrat le preprečile množično zborovanje, pa je tudi ta .zbor" izzvenel kot izrazita protijugoslovanska demonstracija. Kajti kljub prepovedi policije je govornik izrazil obžalovanje, da prireditev n;i dobila .predvideni okvir in značaj", za zaključek pa zapretil: .Mi smo stari, toda mladi vam tam preko, na drugi strani, sporočajo — nasvidenje!" Svetnik ambasade SFRJ na Dunaju H. Marinkovič je v ponedeljek protestiral v avstrijskem zunanjem ministrstvu zaradi tega zbora ustašev, ki je bil zadnjo nedeljo v neposredni bližini avsfrijsko-jugo-slovanske meje. Sicer pa sta jugoslovanska vlada in veleposlaništvo na Dunaju že pred časom nekajkrat opozorili Avstrijo na priprave za ta zbor in na posledice, ki bi jih lahko imela taka demonstracija ustašev za odnose med obema državama. V boju za naše pravice nismo sami! Zvest načelu povezovanja z nemškimi demokratičnimi silami v boju za naše pravice je Klub slovenskih študentov na Dunaju povabil 5. maja 1975 v svoje prostore predstavnike različnih političnih in verskih organizacij. Razpravljali so o vprašanju .Zakaj koroški Slovenci odklanjajo ugotavljanje manjšine" ter izdali skupno resolucijo, v kateri predstavniki raznih verskih, socialdemokratskih in komunističnih organizacij zavračajo vsakršen poskus ugotavljanja manjšine ter zahtevajo takojšnjo in popolno uresničitev člena 7. To izjavo smatra KSŠ kot enega izmed vidnejših uspehov svojih prizadevanj za razširitev solidarnostnega gibanja. Zato ob tej priložnosti ponovno poudarja, da bo borba za pravice koroških Slovencev uspešna samo v toliko, v kolikor bomo pripravljeni posluževati se našega najučinkovitejšega orožja: postavljati nemškona-cionalni reakciji nasproti zavezništvo z nemškimi demokrati in jih usmerjati v graditev Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev. Solidarnostna izjava, ki so jo na pobudo KSŠ na Dunaju izdali predstavniki raznih demokratičnih organizacij, nas utrjuje v prepričanju, da v boju za naše pravice nismo sami, ampak da so sile napredka in demokracije v avstrijski družbi z nami. Izjava z dne 10. maja 1975 se glasi: Die zznten rznterzezc/rHeten /^ersonen zzzzz/ Vertreter tzersc/zzez/c-ner we/tansc/zazz/z'c/zer and po/zt/sc/zer Azc^tKMgen ste//en /est, d