ŠKOFJELOŠKI PROSVETNI UST Leto II. * Št. 2 SEZONA 1953-54 V V Pavel Golia SRCE IGRAČK Premiera januarja 1954 Pavel Golia SRCE IGRAČK Pravljica v štirih slikah Režiser: Poldka Stigličeva Inscenator: Franc Finžgar Knez...........................Franc Kovač Knežna Maja....................Nada Bradeškova Ravnatelj gledališča...........Janko Krek Špiritus, gledališki igralec . . . Peter Jamnik Gospa Zabura...............................Anica Oblakova Lojzek \ (Marko Vraničar Tonček J njuna smova \vital Eržen Služkinja......................Alenka Hafnerjeva Andrejček......................Adi Trdina Njegova mati...................Ivanka Oblakova Hug° 1 lakaia f Janez Eržen Bruno J laKaJa jTonče Bogataj Stražnik.......................Matija Trepše Zdravnik.......................Marjan Kovač Bolnik ........................Jože Goljar Velika punčka..................Dragica Finžgar jeva Mala punčka....................Silvica Bernikova f Darka Pehar jeva Pici — puci — padca .... -j Spela Hafnerjeva (Alenka Kavčičeva Pajac..........................Peter Poljanec Kositerni vojak................Matjaž Hafner Pajaci, punčke, lutke, medvedek, slon, zajček, muca in druge živali in igračke Dogaja se na ulici, v hiši gospe Zaburi in na knežjem dvoru Inšpicient: Jože Klobovs — Razsvetljava: Janko Trdina — Šepetalka: Anica Trdinova PREMIERA JANUARJA 1954 Predprodaja vstopnic v knjigarni in eno uro pred vsako predstavo pri gledališka blagajni v Kulturnem domu Izdaja KUD »Tone Šifrer« v Škofji Loki — Urednik: Branko Berčič Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani P. Golia: IZ »SRCA IGRAČK« VELIKA PUNČKA O, nismo ne brezčutne lutke iz voska, pestrega blaga, imamo sestrske občutke do vsakega, ki rad nas ima. Ko se od radosti vriskaj e igrajo z nami sestre z brati, presrečne smo. Ah, kaj ,je slaje, kot čisto srečo darovati. Postanka našega zakoni vas varajo: »Saj so mrtve!« Ne! Kdor ljubeče k nam se skloni, ljubeče damo mu srce. Če pa ubožčka želja žene k nam in zaman si nas želi, smehljamo se, kot narejene smo, a srce nam krvavi. Nanj čakamo potrpežljive, ki z nami ves se razvedri. Kdor nas ne ljubi, zanj nežive ostanemo do konca dni. Me rade bi v nedolžne roke. prezrtih in preganjanih, med revne, užaljene otroke. Samč ne moremo do njih. Usoda naša je prekruta, prodajajo nas za denar kot da smo res stvari brez čuta. Ah, dajte nas ubožčkom v dar! O PAVLU GOLU IN O »IGRAČKAH« (To in ono od tu in tam ob krstni predstavi.) Skoraj, da vsako leto pristopi Pavel Golia — pesnik, kapitan, direktor drame — kot pravi o samem sebi, k pisalni mizi, sede, piše in efekt je mladinska igra, igra za deco, za one, ki rastejo in doraščajo v fante in dekleta .... Darilo je to! Darilo je to prvič zato, ker je delo domače, naše, drugič pa zato, ker bi nihče ne verjel, kako težko, kako izredno težko je najti in dobiti zares dobre, vredne in prijetne komade za deco. . . . Poet zatiranih in preganjanih, ponižanih in razžaljenih. Tudi v »Igračkah«! In prav je tako! Morda bodo vsaj naši zanamci, naša deca, naši ljubčki občutili, kako silno boli krivica, kako grda je laž in kako zoprn človek, ki ne drži besede. Tu je vzgoja! Očetje, vi se pa pripravite na debato! In ve mame. Pa ne bodite sitne, ako Vas vpraša Micka desetkrat, zakaj knez ni kaznoval gospo Žaburo — ali ako vas vpraša Karel, zakaj trdi Hugo, da je knez bedak ... Le povejte — kar povejte ... jaz sem že ... in Bog se me usmili po premieri... bom še ... in to ni šala ... Ti Golia ti, zakaj pišeš take Štorije! (Osip Sest, Gled. list lj. drame 1932/33, št. 8.) ...V izložbi velike trgovine stoji pestra vrsta igrač, paša za oči in fantazijo. Pred njimi razdeli Golia svet, na eni strani mati z bolehnim Andrej čkom, na drugi strani ošabna, bogata in domišljava gospa Žabura s svojima sinovoma Lojzkom in Tončkom .. . Knez in knežna Maja stojita med obema svetovoma ... Plemeniti namen igre je dosežen, (ko) knez posadi na prestol bolnega Andrejčka in mu da svojo hčerko za družico... Golia piše svoje pravljice z igrivo fantazijo, je iznajdljiv v motivih in ljubi slikovitost. Razgreta fantazija njegovega občinstva se ne zmeni bogvedi kako za razpoke, ki jih je poet pozabil zastreti. Osrednji motiv je vselej razkol med hudobnim neumnim bogatim svetom in plemenitimi trpini. Prvega smeši in ironizira, drugega pravljično idealizira. Rad pa vpleta rahlo satiro s sodobnimi kulisami. Res pravljično pa zveni zmaga plemenitosti, s katero bi Golia rad požlahtil mlada srca v naših dneh. Mladina mu je morda za smeh in pestre slike še bolj hvaležna. (Juš Kozak, Jutro 15. nov. 1932.) Prva letošnja mladinska predstava je prav srečno začela naše nedeljsko gledališče za otroke in vse tiste odrasle, ki ob otrokih skušajo pozabiti vse, kar je na svetu težkega in preresnega. Pavel Golia ima za to občinstvo mnogo ljubezni in srečno misel, da tudi sam piše igre, vrhutega ima tudi dar zanje. Golieve igre imajo sicer vse isto vsebinsko osnovo: srčno dobroto in blagost... Za »Srce igračk« je še prav posebno značilna skrajna preprostost v zgodbi; skoraj kakor improvizacija v gledališču se nam zdi ta igra .. . Pisatelj je navsezadnje oživil v svoji igri tudi igračke v izložbi, da so spregovorile, kakor jim govori srce: hočejo v svet, med otroke, tudi med uboge . . . (France Koblar, Slovenec 16. nov. 1932.) * . . . Tole Golievo »Srce igračk« prav, prav toplo priporočam brez izjeme vsem našim mestnim, trškim in podeželskim odrom in odričem! Lahko in brez najmanjšega dvoma s prav velikim uspehom ga bodo igrali, a starši in deca bodo za predstave- zelo hvaležni, se zabavali, se zamišljali in odhajali domov boljši, čistejši... Komedija »Draga Ruth« v leto,sinji uprizoritvi v Loki. Od leve proti desni: Ruth (Nuša Guzeljeva), Edith (Poldka Stigličeva), poročnik Seawrdgth (Jože Prevodnik), sodnik Wilkins (Vinko Primožič) dn Mirjam (Desana Doljakova). (Foto: Jože Oblak) Nič ne bom navajal vsebine te vsakemu otroku lahko umljive, ljubeznive dramatske pravljice. Rečem le, da se bodo ob nji in njeni vedri satiri na nadutost puhloglavih petičnikov in na tragično zaslepljenost mogočnjakov rado vali tudi starši in starci. Zakaj to je res pravljica za vse starostne dobe ... Špiritus pokaže knezu, kje je brezsrčnost in hinavščina, a kje je blagosrčnost in iskrenost, kje izdajstvo in kje zvestoba, kje egoizem in kje altruizem. Vse to se dogaja pred nami čisto naravno, večinoma zabavno, včasih pa aktualno pereče in ščemeče . .. Toplo socialno čustvo preveva to delo brez velikih umetniških pretenzij, a tem koristnejšega jedra in tem zdravejšega humorja. Zaključna ost proti militarizmu naj bi globoko obtičala v otroških dušah; zaključne prošnje iz izložb privrelih punčk in živalic pa izpolnimo mi . . . (Fran Govekar, Slovenski narod 14. nov. 1932.) JANKO KREK: ZADNJIC: »KDO JE NORMAN KRASNA?« Ko sem brskal za podatki o Normanu Krasni, sem spoznal, da je delo po nam dostopni literaturi brezsmiselno. Zato sem se obrnil na svojo znanko iz neke londonske knjižnice, gdč. Audrey Beacock, ki sem jo spoznal letos v Dubrovniku. Priznala mi je, da je imela tudi ona težave z razreševanjem uganke, končno pa se ji je s pomočjo ameriške ambasade v Londonu vendarle posrečilo dobiti sledeče podatke, ki jih navajam v prevodu: —• Norman Krasna je bil rojen v Corona section of qu.eens, Greater New York dne 7. nov. 1909 kot sin Benjamina in Beatrice Krasna. Mati je želela, da bi postal sodnik, zato je po končani srednji šoli obiskoval večerni tečaj na univerzi St. John v Brooklinu. Po dveletnem študiju prava pa se je sklenil posvetiti časnikarski karieri. Pozneje, ko je navezal stike z gledališčem, je postal 1. 1929 dramski in filmski kritik pri newyorškem časopisu »Evening Grafic«. Od tu je prešel k »Exhibitors Herald World« in postal eden njegovih glavnih stebrov. Zanj je napisal podlistek »Sound Box«, ki mu je prinesel službo v Hollywoodu. Poklicali so ga za pomočnika direktorja tiskovnega oddelka pri Warner Brothers, kjer je še danes. Krasna je napisal precej scenarijev in iger. Največji njegov broadwayski uspeh je bila komedija »Draga Ruth«, ki je dosegla 683 predstav. O njegovem značaju lahko rečemo, da je nemiren in odkrit, a poleg tega je odličen pisatelj-ustvar-jalec in direktor. — KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO »TONE ŠIFRER« ŽELI VSEM SVOJIM SODELAVCEM IN SIMPATIZERJEM V NOVEM LETU 1954 MNOGO ZDRAVJA, SREČE IN USPEHOV! (Db ustanovitvi sko(}