Banovinska zaloga šolskih knjig in učil. SOLSKA HIGIENA IN OKO SPISAL Doc. DR- MATKO IVAN Ljubljana 1934 Založila Banovinska zaloga šolskih knjig in K 121/L u č i 1. VSE PRAVICE PRIDRŽANE. PONATIS ZABRANJEN. Z U. S. A. COPYRIGTII BY PISATELJ. POPRAVEK Na strani 89., slika štev. 35., pravilno mesto Na strani 156. naslov pravilno: 33. Citanje, A : B in mesto B : A. mesto 32 . Čitanje. TISK TISKARNE VEIT IN DRUG, DRUŽBA Z O. Z., VIR, p. DOMŽALE (PREDSTAVNIK: PETER VEIT, VIR) VSEBINA: L Uvod . 11 II. Anatomija očesa in fiziologija vida. 13 1. Zrklo. 13 2. Mrežnica . 15 3. Vidnik. 18 4. Očesno ozadje. 20 5. Očesne mišice. 20 6. Veka . 20 7. Solznica. 22 lil. Oko kot optični aparat. 23 1. Akomodacija ali prilagodljivost. 25 2. Pokončni vid . 27" IV. Kratkovidnost. 29 1. Razširjenost v šolah. 29 2. Oblike kratkovidnosti. 30 3. Posledice kratkovidnosti. 30 4. Dednost. 31 5. Kratkovidnost in poklic . 32 6. Svarilni znaki kratkovidnosti. 32 7. Bolezenski znaki kratkovidnosti. 33 8. Vid kratkovidnega. 35 9. Prognoza kratkovidnosti. 35 A. Pospeševalne okolnosti kratkovidnosti . 36 1. Nehigienska šolska klop. 36 2. Okrogli hrbet. 36 3. Lega zvezka. 36 4. Sključena seda. 36 5. Nezadostna razsvetljava . 37 6. Pismenke in tiskanke. 37 7. Razne druge kvarne okolnosti . 38 8. Bližinsko delo. 38 a) Trpni krvni naval proti glavi . 38 b) Aktivno prekrvavljenje zrkel. 38 9. Stopnjevanje kvarnih okolnosti. 39 B. Profilaksa. 40 1. 1 ligienska klop . 40 2. Širina sedala. 41 3. Višina,, sedala . 41 4. Sprednji rob in naklon sedala . 42 5. Naslonjalo. 42 6. Mizna plošča klopi. 44 7. Razlika (diferenca). 45 8. Razstoj (razdalja, distanca). 45 9. Vrsta klopi . 46 a) Toga šolska klop. 46 b) Toga šolska klop s premičnimi deli. 50 10. Miza in stol. 50 11. Skupinska klop (miza in stol). 54 12. Nabava klopi, odnosno miz in stolov. 55 13. Merjenje telesne višine. 56 14. Sedni pripomočki na domu učenca. 57 15. Učilnica. 58 16. Barva učilnice. 60 17. Lega učilnice . 62 18. Razsvetljava učilnice. 63 a) Dnevna razsvetljava. 63 b) Umetna razsvetljava. 70 c) Načini umetne razsvetljave. 74 č) Projektiranje električne naprave. 78 d) Izračunanje obratnih stroškov za elekt. razsvetljavo 80 19. Tisk šolskih knjig. 81 a) Višina črk. 82 b) Širina črk. 83 c) Razdalja, aproša, med posamezn. črkami in besedami 84 č) Prestrel, razmak. 84 d) širina in dolžina stolpcev. 84 e) Tisk zemljevidov, not in računskih zvezkov ... 86 f) Papir. 87 g) Oblike črk. 91 20. Zakoniti predpisi za tisk šolskih knjig .• . 91 21. Kritika teh predpisov . 93 22. Pisanje na šolsko tablo. 94 23. Pisalni pripomočki. 95 a) Papir in zvezki. 95 b) Skrilna tablica . 99 c) Svinčnik .100 č) Pero.101 d) Peresnik .102 e) Peresnica ..102 f) Črnilo.103 g) Tintnik.103 h) Šolska tabla.104 i) Kreda.105 j) Goba in obrisača.105 24. Zakonita normalizacija pisalnih pripomočkov .... 106 25. Pisanje .106 a) Očesna osnovna črta.110 b) Roka.110 c) Seda.113 č) Drža peresnika.114 d) Napake pri drži peresnika, odnosno svinčnika . . 116 e) Pisalni krč.116 f) Vaja otrok v pisanju .117 26. Wetekampova drža držala.118 27. Kakovost pisave.119 28. Obojeročna ali enoročna pisava .125 29. Levičnost.126 30. Pokončna ali poševna pisava.126 81. Novodobna pisava.132 a) Temeljna, osnovna pisava. Temeljne črke.135 b) Vezana, izhodna pisava . ..137 c) Občevalna pisava.140 č) Individualna pisava.141 d) Pisalo.142 e) Nalivnik .147 f) Drža peresnika. • • 148 g) Tablica in zvezek.160 h) Črnilo.162 i) Drža telesa in lega zvezka.153 j) Novodobna pisava in šolska higiena.153 32. Pisalne poteze.154 33. Čitanje.156 34. Dihalne vaje.162 a) Richterjeve dihalne vaje.162 b) Baurjeve dihalne vaje.163 c) Spitzyjeve dihalne vaje.163 35. Risanje.164 36. Ročna dela .169 37. Strojepisje (daktylopija) in stenografija.173 38. Domače vaje.180 39. Odmor.182 40. Popoldanski pouk.183 41. Umetna drža trupa.184 42. Krepitev podolžnih hrbtnih mišic. Telesne vaje . . . 185 43. Očesne vaje in krepitev oči.186 44. Prehrana in obleka učencev.187 45. Sistematska preiskava učencev na vid.187 V. Daljnovidnost .189 VI. Astigmatizem.192 VII. Slepota za barve.194 Vlil. Motnje svetlobnega čuta.197 IX. Dvoočesni vid.198 X. Škiljenje.200 XI. Preiskava vidne-ostrbsti.202 XII. Ječmenček in običajno vnetje roba vek. • 208 XIII. Obolenje mrežnice in vidnika.209 XIV. Obolenje šarenice in žilnice.211 XV. Obolenje leče .212 XVI. Očesne bolezni in avitaminoze.213 XVII. Živčnjak (gliom) .214 XVIII. Slepljenje. Snežna slepota in ledeniška sončarica.215 XIX. Skrofuloza oči.217 XX. Običajni in zrnasti katar veznice.219 XXI. Trahom .221 XXII. Splošna higienska navodila za pobijanje očesnih bolezni .... 223 XXIII. Poškodbe oči.225 XXIV. Vid in izbera poklica.230 XXV. Oskrba slabovidnih.234 XXVI. Splošna higienska navodila za pisanje in čitanje.236 XXVII. Zaključek . 238 PREDGOVOR Tekom zadnjih desetletij se higiena čimdalje bolj uve¬ ljavlja. Poglobljeno razumevanje njenega pomena je pripomoglo do splošnega uvaževanja naj višjemu osnovnemu načelu medi¬ cinske znanosti, da je laže in bolje obvarovati pred boleznimi kakor pa jih zdraviti. Zaradi izredne važnosti higiene uživa njeno pospeševanje vso ono podporo oblastevin zasebne družbe, ki ji je potrebna za povzdig splošnega ljudskega zdravstva in s tem tudi koristi celokupnosti in države. K odličnim uspehom v ljudskem zdravstvu je znatno pri¬ pomogla šolska higiena, ki stremi skupno s šolo za odgojo in vzgojo duševno trdnega in telesno krepkega naraščaja. Moderna šola skuša čim najuspešneje uporabiti pridobitve in izkustva medicinske znanosti v to, da postavi vzgojo otroka na kolikor mogoče enakomerno osnovo, zasidrano v napredku nove dobe in ustrezajočo duhu in zahtevam novega časa. Potemtakem mora biti šola v higienskem pogledu vzoren zavod in njen učni obrat take oblike, da je izključena vsaka možnost poškodbe in pokvaritve učenčevega zdravja in s tem tudi njegove duševnosti. Tej visoki nalogi pa more biti šola kos le tedaj, ako je učitelj tudi v vedi splošnega zdravstva zadostno izobražen ter čuti poleg svojega poklicnega udejstvo¬ vanja veselje in se mu nudi tudi možnost do nadaljnje izo¬ brazbe v tem pogledu. Le tako izobražen učitelj more uspešno sodelovati pri izboljšanju higienskih razmer v naših šolah. Praktično izkustvo uči, da tudi najboljša higienska ure¬ ditev šole ne doseza zaželjenega učinka, ako učiteljstvo samo glede higiene ni dovolj izobraženo in nima zadostnega zmisla za te naprave. Obratno je znano, da more učitelj doseči tudi v prav nepovoljnih ^dravstveno-higienskih razmerah zadovoljive uspehe in delovati zaščitno, obrambno in izboljševalno, ako ima poleg zadostne higienske izobrazbe tudi dovolj zmisla za odpravo nedostatkov in za dvig zdravstvenega stanja naše mladine. 9 Moja knjiga o šolski higieni, zlasti glede očesa, naj služi predvsem izobrazbi vseli onih, ki se hočejo posvetiti učitelj¬ skemu poklicu in vseh onih, katerim je zaupana blaginja šolo pohajajočih otrok, odnosno učencev. Po važnosti vsebine spada knjiga v šolsko torbo vsakega učiteljiščnika zadnjega šolskega letnika. Izpit o tem predmetu pa mora postati sestavni del strokovnih izpitov učiteljev in nič manj tudi zdravnikov. Knjiga naj bo dobrodošla vsem upravnim in šolskim ob¬ lastim, v katerih delokrog spada urejevanje šolstva in šolskili prostorov ter skrb in briga za šolsko mladino. Namenjena pa je tudi staršem in vsem onim, ki se iz tega ali onega vzroka zanimajo za to ali ono vprašanje iz nege vida in oči, kolikor spadajo v delokrog šolske higiene. Prepričanja sem tudi, da bo našel v njej marsikaj koristnega ta ali oni zdravnik, zlasti pa šolski, in tudi poklicni posvetovalec, ki igra baš pri izberi po¬ klica osebam z okrnjenim vidom pomembno vlogo. Naposled pa sem še mnenja, da mora moja knjiga vzbu¬ diti tudi pri vojaških krogih upravičeno zanimanje in upošte¬ vanje, ker zniža vsako okrnjenje vida več ali manj usposob¬ ljenost za vojaški stan. Vsem naštetim činiteljem predajem svojo knjigo z izrečno željo, da bi dosegla smoter in namen, ki sta me vodila pri njeni sestavi. Omenjeno bodi že na tem mestu, da smatram snov, ki sem jo tu načel in obravnaval, kot izredno važno za praktično življenje in le za del prepotrebne knjige o celotni šolski higieni, ki bo v doglednem času izšla izpod mojega peresa. Maribor, meseca marca 1934. Dr. Ivan Matko 10 I. Uvod Bolezenskim pojavom malokrvnosti pri šolski mladini slede po številu v večini očesne hibe in bolezni. Zaradi nji¬ hove važnosti za razvoj šolskega otroka jim posvečam obšir¬ nejšo razpravo. Pri tem delim očesne bolezni v a. anomalije vida, odnosno lomnosti*) in b. očesne bolezni v ožjem p omenu besed e. Dobro delujoč očesni organ in vid nista le za učenca, marveč tudi za vsakega odraslega največjega pomena. Slabe oči znižujejo poklicno sposobnost. Semtertja celo izključujejo sposobnost za ta ali oni poklic. Slabe oči škodujejo učencem tudi pri napredovanju. Zlasti učenci nižjih razredov potrebujejo dobrih oči. Kajti čim značilnejša in ostrejša je slika, ki jo z očesnim organom sprejmejo vase, tem določnejša in jasnejša je predstava, tem globlji je vtis, s tem pa tudi občutek pra¬ vilnosti in samozavesti za reprodukcijo. S tem morata računati tudi šola in šolska higiena. Zato mora biti njihova naloga, proučevati pri šolski mladini vzroke očesnili hib in iskati poti ter sredstev, da se jih odpravi, od¬ nosno omeji. S končanim 6. letom starosti se običajno začne obvezni šolski pouk, ki sili otroka dan na dan k večurnemu sedenju v utrudljivi telesni drži, in to v prašnem, na kisiku revnem zraku. Ta izprememba dotedanjega življenjskega načina je za otroški organizem tem bolj nevarna, ker je vsiljena telesu, ki je šele v razvoju in katerega tkivo je še popustljivo. Zato je higienska izobrazba učiteljstva nepopisne važnosti. Le učitelj, ki točno pozna vse ..posledice šolskih kvarnosti, jih bo mogel *) Opozarjam čitatelja na razliko med pojmi lom, lomnost in lomljiv ost. Lom je dogajanje lomljenja (žarkov, zvoka itd.), lomnost je sposobnost lomljenja v tvorni obliki, lomljivo st pa je sposobnost, da se kaj lomi. 11 uspešno preprečevati, omejevati ali omiliti. Te kvarnosti so raznovrstne. Povzročiti utegnejo med dr. skrivljenje hrbtenice, motnje v prebavi, malokrvnost, bledokrvnost, glavobol ter razne motnje v krvnem obtoku in vidu. Po Axelu Keyu je kro¬ nično bolna najmanj ena tretjina vseh srednješolcev, od šolo¬ obveznih deklic pa celo 60 % ■ Skoraj v največji meri se kvarni vplivi šole očitujejo na očesu, odnosno na vidu šolske mladine. Šola je po večini tudi pospeševalka v razvoju kratkovidnosti. 12 Anatomija normalnega očesa. Po Slcgristu. 1. beločnica, 2. roženica, 3. žilnica, 4. dovodnice in odvodnice, 5. zenica, 6. šarenica, 7. zapornica zenice, 8. razteznica zenice, 9. žarno telo, 10. žarna mišica, 11. leča, 12. vesilo leče, žarna ploščica, 13. sprednji prekat, 14. zadnji veliki prekat, 15. odrastki žarnega telesa, 16. mrežnica, 17. živec vidnik, 18. osrednja jamica z rumeno pego, 19. slepa pega, 20. zorna os. 11 . Anatomija očesa in fiziologija vida. 1.) Zrklo. Pred razmotri vanjem očesnih bolezni moram seznaniti či- tatelja vsaj v glavnem z anatomijo in s funkcijo normalnega očesa. Č loveško zrklo leži v očnici. (Glej sliko št. 1.!) Pokri¬ vajo ga v obliki istosrednjih skladov tri ovojnice. V zunanji mreni, nazvani beločnica (1), ki sestoji iz trdega, nepopust¬ ljivega usnjastega veziva, se prepletajo gosta vezivna vlakna. Beločnica ima okroglasto obliko, je toga, porcelanasto bela in neprozorna. Spredaj je vzbokla. V tem odseku, imenovanem rože niča (2), je brezbarvna in prozorna. V srednji ovojni plasti zrkla, nazvani žilni c a (3), pote¬ kajo očesne krvne dovodnice in odvodnice (4), ki preskrbujejo notranje oko z krvjo in z raznimi hranilnimi snovmi (hranivo). Spredaj, za robom roženice, prehaja žilnica v barvast kolobar, ki moli prosto in prečno v očesno votlino. V njem opazimo majhno, osrednje ležečo odprtino, znano pod imenom zenica, punčica, pupila (5). Kolobar sam nazivamo šarenica (6). Barva šarenice je odvisna od količine in vrste barvila (pig¬ ment), ki je v njej. Če ga je malo, je oko sinje, ako ga je več, je sivkaste do črne barve. Kolobarčasta zenica je podvržena stalnemu kolebanju deloma zaradi notranjih vplivov (veselo razburjenje, strah itd.), deloma pa zaradi zunanjih. V temi je zenica širša, na svetlem in pri gledanju na bližino ožja. Zenica uravnava svetlobno množino, ki vpada v notranjost zrkla. Pri tem ji pomagata mišica zapornica (7), ki obdaja rob šarenice in zožuje zenico, in mišica razteznica (8), ki poteka od ciliarnega telesa do roba šarenice, radialno usmerjena vzdolž zadnje njene stene. Ona razširja zenico. 13 Za oko ima šarenica isto. vlogo, kakor pri fotografskem aparatu zaslonka. Šarenica uravnava množino svetlobnih žar¬ kov, ki naj vpadejo v oko, s tem da zenico širi in zožuje. Z zoževanjem in razširjanjem zenice ščiti mrežnico pred preko¬ merno osvetljenostjo in pred slepenjem. Svetloba zožuje zenico, tema jo razširja. Na širino zenice pa vplivajo tudi razne činje- nice, n. pr. psihični afekti (groza, bolečina), zdravila (atropin jo razširja, eserin jo zožuje itd.), v telesu krožeči strupi in obo¬ lenja živcev ter mišic šarenice (sifilis itd.). Tik ob prehodu v šarenico se žilnica zdebeli v obročasto žnralo, ciliarno, žarkov n o telo (9). Njegova površina je prevlečena z neštetimi drobnimi gubami. V telesu je vložena za vid zelo važna mišica, nazvana čili ar n a, žarkovna mišica (10), ki uravnava akomodacijo, prilagodljivost vida. V opisanem obroču visi leča (11), pritrjena v svoji legi z drobnovlaknastim vesi lom (12). Leča je kristalno čista in deli očesno votlino v sprednji, manjši (13) in v zadnji, večji prekat (14). Prvega napolnjuje očesna vlaga (pre¬ katna voda), zadnjega pa zdrizasta, popolnoma prozorna ste¬ klovina. To izločajo odrastki žarkovnega telesa (15). Spred¬ nja ploskev leče je manj izbočena ko zadnja. Leča je do izvestne mere prožna. S starostjo pojemlje njena prožnost. Ako oprostimo lečo vesila in jo z ovojnico dvignemo iz ležišča, stremi po kroglasti obliki. Prosta leča je na sprednji strani močneje izbočena ko na zadnji. Lečo pripenja v njeni legi tako zvana žarna ploščica (zonula Zinni, 12). Ploščico sestavljajo vlakna, ki prihajajo od ciliarnih gub in od brazd med gubami. Vlakna so na¬ peta radialno in so zbrana v dva lističa. Sprednji in zadnji listič se stapljata ob ekvatorju leče s sprednjo, odnosno zadnjo polo lečine ovojnice (zavijača), in oklepata na ta način votel obroček ob leči. Žarna ploščica spaja lečo in akomodacijsko, žarkovno mišico (10) v žarkovnem telesu (9). Pri skrčenju te mišice ohlapi žarna ploščica. Posledica je, da se elastična leča izboči in da more zavzeti popolnoma okroglo obliko. S tem pa lomi svetlobne žarke močneje in oko je prilagojeno (ako- modirano) za bližino. (Glej sliko št. 2!). Leča pa se izboči le, ako je prožna. Pri starih ljudeh je skrčena in ožja v premeru ter je izgubila sposobnost za širitev in krčenje. 14 h Slika štev. 2. Ponazorovanje prožnosti In razteznostl leče. l*o Sicgrlstu. a leča pri napeti žarni ploščici, b mladostna leča pri ohlapni žarni ploščici in ohlapni ovojnici. Leča stremi po kroglasti obliki, c stara leča pri ohlapni žarni ploščici in ohlapni ovojnici. Leča starih oseb ne more spremeniti svoje oblike, ker ni več prožna. ■■i Leča ne sestoji iz istovrstne snovi, marveč je spletena iz posebnih vlaken, ki so nabrana v plasti. Vlakna so šestero- strane prizme. Jedro imajo le zunanja, najmlajša vlakna. Jedra leže na koncih vlaken. Na sprednji in zadnji ploskvi leče so zbrani ti konci ob žarkih trokrake zvezde. Zvezdi pa sta obr¬ njeni druga proti drugi tako, da se vidijo žarki ene zvezde med žarki druge. Sestava leče se s starostjo izpremeni v toliko, da postane njena skorja brezbarvna in mehkejša, jedro pa trše in da ne¬ koliko porumeni. Zgoščevalni proces leče se pričenja že v zgodnji mladosti, i. s.*) v notranjosti leče. Po 25. letu starosti pa se stopnjuje in je podlaga pozneje pojemajoči akomodaciji. 2. Mrežnica. Svetlobne vtise zaznavamo z notranjo mreno očesa, z mrežnico (slika št. 1, 16), v kateri se razpletajo nitke vid¬ nega živca. Mrežnica je debela 0'4 mm in sestoji iz 7, odnosno 8 skladov, ne vštevši obe razmejitveni mreni. (Glej sliko št. 3!) Shcinu mrežnice. Po Kalliusu. I. sklad paličic (a) in čepkov (b), A. vnanja razmejitvena mrena, H. vnanji zrnati sklad, lil. vnanji retikularni sklad, odn. vmesni zrnati sklad, c podaljški bipolarnih celic. IV. notranji zrnati sklad, č bipolarne ganglijske celice, V. molekularni sklad, d ganglijske celice vidnika, VI. sklad ganglij- skih celic, Vil. sklad vidnikovih niti, e vidnikovo nitje, 15. notranja razme¬ jitvena mrena. *) in sicer. 15 I. sklad vsebuje paličice (a) in čepke (b). Vnanja razmejitvena mrena (A) loči I. sklad od vnanjega, zrnatega sklada (II.). Zrnati sklad sestavljajo čutne ce¬ lice. Njemu (II.) sledi vnanji retikularni sklad, od¬ nosno vmesni zrnati sklad (III.). V njem so podaljški (c) d v o v lak n ati h (bipolarnih) celic (č). V ostalem je ta sklad slično sestavljen ko V. sklad. IV. je notranji zr¬ nati sklad, sestoječ iz bipolarnih ganglijskih celic (č). V. je molekularni sklad, ki tvori mrežje nežnih nitk, ki so deloma drevniki (d en dr iti) ganglij skih celic vidnika (d), deloma pa notranji podaljški bipolarnih celic. VI. je sklad ganglij skih celic (d). Eri podaljšek vsake take celice je nit vidnika. VII. sklad vsebuje vidni- kovo nitje (e), ki leži pod notranjo razmejitveno mreno (B). Sklad čepkov in paličic pokriva proti notranjosti zrkla posebna plast pigmentnih celic. To plast sestavljajo enakomerne, po večini šesterokotne celice, ki jih napolnjujejo rjava, deloma zrnasta, deloma kristalna telesca. Poslednja sli- čijo iglicam. Skladi JII. do VII. so živčno ali mozgovno plastje, I. in II. sklad pa plastje čutežnega epitela. Cepki (b) so celice hruškaste oblike z drobnejšim zunanjim (1) in obilnejšim no¬ tranjim delom (2). Notranji del leži pod vnanjo razmejitveno mreno (A), torej v vnanjem zrnatem skladu (II.). Slično so zgra¬ jene tudi paličaste celice (a). Njih vnanji del leži na zgornji, njih notranji na spodnji strani navedene mrene (A). Njih zunanji del (3) je vitkejši in daljši nego pri čepkih in je prepojen z vidnim škr latom. Telo in jedro paličastih ce¬ lic (4) ležita v vnanjem zrnatem skladu (11.). Za svetlobo občutljivi del mrežnice je sklad vidnih celic, t. j. čepkov in paličic. Za vid je neobhodno potrebno, da je ta del mrežnice popolnoma zdrav. Za dobe življenja vse¬ bujejo paličice prozorno rdečkasto barvilo, nazvano vidni škr lat ali vidno rdečilo. Vidni škrlat pobledi na svetlobi. V temi se obnovi tako, da ga izločajo pigmentne celice. Za svetlobo občutljivim pali¬ čicam in čepkom je pigmentni sklad izvrstno varovalo. Pig¬ mentne celice iztezajo svoje odrastke med te celice. Pri moč¬ nem osvetljenju se premaknejo pigmentna zrnca in iglice v 16 odrastke in obdajo vidne celice s temnim plaščem, ki vpija svetlobne žarke in očuva vidni škrlat pred uničenjem. V temi se pomakne pigment zopet na izhodne točke. Pigment se pre¬ mika najbolj v centralnih delih mrežnice, kjer so vidne celice najbolj izpostavljene neposredni svetlobi. Zveza med živčnimi sestavnimi deli v posameznih skla¬ dih je naslednja: Od paličic (a) izhajajoče niti (4) potekajo skozi vnanji zrnati sklad (II.) in se končajo z drobnimi glavi¬ cami (5) v vmesnem zrnatem skladu (lih). Cepki (b) pa pre¬ hajajo pod čepkovnim zrnom (2) v končni drevnik (6, 7), ki se razpleta v vmesnem zrnatem skladu (lih). To je I. nevron. V notranjem zrnatem skladu (VI.) ležeče bipolarne gan- glijske celice (č) segajo z vstopajočimi odrastki v vmesni zr¬ nati sklad (Mh), kjer ali opletajo gumbasti konec paličic (5) ali pa se prepletajo z razcefranim koncem čepkov (7). Z na- vzdolnimi odrastki (8) pa segajo v molekularni sklad (V.), kjer se ti opletajo s svojimi nitkami ganglijskih celic (d). To je 11. nevron. Ganglijske celice (d) pošiljajo odrastke svojih osnovnih cilindrov kof nitje živca vidnika (e) v možgane k vidnikovemu osredku. To je lih nevron. V vnanjem zrnatem skladu (lih) leže vodoravne ce¬ lice (1). One spajajo posamezne skupine paličic, prepletajoč s svojim nitjem nitje paličastih celic. V notranjem zrnatem skladu (IV.) naletimo še na celice, zvane amakrinske ce¬ lice (g), ki prepletajo sklad s svojim bogatim nitjem. Med obema razmejitvenima mrenama (A in B) leži še vezivasto oporno tkivo mrežnice. V njem potekajo radialno M Lili e r- jeve opornice (h). S široko bazo (i) se začno na zunanji mreni (A) in se raztezajo skozi lh, III., IV., V. in VI. sklad prav v Vil. sklad. Osrednja jamica in rumena pega [slika št. 1., (18)| sta drugače zgrajeni ko ostala mrežnica. Sklad ganglijskih celic (d) leži tu povrhno. Na njem pa nahajamo le čepke brez paličic. Rumena pega vsebuje v živem stanju neko oranžno- ali c i t r o n a s t o r u m e n o barvilo. Odtod tudi naziv: pega. V ostalem pa je rumena pega majhna, ploščata, ovalna vdol¬ bina, ki jo obdaja neznatna zdebelina v obliki nizkega in ozkega pasu. Pega meri v vodoravnem premeru 2 mm. Od 2 17 vstopišča vidnika je oddaljena približno 3 1 / 2 mm. Človeško oko vsebuje nad 400 vidnikovih niti. K vsaki niti spada 7 do 8 čepkov, približno 100 paličic in 7 pigmentnih celic. Rumena pega vsebuje le čepke. Iz tega sledi, da so za vid čepki dov- zetnejši nego paličice. Svetlobne vtise zaznavamo z mrežnico, i. s. so za svet¬ lobo občutljivi deli mrežnice le čepki in paličice. Nihanje svet¬ lobnega žarkovja draži te celice. Preko njih, ki so I. nevron, in preko II. in III. nevrona se prenašajo dražljaji v osrednje možgane. Optični aparat zrkla učinkuje kakor prava leča in lomi svetlobne žarke tako, da se združijo na svetlobno občutnih mestih mrežnice v ostro sliko. Z mrežnico samo ne vidimo. Od mrežnice se prevodi svetlobni dražljaj po vidnikovem nitju v možgane. Možgani in oči sodelujejo in posredujejo človeku slikovito zaznavo zunanjih predmetov. Vidni dogodljaj je torej podlaga, odnosno povod, da se zavedamo čutnih vtisov. 3. V i d n i k. Odzad vstopa v zrklo vidni živec [vidnik, slika št. 1., (17)]. Iz njega se razpletajo živčna vlakna v notranjo mreno zrkla. Vstop išče živca je slepo, ker nima za svetlobo ob¬ čutljivih elementov. To mesto se naziva slepa pega [slika št. 1., (19)]. V vidnikovem nitju so najvažnejše niti med vstopiščem vidnika (vidnikova glava, papila) in rumeno pego. Te niti so namreč najlažje podvržene škodljivim vplivom raz¬ nih strupov, alkohola, tobaka itd. Posledica obolenja teh niti so motnje v vidu (uazvane skotom), ki se očitujejo v izpadih v zornem polju. Oba vidnika tečeta skozi odprtino v zadnji steni očnice v lobanjsko votlino. Na dnu lobanje se živca združita in tvo¬ rita tako zvani križ (c hi asm a), ki sliči obliki črke X. V križu se križa del v i d n i k o v e g a nitja, i. s. niti, 'ki pri¬ hajajo od polovic obeh mrežnic, ležečih na nosni strani. Niti od obeh senčnih polovic mrežnice se ne križajo v križu, mar¬ več tečejo naprej v možgane. (Glej sliko št. 4!). Iz križišča vstopi levo vidnikovo nitje v levo, desno nitje ' pa v desno polovico velikih možganov. Skozi velike možgane 18 Shematično ponazorovunjc vidne proge. Po llankcjju. Živčne niti (rdeča črta), prihajajoče od obeh desnih polovic mrežnice, se po križanju v presečišču (kij združijo v desno vidnikovo snopje (d. n.). Nato tečejo, ostajajoč na isti strani, kot vidno žarkovje (v. ž.) skozi velike mož¬ gane. Spotoma se cepijo od njih spojna vlakna k izvoru in k jedrom očes¬ nih mišic (j. o. m.) in se končajo v desni poli zorne skorje (v. osr.), ki leži na notranji strani zadnje velikomožganske poli. Od tu se razpleta del spoj¬ nih vlakenj k osredku za govorjenje (6) in k osredku za hotene (samo¬ voljne) očesne gibe (4), katerega spajajo z očesnimi jedri posebna vlakna. Druge niti vežejo zorni osredek z osredki za okončine (3). Ostale spojnice niso vrisane v sliko, ker bi sicer trpel pregled že itak zamotanih razmer. 1 in 2 so živčna vlakna, ki spajajo zapornico šarenice in ciliarno mišico žarnega telesa s pripadajočimi jedri. 'v toliko potek živčnih'Vlaken od obeh polovic mrežnice. Vse, kar sem na¬ vedel glede poteka tega nitja, velja tudi za levo. Opozarjam čitatelja, da tečejo niti (6 in 6) od obeh zornih osredkov le k levemu osredku za govorjenje, ki leži v levi poli velikih možganov. Niti iz desnega osredka tečejo zaradi tega preko telesne srednjice v levo k osredku za govorjenje. teče nitje kot tako zvano vidno ž a r k o v j e k površini mož¬ ganov in se končuje v vidnem osredku. Na svoji poti stopi v stike z raznimi važnimi progami možganov (n. pr. s progo za očesne mišice, za govorjenje, za sluh itd.). Vidni osredek leži v zaglavju, i. s. v obeli možganskih polovicah. V desnem osredku se končuje viduikovo nitje z obeli desnih, v levem pa nitje z obeli levili polovic mrežnice. L e nitje rumenili peg se končuje v obeh osredkih. Zaradi te anatomske posebnosti v poteku vidnikovib niti ne nastopi popolna slepota pri uničenju enega osredka, marveč oslepi le desna ali leva polovica mrežnice. Vid z rumeno pego pa ostane ohranjen. Pri uničenju enega osredka predmetov ne vidimo v celoti, marveč le polovico od njih. Katero polovico, to pa je odvisno od tega, kateri osredek še deluje. Bolezen te oblike imen uj emo pol uvid, h e m i a n o p s i j o. Zadnja polovica desnega očesa od spredaj. Po Spalteliolzu. Poveč. 4 :1. Shematična slika. a žilniea, b beločnica, c obkrajna stena, č rumena pega z osrednjo jamico, d vstopišče vidnika, e srednja stena (inedialna), g mrežnica, i' krvne žile mrežnice. 2 * 19 4. Očesno ozadje. Očesnemu zrcalcu se kaže normalno očesno ozadje v ena¬ komerni, prijetno rdeči barvi. Na zadnji strani zrkla zapazimo z zrcalcem majhno, podolžno, ovalno, ostro omejeno ploščico, ki je nekoliko jasnejše barve ko okolica. Na tem mestu vstopa vidnik v zrklo. Iz glavice ali vstopišča vidnika po¬ tekajo dovodnice in odvodnice, ki se v žilnici vejasto razple¬ tajo. Obkrajno od glavice, približno za dve njeni širini, zapa¬ zimo nekoliko temnejše, podolžno ovalno mesto, ki ga semtertja obdaja belkast refleks ovalne oblike. Včasih se opazi na tej ploščici, poseben, svetloben odboj. Ta ploščica je rumena pega. (Glej sliko št. 5.). 5. Očesne mišice. Zrklo tiči v maščevncm ležišču očesne dupline, v očnici. Gibi zrkla se vrše slično kakor pri kroglastem sklepu. Izvaja jih 6 očesnih mišic. (Glej sliko št. 6!). Notranja (5) in obkrajna prema mišic a (10) sukata zrklo okoli navpične osi, zgornja (6) in spodnja prema mišica (9) okoli vodoravne čelne osi, zgornja (3, 4) in spodnja poševna mišica (11) pa okoli vodoravne in obenem okoli strelne osi. S sodelovanjem vseh 6 očesnih mišic moremo gibati zrkli na vse možne strani. Vse štiri preme mišice imajo nasadišče ob vstopišču vidnika (8) iz lobanjske votline v očnico. Isto tam je pritr¬ jena tudi zgornja poševna mišica. Nasadišče spodnje poševne mišice pa leži ob sprednjem robu vdolbka za solznim mešič¬ kom. Čudovit je potek zgornje poševne mišice, ki se vzpenja od svojega nasadišča do škripčevega trnka (trochlea) čelnice (2). Tu je ujeta v kitasto petljo, in šele odtod se obrne navzdol k zrklu. (Glej sliko št. 6. in 7., zg. p. m., z.). 6. Veka. Zrklo pokrivata spredaj spodnja in zgornja veka. Vsaka veka ima trdno opornico, nazvano tar s us. V njej so vložene velike znojnice (Meibomove žleze), ki mastijo s svojim mastnim izločkom vekine robe. Ti so oprem¬ ljeni s trepalkami, ki ščitijo oko pred prahom, znojem itd. Zgornjo veko dviguje posebna mišica dvigalka, ki ima 20 Slika št. 6. Očesne mišice in zrklo. Po Corningu. 1 zgornji rob očnice, 2 škripec, 3 in 4 zgornja poševna mišica, 5 notranja prema mišica, 6 zgornja prema mišica, 7 dvigalka zgornje veke, 8 živec vidnik, 9 spodnja prema mišica, 10 obkrajna prema mišica, 11 spodnja po¬ ševna mišica, 12 spodnji rob očnice. Slika štev. 7. Sprednja odprtina očnice z zrklom. Po Corningu. Kile vseh štirih premih mišic so odrezane blizu njihovega nasadišča. Kiti spodnje poševne mišice (d. p. m.) in zgornje poševne mišice (z. p. m.) sta vidni. Poslednja izstopa pri z iz škripca. Strelni prerez skozi veki in sprednji odsek zrkla. Po Corningu. 1 zgornji rob očnice, 2 pretin očnice, 3 žepiček zgornje veznice, 4 veznica zgornje veke, 5 krožna mišica očesa, 6 zgornji hrustanec z Meibomovo žlezo, 7 trepalke, 8 spodnji hrustanec veke, 9 pretin očnice, 10 žepiček dolnje vez¬ nice, 11 maščevje očnice, 12 dolnji rob očnice, 13 kita spodnje preme mi¬ šice, 14 beločnica, 15 žarno telo z žarno mišico, 16 žarna plošča, 17 sprednji očesni prekat, 18 roženica, 19 leča, 20 šarenica, 21 zadnji očesni prekat, 22 maščevje očnice, 23 veznica zrkla, 24 beločnica, 25 dvigalka zgornje veke. svoje nasadišče ob zgornjem robu vidnikove odprtine v lobanji. (Glej sliko št. 8.). Notranjo plast vek in sprednjo plat zrkla prav tja do na- sadišča roženice pokriva veznica. Na veko je pripeta tesno, nepremično, na beločnico pa raldo. Veznica na zrklu je zelo nežna in tanka. Zaradi tega proseva skozi njo bela beločnica ter povrhno žilje zrkla. Oblika zrkla je skoraj okrogla, le v sprednjem odseku je nekoliko izbočena. Od vseli primerov zrkla je strelni naj¬ daljši (ca 24 mm); malo krajši je prečni; najkrajši pa je nav¬ pični premer. 21 7. Solznica. V ažen postranski organ vsakega očesa je solzna žleza, nazvana tudi solznica. Ta izloča solze, ki trajno nama¬ kajo veznico in roženico. Solze odtekajo v vrečico med zrk¬ lom in veko, odtod pa skozi solzovod v nosno duplino. Solznica leži na obkrajnem odseku stropa očnice; solzovod pa teče ob srednji plošči zgornje čeljustnice navzdol v nos. Pri odraslem je dolg do 25 mm in širok 3 do 4 mm. 22 III. Oko kot optični aparat. Č loveško oko je optični aparat. Na njegovem ozadju na¬ stajajo slike predmetov, ki so pred očmi. Del ozadja, na ka¬ terem se upodabljajo slike, pripada v celoti mrežnici. Pri mo¬ trenju kake točke usmerimo zrklo tako, da se združijo od točke izhajajoči svetlobni žarki v osrednji jamici, t. j. v onem odseku mrežnice, ki nam daje najbolj razločne in ostre obrise. Točko vidimo ostro, ako jo spaja zorna os z osrednjo ja¬ mico. jamico nazivamo rumena pega. Točko vidimo tem ostreje, čim tesnejša, odnosno točnejša je združitev žarkov, vpadajočih na mrežnico. (Glej sliko št. 9., a!). Predmeta pa ne vidimo ostro, marveč zabrisano, ako se združijo žarki pred ali & normalno vtdno. ' b Kratko vidno . C dftleKo vidno 0K0. Slika št. 9. Lomnost raznih oblik zrkla. Po Siegristu. a normalno, b kratkovidno in c daljnovidno oko. 23 za mrežnico. V prvem primeru govorimo o kratkovidnosti, v drugem pa o daljnovidnosti. (Glej sliko št. 9., b in c!). Spojnica med rumeno pego in predmetom, v katerega imamo vprt pogled, se imenuje zorna os. Optična os gre skozi osredek skrivljenih ploskev onih očesnih delov, ki lomijo žarke. K tem delom spadata v prvi vrsti roženica in leča. Zorna in optična os sklepata kot 3,5° do 7°. Zorno polje pa je celotna ploskev, ki jo pregledamo ob fiksiranju zorne smeri. Fiksacijska točka ne leži v sredini polja. Velikost in tudi oblika zornega polja sta odvisna od zdravstvenega stanja in od fiksacijske možnosti mrežnice in slednjič tudi od žar- kovja vidnika. A B \ i m M Slika štev. 10. Slike dveh točk in črte ob nepravilni lomnosti očesa. l*o Fuchsu. Slika št. 10. nam prikazuje dva razsipna (razpršena) kroga (B) namesto dveh točk (A). Normalno oko more točno razlo¬ čiti obe točki (A). Oko z nepravilno lomnostjo pa vidi name¬ sto njih le eno točko, raztegnjeno v dolžino. Oko z isto hibo ne vidi črt (C) kot takih, marveč kot širok trak. Črta sestoji iz neštevilnih točk. Vsaka točka daje sliko razpršenega kroga, krogi vseh točk pa sliko širokega pasu (C). Slika štev. 11. pa nam ponazoruje, kako vidi bolno oko desno roko ob nepravilni lomnosti njegovih zornih sestavin. Slike desne roke ob raznih stopnjah nepravilne lomnosti očesa. Po Siegristu. 24 1. Akomodacija ali prilagodljivost. Normalno oko proizvaja od predmetov v neskončni raz¬ dalji brez napora in brez stekla ostre slike na mrežnici. Ker veljajo žarki, izhajajoči od daljnih točk, kot vzporedni, pra¬ vimo, da je normalno oko priravnano na vzporedne svetlobne žarke. Ako pa približujemo predmet iz dalje očesu bolj in bolj, se slika odmika od mrežnice in pade za njo. To se pravi, svetlobni žarki, izhajajoči od točke v bližini, se ne sečejo v mrežnici, marveč nekje za njo. Posledica je, da se tvorijo na mrežnici namesto ostrih slik večji ali manjši razsipni krogi. Slika na mrežnici je tem manj jasna in jo zaznavamo tem težje, čim bolj se z očesom približamo predmetu. Pri oddaljenosti 1 m od normalnega očesa in pri manj¬ kajoči akomodaciji leži slika predmeta 20.3 mm za mrežnico, pri razdalji 0,5 m 20.6 mm, pri 0.25 m 21.27 mm. Normalno oko pa more tudi samo po sebi ostro videti predmete v bli¬ žini. Ta lastnost sloni na razmeroma preprostih sredstvih, to je na zvišanju lečine lomnosti. Svojstvo očesa, da se priravnava različnim razdaljam, se imenuje akomodacija ali prila¬ godljivost. Zaradi te lastnosti združuje oko žarkovje, pri¬ hajajoče iz bližine ali iz daljave, v skupnem gorišču na mrež¬ nici. Akomodacija nam omogoča tudi, da nastanejo na mrežnici jasne in razločne slike predmetov, ki so v bližini očesa. Ako hoče oko ostro razpoznati kak predmet, ki leži blizu pred njim, mora dati svoji leči večjo izbočenost, kakor jo ima v mirnem stanju. To povzroča akomodaeijska (prilagojevalna) žarkovna mišica. Zmožnost akomodacije je omejena. Čim bližji je predmet, tem bolj se mora napeti akomodaeijska mišica in tem večja je prilagoditev. Pri neki bližinski točki, nazvani bližišče, je akomodacija največja. Cim bolj se odstrani telo od očesa, tem manjša je potreba po akomodaciji. Pri iz- vestni točki v daljavi, zvani daljišče, je akomodacija nepo¬ trebna in oko je v mirnem stanju. Normalno oko ima bližišče 10 do 12 cm, daljišče pa zelo daleč. Bližišče kratkovidnega očesa je 5 do 8 cm, daljišče pa 150 do 190 cm; bližišče daljnovidnega pa je približno 30 cm. Akomodacijski obseg od neskončnega pa do 10 cm je pri nor¬ malnem človeku neskončen. Akomodaeijska širina iznaša pri njem 10 dioptrij. 25 Iz tega sledi, da mora opravljati oko najnapornejše delo pri bližinskem delu in je akomodacija pri gledanju v daljavo nepotrebna. Dalje, da znači za oko vsak cm, za katerega se predmet približa očesu, večjo ali manjšo obremenilno delo. V mirnem stanju je žarna ploščica napeta. Ta napetost pa splošči lečo proti steklovini, ki leži za njo. Za lečo je to stanje, odnosno ta oblika prisilna in zato stremi po večjem skrivljenju. Pri skrčenju žarkovne mišice popusti in ohlapi ve- silo leče. Posledica je, da zavzame leča zaradi svoje prožnosti takoj bolj izbočeno obliko. V smeri naprej postane debelejša in moli s svojo sprednjo ploskvijo močneje v sprednji prekat. Tekom življenja dobimo v tem pril agoj e vanju očesa to¬ liko vaje, da ga izvajamo z največjo zanesljivostjo hitro in točno. Akomodacija očesa se vrši bliskoma. Zaradi ojačenega izbočevanja pridobi leča na lomni zmožnosti. Na ta način more združiti na mrežnici divergentne svetlobne žarke, ki vpadajo v oko od predmetov v bližini. Ako pa leča nima te lastnosti, se križa divergentno žarkovje šele za mrežnico, vzporedno pa pred njo. Pri akomodaciji opažamo naslednje istočasne gibe: 1. zo- ženje zenice in 2. konvergenčni gib obeli zrkel, ki usmerja obe očesni osi na bližnje ležeči predmet, t. j. na vsako bližinsko delo. Ta gib se izvrši z istočasnim sodelovanjem obeh mišic vrtilk, i. s. v smeri navznotraj. Kot merilo akomodacijske sile služi vidni uspeh, ki ga dosezamo v isti meri z zbiralno lečo, ako jo postavimo pred oko. Akomodaeijska zmožnost normalnega očesa iznaša pri¬ bližno 8 dioptrij (glej poglavje XI., predzadnji odstavek!). Akomodaeijska zmožnost pojema z napredujočo starostjo. V 10. letu starosti iznaša celo 15 d., v 32. le polovico tega, v 45. letu približno 4 d., v 70. letu pa prestane popolnoma. Za oster vid pa ni le potrebno, da so slike na mrežnici ostre, marveč imeti morajo tudi izvestno velikost. To določa zorni kot. Tega omejujeta črti, potegnjeni od obeh koncev predmeta skozi križišče očesa, t. j. osredek leče. Po Perliu mora meriti ta kot najmanj 1 sekundo, sicer pred¬ meta ne moremo razločno videti in razlikovati. Iz tega vzroka vidimo ptiča visoko v zraku le kot točko, na kateri ne razpo¬ znavamo nikakršnih oblik. Sposobnost očesa, da razpozna pri 26 dobri osvetljenosti dve bližnji točki, imenujemo vidno ostrost. Ta je odvisna od velikosti zornega kota. 2. Pokončni vid. Objasniti moram v kratkih besedah še čudovito dejstvo, da vidimo predmete kljub temu pokončne, akoprav so slike na mrežnici zvrnjene. S pomočjo psihičnega akta, ki si ga pa ne moremo razložiti, prenese oko dražljaje vsake točke na mrežnici skozi očesno lečje vedno v smeri vpadnega žarka navzven. Ta prenos navzven se vrši tako, da leže vse točke v ravnini, ki visi pred očmi. To ravnino imenujemo zorno polje. Zorno polje je torej zvrnjena ploskev, ki jo projicira mrežnica navzven. Slike ploskve pa stoje pokončno in niso zvrnjene, ker položi mrežnica slike v zvrnjenem stanju navzven. Za človeka je zorno polje izrednega pomena, ker mu omogoča hitro in točno orientacijo o vseh dogodljajih v nje¬ govi okolici. Le z njegovo pomočjo moremo iti preko ceste, ne da bi kam trčili, se spodtaknili ali pa se izpostavili drugim neprijetnostim. Oko pa ne vodi le naših gibov, marveč tudi naše misli in nas podpira in dviga v naših duhovnih stremlje¬ njih. Zdravo oko je tudi vir ubranosti našega notranjega živ¬ ljenja iz naših teženj po udejstvovanju in uveljavljanju. Oko je tudi oni del našega obraza, ki je najbolj poln življenja in vseh odtenkov izražanja. Zdrav človek ne more prav presoditi vrednosti očesa. Tega je zmožen le oni, ki je imel, toda izgubil zdrav vid! Tudi skrbni oče in skrbna mati, ki opazujeta svojega otroka od nežne mladosti in ga poznata v vsem njegovem bistvu in v vseh njegovih svojstvih, moreta na njem semtertja opažati čudovito duševno izpremembo, ki se dogaja pod vplivom izpremembe vida. * Prednja moja izvajanja o očesu in njegovih funkcijah niso toliko obsežna in izčrpna, da bi mogla nuditi čitatelju popolen vpogled v to težko panogo medicine. Smatral pa sem jih za potrebna, ker sem z njimi nameraval opozoriti, da je za pre¬ sojo vseh pojavov na očesu, in zlasti očesnih bolezni in hib v lomnosti neobhodno treba poznati najvažnejše fizikalne zakone o pri- in prehodu žarkov v oko in učinku tega dogajanja. Laik, ki zapazi, da vid pri njem ali pri njegovem otroku ni v redu, 27 si mora biti svest, da so nastale najbrž motnje v funkcijah očesnega optičnega aparata. Iz tega pa tudi sledi, da more le zdravnik pravilno presojati take in enake hibe in dati pravilna navodila, odnosno s pri¬ mernimi ukrepi poskrbeti za njihovo odstrani¬ tev ali vsaj omiljen j e!!! 28 IV. Kratkovidnost. 1. Razširjenost v šolah. Ta očesna hiba mora vzbujati pri vsakem zdravniku in šolniku največje zanimanje, ker je pri šolski mladini izmed vseh nepravilnosti v lomnosti očesa najbolj pogosta in sprav¬ lja v izvestni meri oko tudi v nevarnost. Praktična izkušnja uči, da so otroci ob vstopu v šolo ali normalnovidni (emme- tropni) ali pa daljnovidni (hipermetropni). Cim višji je razred, tembolj se stopnjuje število kratkovidnežev. V mestnih šolah je največje. V podeželskih šolah se pojavlja kratkovidnost znatno redkeje. Na oko vpliva mestni okoliš s tem, da mla¬ demu očesu ne nudi zadostne prilike za vajo vida. Razen tega sta v mestu zaradi prostorninsko utesnjenih in zoženih krajev¬ nih razmer omejena tako razgled kakor tudi prosti pogled na oko pomirjajoče in osvežujoče razdalje. Kakor omenjeno, se kratkovidnost stopnjuje s številom šolskih let in utegne biti število kratkovidnežev v višjih raz¬ redih do 4 krat in za več višje ko v nižjih. Z razredi pa ne raste samo število kratkovidnežev, marveč tudi j a- kost kratkovidnosti. Po Proskauerju poslabša sred¬ nja kratkovidnost (do 6 dioptrij) vid za 1 / 3 , močneje razvita pa za V 2 do % > n še več. Po Cohnu izvira 10% oslepenj od te očesne hibe. Kratkovidno je oko, ako se ne združujejo od oddaljene točke vzporedno v oko vpadajoči žarki na mrežnici, marveč že pred njo. (Glej sliko št. 9., b!) Ker pa se žarki po združitvi zopet razidejo, ne nastane na mrežnici ostra, marveč razpršena slika točke. Kratkovidnež zaznava torej oddaljene točke, od¬ nosno predmete nejasno, razpršeno. Kratkovidno oko je uravnano na bližinsko gledanje, t. j. na njegovi mrežnici se združujejo le žarki, ki vpadajo diver- 29 gentno, odnosno iz bližine na roženico. Od stopnje kratkovid¬ nosti je odvisno, koliko mora kratkovidnež pri gledanju v bli¬ žino prilagoditi svoje oko, odnosno ukriviti lečo. Dalj išče določa stopnjo kratkovidnosti. Kratkovidnost iznaša 2 dioptriji, ako leži daljišče n. pr. 50 cm pred zrklom. Pri oddaljenosti 25 cm od zrkla meri 4 dioptrije, pri 10 cm 10 dioptrij itd. Akomodacijski okoliš kratkovidnega očesa leži v končni da¬ ljavi. Pri mladostni kratkovidnosti, n. pr. z 2 dioptrijama, se razteza od 8.5 cm do 50 cm. V celoti meri torej akomodacij¬ ski okoliš pri takem očesu 41.5 cm. Očesni aparat, ki more združevati na mrežnici iz navadne zorne razdalje prihajajoče žarke, ne potrebuje ne pri pisanju ne pri čitanju akomodacije. Potrebna pa mu je, ako je krat¬ kovidnost malo manjša, tako da se združijo na mrežnici že nekoliko manj divergentni žarki, prihajajoči iz nekoliko večje oddaljenosti. V tem primeru potrebuje oseba pri čitanju in pisanju, torej pri bližinskem delu, v iz vestni meri akomo- dacijo. 2. Oblike kratkovidnosti. Klinično delimo kratkovidnost a. v stalno, b. časovno in c. trajno napredujočo. Prva oblika je spojena z nizko stopnjo kratkovidnosti. Njen razvoj se konča z dozorelostjo. Pri napredujoči, zlasti pri trajni obliki, je zadnji odsek zrkla iztegnjen. Večji nategi pa morejo biti podlaga raznim poškodbam in kvaram v mrežnici. Ob izvestnih pogo¬ jih morejo biti te take, da nastopi oslepelost. Glede jakosti delimo kratkovidnost v tri stopnje: prva, nizka, se razteza od 1 do 6 dioptrij; druga srednje huda, od 7 do 12 dioptrij, tretja, zelo huda oblika, pa od 12 dioptrij naprej. Očesno ozadje je pri prvi po večini normalno. Pri drugi je normalno ozadje redek pojav. Pri tretji pa je normalno očesno ozadje le še redka izjema. 3. Posledice kratkovidnosti. Posledice kratkovidnosti so za prizadetega različne. Kra¬ tkovidnost ga ovira ne le pri izberi in pri izvrševanju poklica, marveč utegne biti tudi vzrok mnogim nezgodam, zlasti v mraku. Višje stopnje kratkovidnosti, spojene z več ali manj 30 hudimi izpremembami očesnega ozadja, niso sposobne za da¬ ljinsko pa tudi ne za bližinsko delo. Take osebe so sposobne kvečjemu za posle, ki ne zahtevajo večjega očesnega napora. Taki poklici so poljedelstvo, vrtnarstvo, gospodarstvo in slično. Normalna funkcija vidnega organa je za izobrazbo duha in čuvstev največjega pomena. Tako postanejo razumljivi razni čudni pojavi v značaju in vedenju slabovidnežev. O marsika¬ terih stvareh imajo prav čudne, deloma celo fantastične pred¬ stave. Tudi nimajo pravega pojma, kako vplivajo njihove be¬ sede na tuje osebe, ker vtisa ne morejo razbrati z obraza. Zaradi tega se opaža pri marsikaterem slabovidnežu dokaj čudno, prosto vedenje in neprimerno velika samozavest. Sla¬ bovidnost se da do izvestne mere izenačiti z naočniki. Ven¬ dar pa ostane kratkovidna oseba vse življe¬ nje suženj svojih naočnikov! 4. Dednost. Kratkovidnost ni neposredna dedna bolezen. Pač pajededljivo nagnjenje za n j o. V praksi naletimo na rodbine z zeio občutljivimi očmi, ki nagibljejo h kratkovidno¬ sti in k drugim očesnim hibam. Glede raznih kvarnosti za oči moramo biti pri teh osebah zelo oprezni, kajti takim konsti- tucionalno (sestavno) slabotnim in šibkim očem utegnejo ško¬ dovati že malenkosti, ki so za zdrave’ oči povsem brez po¬ mena. Glede zaščitnih mer zahtevajo otroci iz kratkovidnih rodbin brezpogojno vso pozornost! Tudi že nizke stopnje krat¬ kovidnosti moramo pri njih za mnogo resnejše smatrati, nego pri otrocih zdravih očetov in mater. V prvi otroški dobi naletimo na kratkovidnost le pored¬ koma. Večina kratkovidnih učencev vstopi v šolo z zdravimi očmi in jo zapusti z večjo ali manjšo nepravilno lomnostjo. Kratkovidnost je spremljevalka kulturnega človeka. Divjim na¬ rodom je neznana! Glavno torišče za razvoj te težke vidne hibe je srednja šola. C o h n je ugotovil v os¬ novnih šolah kratkovidnost pri 6.7%, v realkah pri 19.7% in v klasičnih gimnazijah pa pri 21.6% vseh učencev. Bassin, vodja očesnega oddelka drž. šolske poliklinike v Ljubljani, je preiskal 5.354 učencev in učenk in našel kratkovidnost v os¬ novnih šolali pri 6'25%, v meščanskih šolah pri 10'4% in v 31 srednjih šolah pri 14‘50%!! Za naše razmere vsekakor po¬ membne in pozornost vzbujajoče številke! Rast telesa ne vpliva na kratkovidnost. Ona tudi le red- kokedaj napreduje, ko kratkovidni odraste. Zastoj v kratko¬ vidnosti pri odraslih je po večini definitiven, tako da na njo ne vpliva več n. pr. poklic z bližinskim delom, akoprav ga iz¬ vaja kratkovidni vse življenje. 5. Kratkovidnost in poklic. Kratkovidnost pri raznih poklicih je v tesni zvezi s stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za nje. Po dr. Seggelu n. pr. je bilo pri kmečkih delavcih, izšolanih na deželi, kratkovidnih 2%, pri dninarjih, izšolanih v mestih, 4 do 9%, pri rokodel¬ cih v mestih, pisarjih in trgovcih 44%> pri usposobljenih za enoletno vojaško službo 1 ) 58%> pri abiturientih na humanisti¬ čnih gimnazijah pa 68%. H kratkovidnosti nagiblje tudi vsak obrt, ki je spojen z napornim gledanjem v bližini. Na vid vplivajo te vrste obrtov slično kakor šole. Med vsemi poklici je najbolj ogrožen vid črkostavca. Po Cohnu je bilo med 132 črkostavci 51.5% kratkovidnih, 7.6% daljnovidnih in 2.2% s hibami v ro- ženici. Le ostalih 38.7% je imelo normalen vid. Vid črkostav- cev je zaradi tega tako ogrožen po kratkovidnosti, ker ima ta poklic opravka z drobno in nerazločno pisanimi rokopisi in z drobnimi črkami, to pa mnogokrat pri zelo nedostatni naravni ali umetni svetlobi. C oh n zahteva zaradi tega zakonito pre¬ poved uporabe takozvanih diamantnih in drugili drobnih črk pri javnem tisku. 6. Svarilni znaki kratkovidnosti. Svarilni znaki, ki oznanjajo, da z vidom ni vse v redu, so raznovrstni. Predvsem se vid poslabša in se zniža njegova zmogljivost. Oko, ki je prej dobro videlo in svoji nalogi zadostovalo, običajnemu delu ni več kos. Oko se kmalu utrudi in ne zmore več dela, ki ga je prej z lahkoto opravljalo. Oko ne zmore več daljšo dobo trajajočega čitanja, pisanja, risanja, šivanja in drugih bližinskih del. Ostrost vida se slabša! Na daljavo se vidi slabejše in megleno. ') Službovanje v dijaški četi. 32 Zunanji svarilni znaki so: vnetje zrkel, v očeh občutek teže in pritiska, bleščanje, bojazen pred svetlobo, prekomerno solzenje, občutljivost, bolečine v zrklih, glavobol, medle oči in občutek letečih mušic. 7. Bolezenski znaki kratkovidnosti. Vsako obolenje katerekoli narave se očituje (javlja) v subjektivnih in objektivnih znakih. Subjektivno s tem, da na¬ stopijo razne motnje v funkciji organov in razni bolestni ob¬ čutki. Te težave zaznava le bolnik. Objektivni znaki pa se očitujejo pri preiskavi in v raznih anatomskih izpremembah. Kratkovidni ima v očeh čuden občutek neugodja, v zrklih ali v njihovi okolici, odnosno v glavi pa neke tuje neprijetne bolečine. Poslednje izvirajo od napenjanja in napora očesnih mišic, ki naj izravnajo oslabelost vida. Kratkovidni ne vidi slabo samo predmetov v daljavi, marveč tudi v bližini, in si napenja oči, da bi jih bolje videl in razpoznal. Zaradi tega se mu utrudijo oči mnogo prej ko zdravemu človeku. Semtertja tožijo kratkovidni o letečih mušicah, ki pa po večini niso nič drugega ko majhne pičice in delci v steklovini. Kratkovidnež je zelo odvisen od svetlobe. Kajti v mraku in ponoči se mu težave stopnjujejo. Oči kažejo razne znake vnetja in razdraženosti ter nagibljejo k solzenju in se umikajo svetlobi. Občutek bliskovitih in raznih drugih svetlobnih poja¬ vov v očeh je večinoma predznak bližajočih se komplikacij. Zaradi togosti in skrčenja mišic izgubi zrklo na gibčnosti, za¬ radi česar kratkovidni pri čitanju ne sledi črkam z zrkli, mar¬ več z glavo, kar ga še bolj utruja. Vidni znaki kratkovidnosti so: pri gledanju v daljavo brez očal mežikanje z očmi, široka zenica, izbuljeno oko itd. Pri mežikanju potezajo ravne mišice zrklo v smeri navzad. S tem pa se zmanjša strelni premer očesa. Zato se sečejo žarki na mrežnici in ne pred njo. Kratkovidnost nižje in srednje stopnje je po večini lažje narave. Kratkovidnost tretje stopnje je pa več ali manj hudo obolenje in oko je trajno ogroženo po komplikacijah, odnosno po pataloških izpremembah v očesnem ozadju. Vzrok tem komplikacijam je trajni poteg zrkla v vseh delih. Ako je poteg močnejši in traja dalje časa, se podaljša zrklo za več mm v smeri strelne osi. Strelna os zrkla meri pri novorojenčku 17 mm, 3 33 pri odraslem približno 24 mm. Pri slabovidnem pa se podaljša za 72 do 2, odnosno za 3 in celo za 5 mm. Pri naj višjih stop¬ njah kratkovidnosti more meriti strelna os zrkel celo za 8 do 10 mm več ko pri normalnem. Podaljšanje strelne osi zrkla za vsak mm ustreza 3 dioptrijam. Slika štev. 12. Oblika zrkla normalno-, kratko** in daljnovidnega očesa. Po Ferliu. Kratkovidno oko nudi zaradi opisanega natega namesto normalne, okroglaste, podolgovato obliko. Tako sliči zrklo hruški. (Glej sliki št. 12. in 13.!) Zorna os takega očesa je bolj ali manj podaljšana, včasih za 10 mm ali celo za več, 34 t. j. skoraj za polovico normalne dolžine, ki znaša 24 mm. Stena iztegnjenega odseka mora biti tanka ko papir in pro¬ sojna. Zaradi iztega take oči ne najdejo zadostnega prostora v očnici ter mole iz nje in bolšče navzven. Zaradi trajnega potega in iztega se pojavijo v zrklih razni Slika štev. 13. Prerez normalnovidnega očesa, položen na prerez kratkovidnega. Po Heineju. znaki izprijenja, največkrat na njihovem ozadju. Ti znaki so: ovalna oblika vidnikovc papile, okoli nje srpast kolobar mleč¬ nate barve, zvodenitev steklovine, zakaljenje steklovine, izpri- jenje mrežnice, zlasti rumene pege, dalje odstop mrežnice od žilnice, iztegnitev in stanj Sanje roženice, zakaljenje oči, splo- ščenje roženice, poglobitev sprednjega prekata, astigmatizem, škilenje itd. 8. Vid kratkovidnega. Pri kratkovidnosti nizke stopnje so motnje vida neznatne. Dogledna sposobnost predmetov v daljavi je zmanjšana. Bolj izrazite so motnje pri kratkovidnosti srednje stopnje. Osebe s to hibo na izvestno daljavo sploh ne vidijo predmetov ali pa le zameglcno. Pri še močneje razviti kratkovidnosti je vid tako na daljavo, kakor tudi v bližino dokaj omejen. Hudo kratkovidne osebe morajo predmete zelo približati očem, ker je obseg njihovega zornega polja znatno zmanjšan. Pri najviš¬ jih stopnjah kratkovidnosti se doseže zorna razdalja (raz¬ dalja jasnega vida) šele, ako se približajo oči predmetu na 5 cm. 9. Prognoza kratkovidnosti. Ta je odvisna od stopnje očesne hibe, od komplikacij na očesnem ozadju in od starosti obolelega. Prognoza kratkovid¬ nosti je še ugodna, ako ta znaša več ko 3 do 5 dioptrij. Višje stopnje pa so že resnejše narave. Starost vpliva na prognozo 3 * 35 v toliko, da je prognoza tem ugodnejša, čim pozneje se vidna hiba pojavi, kajti za nadaljnji razvoj kratkovidnosti je znatna razlika, ako ima odrasli 5 dioptrij ali pa jih ima že otrok v šolski dobi! A. Pospeševalne okolnosti kratkovidnosti. 1. Nehigijenska šolska klop. Pospeševalne okolnosti za pojav in razvoj kratkovidnosti so mnogovrstne. V splošnem se more reči, da ogroža oči v tem pogledu vse, kar pospešuje usločen j e hrbtenice in zahteva gledanje iz bližine. Zlasti pa je temu kriva nepravilno napravljena in o d m e r- jena klop. Ta sili učenca, da sedi poševno in dvigne ra¬ meni previsoko. Pri dvigu enega ramena pa nagne učenec hkratu glavo v nasprotno stran. V taki drži se napenja oko prekomerno, ker akomodacija ne ustreza več enakomernim običajnim razmeram. 2. Okrogli hrbet. Okrogli hrbet vpliva na vid na dva načina. Sklo¬ njena drža glave zvišuje naval krvi v glavo in oči. Obenem pa se v taki drži glava preveč približa ploskvi črk in pismenk, ter tako akomodacijo popolnoma onemogoča ali pa jo znatno oslabi. Vse to so činjenice, ki dovedejo k trajni oslabelosti akomodacije. 3. Lega zvezka. Prav posebno je očem kvarna nepravilna lega zvezka; kajti vsako oko stremi po tem, da vzporedi osnovno črto pis¬ menk z očesno osnovno črto, t. j. spojnico obeh očesnih osred¬ kov in zorno os z osnovno črto črk. Pri nepravilni legi zvezka, n. pr. ako leži v levo ali v desno od telesne srednjice, ali pa je preveč nagnjen proti levi strani, je akomodacija zelo otež- kočena. Vsaka otežkočena akomodacija pa splošči zrklo in ga podaljšuje v smeri navzad. 4. Sključena seda. Vidu je kvarno vsako daljšo dobo trajajoče sključeno sedenje, kakor tudi pisanje in čitanje. 36 Otrok prvih razredov naj ne čita brez prestanka dalje ko 10 do 15 minut; pa tudi učenec višjih razredov ne dalje ko V* do Va ure. 5. Nezadostna razsvetljava. Zelo škodljiva je očesu neenakomerna in neza¬ dostna razsvetljava. Čitalna in pisalna ploskev ne sme biti ne preveč in ne premalo razsvetljena. Preveč je razsvet¬ ljena, ako sije solnce neposredno na njo ali pa, ako bela, ble¬ ščeča se ploskev odbija svetlobo. Skrajno škodljivo je gledati neposredno v solnce. Vnetje očesa in celo slepota utegne biti posledica te neopreznosti. Kvarno je vidu tudi, ako se piše, čita itd. v mraku ali somraku. Prav tako je tudi, ako pada svetloba od napačne strani na delujočo roko, t. j. od desne namesto od leve strani. V tem primeru piše otrok v senci svoje roke. Vse te kvarnosti so tem večje, čim manjše so črke čtiva ali pisave, odnosno čim manjše je delo, ki ga opravljamo (kvačkanje, šivanje, vezenje itd.). Škodljivo je očesu tudi svi- ranje na glasovir v somraku ali pri slabi umetni razsvetljavi. 6. Pismenke in tiskanke. Pismenke in tiskanke morejo biti očesu tudi kvarne, ako so preozko stisnjene, ako so črke v zvezkih nerazločne in pretanke, in ako je n. pr. šolska tabla slabo obrisana, da prosevajo črke prejšnje pisave. Zato niso priporočljivi preozko črtani zvezki kakor tudi ne črtanci. Očem so kvarne tudi barve brez kontrastnega učinka, risbe v kvadraturi, mrežaste risbe, mozaična dela v sličnih barvah itd. Slika št. 14. nam prikazuje 37 S t u h 1 m a n n o v o risalno predlogo, ki je zaradi obil¬ nih kvadratov očem zelo škodljiva. 7. Razne druge kvarne okolnosti. Očem škoduje tudi delo v bližini močno razgrete peči ali močno izžarevajoče svetiljke. Prav tako jim škodujejo tudi malokrvnost in izčrpanost ter sploh vse bolezni, ki znižujejo telesno silo in utrujajo mišičevje. Utrujena akomodacijska mišica onemogoča točno spoznavanje in gledanje predmetov v bližini. K pospeševalnim okolnostim kratkovidnosti štejemo še znižano vidno ostrost in motnje v ravnovesju očesnih mišic. Vzrok znižani vidni ostro¬ sti more biti astigmatizem, prirojena slabovidnost in zakaljenje prozornih očesnih delov, zlasti roženice. 8. Bližinsko delo. Večji del naštetih kvarnosti je spojen z delom v pre¬ veliki bližini. Vsako tako delo je nevarno za oko, od¬ nosno za vid. Zrkli se usmerita navznoter. Pri tem pritiskajo nanje zunanje ravne mišice. Pritisk je tem večji, čim močnejši je zaokret zrkl. V enaki meri se pojači tudi poteg, ki ga izvaja živec vidnik na zadnji odsek zrkla. a. Trpni krvni naval proti glavi. Druga kvarna činjenica pri bližinskem delu je trpni krvni naval, ki ga povzroča naprej sklonjena glava, zlasti ako tesno oblačilo okoli vratu ovira odtok krvi iz glave. V zrklu se krvni obseg ne zviša le na ta način, marveč tudi s tem, da pritisnejo skrčene zunanje očesne mišice na krvne žile žilnice in povzročijo v njih umeten zastoj krvi. Vse te činjenice se stopnjujejo, ako je nitje živca vidnika prekratko ali pa če je razdalja med zenico in zadnjim očes¬ nim odsekom prevelika. Poslednje se opazuje pri izvestnih ple¬ menih in pa tudi pri angleški bolezni. Kvarno more vplivati na oko tudi prenizek strop čelnice. V tem primeru se pospeši pritisk zgornje preme mišice na zrklo. b. Aktivno prekrvavljen je zrkel. Poleg trpnega navala krvi v zrklu pa je važno tudi ak¬ tivno (dejavno) prekr v a vij e n j e zrkla, ki se pojavi 38 pri dolgotrajnem motrenju drobnih predmetov. To povzroča očesne težave bodisi zaradi drobnosti (vezenje, kvačkanje, drobna pisava, premajhne črke itd.) ali pa, ker se vidni apa¬ rat še ni privadil, da bi jih razlikoval in razpoznaval. Iz tega razloga tudi trajno prenapeta altom oda- cija ne ostane brez vpliva na oko. V takih okolnostih utegne postati prekrvavljen je zrkel kronično. Posledica so lahko utrudljive oči, ki se rade solze, nagibljejo k rdečici in se pogosto vnamejo. Potemtakem so aktivna in pasivna prekr- vavljenja skupno z mehaničnim učinkom pri¬ tiska in potega zrkel neposreden vzrok za na¬ teg in podaljšanje zrkla. 9. Stopnjevanje kvarnih okolnosti. Iz poprej navedenega sledi, da je učinek tem nevarnejši, čim mehkejše in popustljivejše je tkivo bodisi po prirojenosti ali po splošni šibkosti, obolenju itd., razen tega pa tudi tedaj, čim intenzivnejše je bližinsko delo, čim bolj in čim daljšo dobo približujemo oko predmetu in čim manjša je osvetljenost predmeta Ti razlogi morajo povsem logično dovesti do nujnega na¬ sveta, naj se otrok ne poučuje prezgodaj v pisa¬ nju in č i t a n j u, nikakor pa ne pred 6. leto m svoje starosti! Šolska mladina je torej izpostavljena nevarnostim, da za¬ pade tem bolj zgodaj kratkovidnosti, čim bolj jo obremenju¬ jejo šolske naloge, risanje itd., torej delo, ki je izrazito bližin¬ sko in čigar vidni okoliš meri komaj nekaj dm 2 . Izmed vseh teh del pa so za mladinsko oko najbolj nevarna: pisanje, čitanje, fino ročno delo in geometrično risanje. Vsa ta dela so spojena s prekomerno bližino delovnega pred¬ meta. Približanje predmeta k očem pa zviša konvergenco in napne akomodacijo oči. Vzporedno s tem pa se pojavljata tlak in pritisk mišic na zrklo, ki sta tem nevarnejša, čim mehkejša je beločnica. Vse te kvarnosti se še stopnjujejo, ako je klop neprimerna in svetloba nezadostna. Od vseh šolskih otrok je najbolj ogrožen malček prvega razreda, ker ima še predrobne prstke in ne more trdno držati 39 kamenčka odnosno svinčnika ali peresnika. Zato potrebuje tak otrok za upodabljanje pismenk v razmerju z dobljenim uspe¬ hom vse predolgo dobo. B. Profilaksa. 1. Higienska klop. Profilaksa proti kratkovidnosti je istovetna z odpravo ne- dostatkov, ki ogrožajo vid. Sola mora skrbeti v prvi vrsti za primerno ustrojene klopi, ki pa se ne smejo rav¬ nati po starosti, marveč po velikosti otrok. Pra¬ vilno ustrojena klop mora: 1. omogočati učencu zlasti pri pi¬ sanju, čitanju, poslušanju itd. zdravo in higiensko telesno držo, ne da bi ga pri tem utesnjevala, 2. biti mora v svojih sestav¬ nih delih lahko premakljiva in izmenljiva, 3. nuditi mora učen¬ cem primerno sedno višino, 4. dopustiti brezhibno in prikladno čiščenje in snaženje poda tako, da je stikalna ploskev klopi s podom čim manjša, 5. dati učencem ob mrzlem in mokrem vremenu toplo in suho podnožje, 6. ovirati s svojim ustrojem tvorbo in nabiranje prahu, 7. omejevati in zadrževati dvig prahu, napranega na podu, 8. pospeševati osvetljenost in pre¬ zračevanje sodnega prostora, 9. nuditi učencu dovolj prostora za pokončno stojo, pa tudi možnost, da more neovirano sto¬ piti iz klopi in vstopiti vanjo, 10. olajšati učitelju stik z učenci, tako da se more učitelj brez težkoč približati njihovim pro¬ storom in brez napornega sklanjanja glave pregledovati delo v zvezkih. Klop bodi po možnosti vedno na določenem mestu, pritrjena tako, da onemogoča poljubno premikanje po učencih in šolskih slugah ter naj prispeva k zboljšanju discipline s tem, da loči učence in olajša učitelju nadzorstvo ter trajno opazo¬ vanje učencev, ne sme pa ogrožati in utesnjevati okončin (udov) otrok. Tudi ne sme povzročati s premičnimi deli motečih šu¬ mov. ne biti komplicirano sestavljena in ne kvariti poda. Sled¬ njič morata biti nabava in vzdrževanje klopi čim cenejše, iz¬ raba podne ploskve čim racionalnejša, njena zunanjost pa -za oko čim prijetnejša. Sedalo in miza pri klopi morata biti tako ustrojena, da nudita telesu dovolj opornih in počivalnih točk in omogočata trupu ravno držo. Šolska higiena ima glede šolske klopi razne zahteve. Prav iste pa veljajo tudi za čitalne in pisalne pripo¬ močke v okviru rodbine. 40 2. Širina sedala. Po teh predpisih naj meri širina sedala (E) približno 20% telesne višine ali % dolžine stegna, računajoč od podkolenice pa do grče sodnice. (Glej sliko št. 15). Sedalo v C, F Slika štev. 15. Razmerja šolske klopi. smeri navzpred ne sme biti preširoko; kajti v tem primeru ovira naslonitev hrbtišča na naslonjalo in sprednji rob sedala pritiska na podkolenico ter na živce in krvne žile, ki so v tej jamici. Razen tega pa preširoko sedalo ne daje otroku dovolj prostora za gibanje. Sedalo tudi ne sme biti preozko, ker dru¬ gače ne nudi zadostne opore trupu, odnosno stegnu. 3. Višina sedala. Višina sedala (A) od tal se mora skladati z dol¬ žino goleni. Povprečno naj meri dve sedmini, t. j. 28% telesne dolžine. Ako je sedalo prenizko, stegni ne poči¬ vata v celoti na njem. Zaradi utrujenosti, ki se v tej drži prav hitro pojavi, iztegne otrok goleni ali pa ju skrči v kolenu in potegne pod sedež. V obeh primerih stopali in goleni ne pod¬ pirajo dovolj gornjega dela telesa. Podpora s te strani pa je za oporo trupa in za higiensko držo telesa neobhodno potrebna. Pri previsokem sedalu zdrsne otrok naprej, da postavi stopali na ta način na pod ali pa kratkomalo sede v celoti na klop in pusti obe nogi prosto viseti v zraku. V prvem primeru otrok takoj opusti ravno držo trupa, v poslednjem pa nima več neobhodno potrebne opore v stopalih in golenih. Razen 41 tega prosto v zraku viseči goleni izredno močno obremenjujeta stegni, kar povzroča na stegenske žile in živce premočan pritisk. Sedalo mora biti torej pričvrščeno v taki višini, da sta obe nogi v kolenih pravokotno upognjeni in da počivata sto¬ pali v celoti na podu. Ta višina pa mora biti v skladu z od¬ daljenostjo podkolenice odstopala, akoje noga v kolenu pra¬ vokotno upognjena. 4. Sprednji rob in naklon sedala. Sprednji rob sedala mora biti zaokrožen in neko¬ liko višji ko zadnji del sedeža. S tem preprostim načinom se prepreči, da bi otrok zdrknil z zadnjico po sedalu naprej. Na¬ klon sedala v smeri navzad ne sme biti večji ko 3 cm. To razmerje dosežemo, ako spredaj 4 in vzadaj 2 cm debelo desko » dvignemo spredaj za 1 cm nad vodoravnico. 5. Naslonjalo. Za ravno držo trupa, odnosno hrbtenice je primerno ustro¬ jeno naslonjalo neobhodno potrebno. Nuditi mora hrbtu dovolj opore, zlasti v višini, prsnega odseka hrbtenice. V stoji je hrbtenica v križu in ledju nekoliko vdrta v smeri proti opopju. V sedi se vdrtina izenači in hrbtenica se zravna. Pri Ct Slika štev. 16 . Shematična ponazoritev sede. l’o Schuithessu. a pokončna stoja, b zanemarjena seda, c pokončna seda. k glava, e hrbte¬ nica, i ledvenokrižna spojka, d medenica, h kolčni sklep, c stegno, g ko¬ lenski sklep, f nožni sklep (gleženj), m kolenska upogibnica. 42 naprej nagnjenem telesu se izboči celo nekoliko navzad. V mir¬ nem stanju sede je otroku potrebna drža, pri kateri mu pade težišče za spojnico sedalnih grč. Ako mu naslonjalo ne omo¬ goča tega položaja, zdrkne otrok naprej. Glej sliko štev. 16., ki nam prikazuje mehaniko stoje in sede! Zaradi tega bodi klop navpična, počenši od sedala pa ne¬ kako 16 do 24 cm nad njim, od tu dalje pa nagnjena nazaj za približno 15°. Tik ob sedalu bodi malo udolbena. (Glej sliko št. 17!) V višini ledja v smeri naprej izbočena naslonjala se opuščajo, ker se more pri vdrtem hrbtu pojaviti v seču be¬ ljakovina. Klop z lahno navzad vdolbenim sedalom in v zgornjem delu nekoliko nazaj vpognj enim na¬ slonjalom nudi otroku s sedal n o vdolbino, ki tvorita sedalo in spodnji del klopi v višini le¬ dja, zadostno oporo, da ne more zdrkniti naprej. S 10 zo 3 o <■io So -1-1- ■ .. i- ..i I. Slika štev. 17. Pravilno ustrojena klop. I*o Selterju. 43 Naslonjalo naj sega do spodnjega dela lopatice, odnosno vsekakor do višine sprednjega roba mize za njim stoječe klopi. Naslonjalo naj bo trdno spojeno s klopjo. Le tako je zajamčena higienska seda. Naslonjalo naj bo izdelano iz polne deske, ne pa iz letvic. Klopi brez naslonjala so smrtni greh na otroku in njegovem zdravju! Razdalja naslonjala (C)*) od zadnjega roba mize bodi to¬ likšna, da nudi naslonjalo otroku pri pisanju v višini križa in ledja primerno oporo. Pri pisanju se ne sme stiskati trebuh. Iz tega razloga bodi ta razdalja 1 do 2 cm večja ko sprednji premer trupa v višini komolcev pri globokem vdihu. Taka razdalja ustreza približno 16.5% telesne vi¬ šine, odnosno približno dolžini p o d 1 a k t a. 6. Mizna plošča klopi. Ta plošča mora biti brezpogojno tako dolga, da prav prikladno počivata na njej oba podlakta, ako se dotikata roki s prsti. Za dolžino mize se računa navadno 5/12 telesne višine. Širina mize naj meri najmanj višino običajnega zvezka + V 2 iztegnjenega podlakta, vštevši roko. Vsekakor mora biti tako široka, da počivata na njej pri pisanju zadnjih vrstic pišoča roka in pa večji del njenega podlakta. Njena širina naj iznaša 35 do 45 cm. Na notranjem, proti klopi obrnjenem robu, ne sme biti pričvrščena letvica, ker bi ovirala učenca pri pisanju. Rob naj ne l)o samo zaokrožen, marveč tudi več ali manj valovito iz¬ dolben. Na sprednjem robu naj bo miza v širini približno 7 cm vodoravna, da se more ta prostor uporabljati kot podstavek za črnilnik. Dolžina mize pri majhnih otrocih naj iznaša 45 do 50 cm, pri večjih pa 55 do 65 cm. Dolžina dvosedežne mize bodi 100 do 120 cm. Miza naj bo proti učencu nekoliko nagnjena (pri¬ bližno za 15°), da more učenec čitati, ne da bi preveč pove¬ sil glavo in oči. Iz obilnih preiskav sledi, da se more brez ne¬ prijetnih prisilnih občutkov zorna črta za približno 8° okreniti navzdol. Večjega kota od 50 do 35° ne moremo daljšo dobo prenašati, ker se oko preveč napenja. *) Glej sliko štev. 15! 44 Dalje uči izkustvo, da je čitanje tem lažje, čim bolj nav¬ pično pada zorna ravnina na ploskev s črkami, t. j. ravnina potegnjena skozi očesno osnovno črto in skozi gledani pred¬ met. Naklon mize pri pisanju ne sme biti večji ko 15°, ker drugače oba podlakta ne najdeta na njej zadostne opore. Pri čitanju pa je najprikladnejši naklon 60 do 70°. Navpična razdalja notranjega roba mize od sprednjega roba sedala (B)*), nazvana tudi dife¬ renca, je zelo važna za ravno držo trupa pri sedenju. Ako je prekratka, je otrok prisiljen ukriviti hrbet in povesiti glavo. Na ta način približa oko zvezku. Ako pa je prevelika, dvigne učenec desno ramo in povesi levo ter upogne hrbtenico proti desni. Tudi v tem primeru so oči zvezku preblizu. Diferenca naj iznaša pri viseči roki in normalni drži ramen razdaljo ko¬ molca sedečega učenca od sedala. K tej razdalji še prištejemo 4 cm ker je pri pisanju za toliko dvignjena konica komolca, ki je pomaknjena nekoliko naprej. V spošnem iznaša diferenca 1 / 8 — 12.5% telesne v i š i n e + 4 c m. 8. Razstoj (razdalja, distanca). Za pravilno, higiensko držo telesa in za zdrav vid je ve¬ likega pomena tudi takozvana distanca, t. j. vodoravna raz¬ dalja med sprednjim robom sedala in notranjim robom mize (D)*)- V tem pogledu razlikujemo tri vrste klopi, i. s. klop s „plus“, klop z „minus“ in klop z „ničnim“ razstojem. Slika štev. 18. ponazoruje te razmere. Pri nični distanci (b) ležita oba 7. Razlika (diferenca). b a Slika štev. 18. C a minus —, b nič —, c plus—razstoj. *) Glej sliko štev. 15! 45 roba navpično drug nad drugim. Pri minus distanci (a) moli notranji rob mize preko sedala, pri tretji (plus) obliki (c) pa je med obema roboma večja ali manjša razdalja. Otrok more stati v klopi le, ako meri razstoj vsaj 5 cm. V obeli ostalih primerili pa mora stopiti iz klopi, ako se hoče popolnoma vz¬ ravnati. Kopczynski zahteva, da mora iznašati razstoj pri pisanju 2—3 cm, pri sedenju 5—6 cm, pri stoji pa 10—12 cm. Po splošnem mnenju je za odmore med pisanjem, za iz¬ vajanje prostih vaj v klopi in za nekatera ročna dela najpri- kladnejša taka klop, pri kateri je med obema roboma (sedala in mize) izvestna prosta razdalja, torej klop s plus razstojem. Popolnoma drugačne so pa zahteve pri pisanju. Tuje plus distanca kvarna, ker se mora oko približati pisavi, saj se piše z iztegnjeno roko in se gledajo črke pod neugodnim zornim kotom. Za higiensko držo pri pisanju je najprildadnejša nična, odnosno minus distanca v izmeri približno 4—5 cm. V tem pri¬ meru se naslanja otrok s hrbtiščem na naslonjalo in mu ležita oba podlakta na mizi. Seveda ne sme notranji rob mize se¬ gati predaleč preko sedala, ker bi v tem primeru pritiskal na prsi pišočega učenca. Pri tako ustrojeni klopi mora učenec sto¬ piti iz klopi, ako hoče stati. Minus in nični razstoj sta bila in sta še na¬ dalje osnova za izdelavo klopi najrazličnejše oblike, ki imajo preloži ji ve in premične posa¬ mezne dele, sedalo, katero se da prevezniti itd. Iz navedenega je razvidno, da je določila šolska higiena za šolsko klop razne pomembne norme. Njih namen je, spra¬ viti obliko klopi v sklad z merami raznih telesnih delov in omogočiti otroku tako pri pisanju, kakor pri čitanju, iu sploh pri sedi prikladno telesno držo. Ker pa otrok zelo hitro raste, bi se moralo dejstvo tudi pri izberi klopi in odkazovanju se¬ deža v njih primerno upoštevati. 9. Vrsta klopi, a. Toga šolska klop. Osnovo za sestavo raznih oblik klopi je dalo eno izmed najvažnejših načel šolske higiene, t. j. da mora biti šolska klop prilagodena različni velikosti otrok, da otroka ne sme pre¬ več utesnjevati in da mora upoštevati možnost pravilne drže pri opravljanju raznih del (pisanje, risanje, čitanje itd.). 46 „ Tabela št. 1*) Mere šolske klopi z nepremično mizno ploščo. Po Kopczynskem. Glej sliko štev. 19.! 47 Polna klop je zgrajena tako, da so miza, sedalo in naslonjalo med seboj togo spojeni. Pri tej obliki razlikujemo več pavrst (podvrst). Polna klop s togo plus distanco (slika štev. 18 ., c) omogoča prikladno stojo v klopi in neoviran vstop in izstop iz nje. Prevelika plus distanca pa ima nedostatek, da ovira prosto pokončno sedenje, ker roke ne slone dovolj na mizni plošči. V takih klopeh pri pisanju higienska drža telesa sploh ni mogoča. Polna klop s togo nično distanco (slika št. 18 ., a) ovira tako ravno stojo kakor tudi vstop in izstop. Zaradi tega izdelujejo take klopi po večini le z dvema sedežema. Tako je otrokom omogočeno, da vstopajo, odnosno izstopajo na levo in na desno. Med sedenjem mora otrok zavzeti po¬ ševno držo. Ako je tudi prostor med naslonjalom in mizo ozek, omogočajo klopi te vrste higiensko držo pri pokončni, ravni sedi in kolikor toliko tudi pri pisanju, pri katerem se mora posluževati otrok naslonjala. *) Glej tabelo štev. 1! 48 Polna klop s togo minus distanco (slika št. 18., b) ima tako glede stoje, kakor tudi glede vstopa in izstopa več nedostatkov ko klop z nično distanco. Pri pisanju omogoča taka klop higiensko držo. Neprimerna pa je za pokončno se¬ denje, ker zaradi premajhne razdalje med naslonjalom in no¬ tranjim robom mizne plošče preveč utesnjuje otroka v gibih. Od navedenih klopi so za šolsko uporabo primerne le one z nično ali majhno plus distanco (1—2 cm), ki pa morajo biti dvosedežne. Opozarjam na tabelo št. 1. s sliko št. 19., v Slika štev. 20. Dvosedežna klop s premično namizno ploščo 41 ). Po Eyclihornu. a. pogled s strani, b. pogled od zgoraj. Leva mizna plošča, potegnjena navzad, nekoliko prekriva klop z zadnjim robom. Tako potegnjena plošča je proti klopi v minus, dočim je druga v plus distančni legi. kateri so sestavljene vse potrebne mere za togo klop z nepre¬ mično mizno ploščo. Tabela je posneta po knjigi „Šolska hi- giena“ prof. Kopczynskega. *) Glej tabelo št. 2! 4 49 b. Toga šolska klop s premičnimi deli. Klopi s premičnimi deli so za pouk po večini neprikladne. Take klopi ne trajajo dolgo, ker se mehanizem lahko pokvari, povzročajo moteče šume ter dajejo s tem povod za nemir. Otroci bi se mogli v njih tudi raniti. Po Deliusu odsvetuje prusko naučno ministrstvo principielno nabavo klopi s premič¬ nimi deli, ker so glede nabave in vzdrževanja predrage, se otroci lahko ranijo na njih in povzročajo moteče šume, ako se jim mehanizem zrahlja. Prednost klopi s premičnimi deli je, da omogoča za pi¬ sanje potrebno minus, za prosto, pokončno sedo in stojo pa plus distanco. Distanca se lahko izpremeni s tem, da se mizna plošča premakne naprej ali pa nazaj. V skupino te klopi spadata premična in sklop n a miza. (Glej sliko št. 20., a in b!) Distanco pa je možno izpremeniti tudi s premičnim se¬ dalom. Sem štejemo nihalno, sklop n o, premično in vrtilno klop. Poleg navedenih oblik imamo še šolske klopi, pri katerih je možno premikati mizno ploščo, kakor tudi klop. Nedostatek teh klopi je, da motijo pouk tem bolj, čim več imamo pre¬ mičnih delov. Razen tega pa so te klopi drage in stroški za popravilo visoki. V tabeli 2. so sestavljene mere za šolsko klop s premično mizno ploščo. 10. Miza in stol. Toga šolska klop ima za telo marsikateri nedostatek, pred¬ vsem utesnjuje truplo ko v primežu, ne nudi za gibanje za¬ dostnega prostora in ovira na ta način telo v raznih funkcijah. Zato stremi moderna šola iz higienskih ozirov po razdelitvi šolske klopi v samostojno mizo in klop, odnosno stol. Deloma pa izvira to stremljenje tudi iz poučno tehničnih ozirov, ker se v zadnji dobi izpreminjajo učne metode in pridobiva tako zvana delovna šola vedno več pristašev. Delovna šola pa zahteva večjo gibalno možnost in večjo smotrno zaposlenost otroka. V zvezi s tem pa je potrebna lažja premakljivost stola in mize in tudi razmeroma večji ploskovni prostor. Pri delovni šoli so otroci zaposleni pri mizah in delajo v skupinah po 2 ali po 4. Med delom se gibljejo med mizami. 50 Tabela št. 2*) Mere toge šolske klopi z premično mizno ploščo. Glej sliko štev. 20.! 4 * 51 Moderni pouk tudi ne zahteva več okorele postavitve klopi v vrste, druge za drugo in druge poleg druge, marveč je možno mizo in stole po potrebi razstavljati in sestavljati. Mere proste mize in prostega stola. l'o Kopczynskem. S higienskega stališča je šolski mladini potrebno, da sta tudi stol in miza višini otroka primerno ustrojena, da se strogo pazi na držo otrok, predvsem pri čitanju, pisanju, risanju, roč¬ nem delu itd., nadalje da sede otroci pri čitanju itd. ravno po¬ konci, da je delovna razdalja primerna in da ustrezajo tudi svetlobne razmere vsem higienskim razmeram. Ker pa uči praktična izkušnja, da je zlasti v nižjih raz¬ redih higienska drža telesa še najbolj zajamčena v togih klo¬ peh, se zavzema šolska higiena za uporabo stola in mize pred¬ vsem v delovnih urah. Tako tudi v otroških vrtcih, kjer se še ne piše in ne čita, razen tega pa tudi v višjih šolah; v osnov¬ nih šolah pa med normalnim poukom le tedaj, ako so otroci dovolj poučeni in navajeni v pokončni drži in sta stol in miza točno prilagojena višini otrok. Nedostatek šolske opreme, ki ima mize in ločene stole, je tudi v tem, da s premikanjem stolov trpi pod, zlasti ako je pokrit z linolejem, razen tega pa moti ropot tudi pouk. Tudi pri mizi in stolu je treba strogo paziti, da sta v skladu z višino otrok. V tabeli št. 3 so sestavljene vse potrebne *) Glej tabelo štev. 3! 52 Tabela štev. 3* Merc proste mize in prostega stola. Po Kop«/vnskrni. A = višina sedala (oddaljenost srednjega roba od roba) <£;ct = naklon in vdolbina sedala B diferenca, navpična razdalja med miznim robom in sedalom C — višina mize od poda do sprednjega roba •=)C/?= naklon sedala I) = dolžina dvosedežne mizne plošče E == širina mize F - navpična razdalja med ploščo za knjige in sprednjim robom sedala G = širina plošče za-knjige 11 = navpična razdalja med namizno ploščo in ploščo za knjigo 1 navpična razdal ja med zad. robom sedala in spod. robom naslonjala J = navpična razdalja zgornjega roba naslonjala od zadnjega roba sedala L - globina sedežne plošče M = širina sedežne plošče. * Glej sliko štev. 21! 53 mere tako za stol kakor tudi za mizo, i. s. za različno velikost učencev. V splošnem pa se pri izberi višine stolov in miz lahko tudi ravnamo po naslednjih Vischerjevih merah: Miza ima običajno dva delovna prostora in je izdelana ali iz pločevine ali iz lesa ali pa iz papirjevine. (Glej sliko št. 22.!) Delovna plošča za pisanje bodi poševna. Stol ima na- Šolska miza. Noge iz votlih železnih cevi. Po kopczynskein. slonjalo, ki je nagnjeno nekoliko navzad in je ravno ali pa cilindrično izdolbeno. Naslonjalo more imeti tudi stranske opor¬ nike. Sedalo je malo izbočeno. Njegova oblika je štirikotna ali okrogla ali pa le vzadaj zaokrožena, spredaj pa ravna. Spred¬ nji rob stola sme biti nekoliko zaokrožen. Stol je izdelan po večini iz upognjenega, okroglega lesa. (Glej sliko št. 23.!) 11. Skupinska klop (miza in stol). Z merjenjem večjega števila otrok se je dognalo, da ko¬ leba višina otrok v starosti od 6. do 19. leta med 110 do 180 cm. Temu primerno se izdelajo za skupine otrok z višino 110 do 54 120, 120 do 130, 130 do 140 cm itd. posamezne skupinske klopi, odnosno mize in stoli. Mere skupinske klopi, odnosno miz in stolov naj bodo v skladu s srednjo višino posameznih skupin otrok. Srednja višina znaša 115, 125, 135, 145 cm itd. Primemo skupinam otrok z navedeno povprečno višino je treba izdelati 7 skupin klopi, odnosno miz in stolov. Lahko pa se izdela še več skupin, ako se upoštevajo pri višini otrok tudi razlike, manjše od 10 cm. 12. Nabava klopi, odnosno miz in stolov. Pri nabavi klopi za nadomestilo starih nemodernih ali za opremo novih šol ni prepustiti to vprašanje kratkomalo mi¬ zarju, marveč je treba povsem upoštevati v tem pogledu šol- sko-higienske predpise. Kakšna bodi oblika in ali se naj vzame toga klop ali stol z mizo ali kakšna druga oblika moderne Slika štev. 23. Kužne oblike šolskih stolov. klopi s premičnimi glavnimi deli, je odvisno v prvi vrsti od gmotnih sredstev in zgoraj navedenih pogojev. Pri izberi klopi pa upoštevajo tudi način, kako se pod snaži. Tako je n. pr. Rettigovo in Schubert -Sic h elstielovo klop možno prevezniti, kar omogoča temeljito snaženje poda pod njima. Pri izberi skupinske klopi, odnosno miz in stolov je treba točno poznati višino otrok, katerim so namenjene. Šolarje je treba razvrstiti v skupine po višini 110 do 120, 120 do 130, 130 do 140 cm itd. Skupinam primerno se naroče ustrezajoče skupinske klopi, odnosno mize in stoli. Vsak razred naj ima najmanj tri različne velikosti klopi. Nekateri jih zahtevajo celo pet. Učenci se porazdelijo na klopi po skupinski višini, upo¬ števaje pri tem ostrost njihovega vida in sluha. Vsaka klop 55 ima označko, v katero skupino spada. Šolska higiena pa za¬ hteva tudi, da se meri višina otrok vsakega '/> leta in se po dobljenem izidu, seveda ob upošte¬ vanju vidne ostrosti eventualno izvrši po¬ novna razvrstitev učencev. Tabela štev. 4. Višina (A) deset učencev enake višine in starosti. Lomljena črta (B) je višina istili učencev v sedi. Po Godinu P. 13. Merjenje telesne višine. Merjenje otrok se izvrši prav hitro, ako je na razpolago ttiko zvana merilna deska. (Glej sliko štev. 24.) To je gladka deska, široka 15 do 20 cm. Po povprečni višini otrok 115 do 124, 125 do 134, 135 do 144, 145 do 154, 155 do 164, 165 do 174 cm je razdeljena v enako velika polja, od katerih je iz¬ menoma eno črne, naslednje pa bele barve. Vsako polje ima svojo številko. Deska se pritrdi v višini 115 cm nad podom. Učenci stopajo drug za drugim pred njo. Učitelj pa pripiše njihovemu imenu ustrezajočo številko, ki označuje njihovo višinsko skupino. Pri odmeri klopi je treba upoštevati, da zraste otrok tekom 1 leta 5 do 8 cm! Dalje je važno tudi dejstvo, da ni vselej pri enaki telesni višini razmerje med dolžino zgornjega dela telesa in med dol¬ žino spodnjega ter med dolžino stegen in med dolžino pod- goleni enako. Priložena tabela štev. 4 prav nazorno prikazuje različne višine 10 enako starih učencev v sedi, ki so v stoji 56 enako visoki. Ako pri izberi klopi naleti učitelj na take in enake telesne abnormitete, naj dotičnim učencem individualno izbere primerno odn. ustrezajočo klop. Slika štev. 24. Merilo za odkazanje sedeža v skupinskih klopeh. 14. S e d n i pripomočki na domu učenca. Kakor že omenjeno, mora imeti učenec ne le v šoli, mar¬ več tudi doma pripomočke, ki mu omogočajo higiensko držo telesa in mu ščitijo vid. V razmerah, kjer takih sredstev ni, jih je treba improvizirati. Pravilno navpično razdaljo med stolom in mpto dosežemo, ako položimo na stol blazino, debele knjige itd. Pred previsok stol postavimo podnožnik. Ako je sedalo preširoko in naslonjalo ni primerno nazaj nag¬ njeno, pritrdimo nanj majhno blazino. Mizno ploščo nagnemo na ta način, da položimo nanjo v nekoliko poševni legi risalno desko, kar dosežemo, ako jo podložimo. 57 Okrogla miza za pisanje ni uporabna, ker nanjo ni mo¬ goče lagodno položiti podlaktov. Učenec z napredujočo kratkovidnostjo se mora brezpogojno poslu¬ ževati nagnjene mizne plošče z ravnim miz¬ nim robom. Nagnjeno pisalno ploskev dosežemo ali z risalno desko, podloženo pod enim robom, ali pa s posebnim nastavkom, ki ga položimo na mizo. (Glej sliko št. 25.!) Starši naj določijo učencu redno zgodnjo popoldansko uro za domače naloge in naj mu tudi odkažejo izvesten pro¬ stor za pisanje, ki se ga mora stalno držati. A k o se n a h a j a v rodbini jetičnik z odprto tuberkulozo, se mora tudi njemu nakazati posebno mesto, ki pa mora biti najmanj 2 m oddaljeno od učenčevega de¬ lovnega prostora. 15. Učilnica. Za očuvanje vida je neobhodno potrebno, da je učilnica dovolj velika in svetla ter nikakor ne sine biti natrpana z učenci. Učilnica za normalni pouk sme biti največ 9 do 10 m dolga. Na to razdaljo vidijo učenci iz zadnjih klopi z normal¬ nim vidom normalno velike in debele črke na tabli, ne da bi si pri tem napenjali vid. Tudi slišijo dobro in razumejo razločno vsako besedo učiteljevo, ako tudi ne dviga glasu. Naposled pa more imeti pri tej dolžini učilnice tudi učitelj še zadosten pregled čez ves razred in more opazovati učence tudi v podrobnostih. 58 Pri enostranski razsvetljavi se računa za širino učilnice 6 do največ 7 m, odnosno dvojna razdalja med mizno ploščo klopi in zgornjim robom oken. Pri odmeri širine je treba upo¬ števati, da mora biti svetloba vsakega delovnega prostora naj¬ manj 10 m sveč * Pri tako močni svetlobi je možno čitati dia¬ mantno pisavo še na oddaljenost 50 cm. V učilnici pada jakost svetlobe z oddaljenostjo od okna. V razdalji 2 m od okna znaša svetlost 80% svetlobe na razdalji 1 m. V razdalji 8 m le Slika štev. 26. Svetlobne razmere posameznih delovnih prostorov. Po Eychhornu. 50% itd. To važno pravilo velja zlasti za učilnice v pritličju in v ozkih ulicah. V globini učilnice, ki leži v pritličju, more biti ob meglenih dneh svetlost od okna najbolj oddaljenih pro¬ storov komaj 1 m sv. Glej sliko štev. 26.! Cim globlja je učilnica, tem višja morajo biti okna. Vi¬ šina oken pa ne sme prekoračiti izvestne mere, ker bi to po¬ dražilo kurjavo in otežkočilo govorjenje. Zaradi tega se daje prednost učilnicam, ki prejemajo svetlobo z dveh nasproti si ležečih sten* Pri odmeri velikosti učilnice naj se upošteva, da mora odpasti na vsakega učenca pri večsedežnih klopeh najmanj 0.7 do 0.8 m 2 , pri dvosedežnem sistemu pa zaradi višjega šte¬ vila vmesnih hodnikov najmanj 1 do 2 m 2 celotne osnovne učilnične ploskve. Zračni prostor mora iznašati za vsakega učenca najmanj ..4 m 3 . Potemtakem sme šteti učilnica, dolga * Meterska sveča je množina svetlobe, ki jo duja n. pr. parafinova sveča izvestne debelosti z izvestno debelim stenjem na belo ploskev v da¬ ljavi 1 m. * Glej sliko štev. 27., ki predočuje šolo z viškom dnevne osvetlenosti učilnic! 59 9 m, široka 6 m in visoka 4 m, pri normalnem pouku največ 50 učencev. Ako pa služi modernemu delovnemu pouku, sme pri teh merah sprejeti le približno 30 do 35 učencev. Slika štev. 27. Osnovna šola v Amsterdamu. Arhitekt I. Duiker v Amsterdamu. Višek naravne razsvetljave šolskih prostorov. Noseči oporniki leže znotraj; zaradi tega ne prekinjajo oken razni vmesni stebri. Vsaka učilnica ima odprt izhod na pripadajočo verando. Steklene stene obdajajo tudi telovad¬ nico (levi prizemski prizidek). 16. Barva učilnice. Nekdaj je bila navada, da so popleskali strop in stene učilnic popolnoma belo, sedaj pa se ta način pleskanja bolj in bolj opušča; kajti bela barva sten utruja oko in ga more celo slepiti, ako so svetlobne razmere neugodne. Po današnjem izkustvu naj bo le barva stropa in nepo¬ sredno prilagajočega gornjega dela sten, nazvanega friz, bela. Barva ostalega dela sten, ki so za odboj žarkov manj važne, pa naj bo v celoti sicer krepka, toda po tonu topla. Moderna šola išče tudi v tem pogledu novih smeri, ker hoče, da v njenih prostorih izgine občutek mračnosti, marveč da pridobe prostori na prijaznosti in vabljivosti. Učilnica bodi učencu drug prijeten dom in prijazno bivališče! 60 Pri izberi barve za učilnico je treba uvaževati izkustvo, da odbijajo svetle barve in otenjave več svetlobe ko temne. Črno sukno odbija le 2 % svetlobnih žarkov. Stena umazano rumene barve 20%, čisto rumena 40%, bel smrekov les 45%, kremasto pleskana stena 70%, belo medla stena skoraj 80% itd. Svetlozelene in svetlorumene barve odbijajo mnogo več svetlobe ko modre. Prve približno 40%, svetlorumene 25%, temnomodre pa komaj 6.5%, površina klopne mize, sedala in pohištva pa največ 25% vpadajoče svetlobe. Pri kakovosti barve pa se moramo naposled ozirati še na naravno svetlost učilnice. Ta pa je odvisna od zemljepisne smeri, v katero je obrnjena učilnica, od nadstropja, v katerem je nameščena, in še tudi od okolice, t. j., ali leži šolsko po¬ slopje prosto ali pa v ozki ulici, nasproti kaki skupini hiš, končno pa je treba spraviti barvo sten tudi v sklad z barvo šolskega pohištva, zastorov itd. Barva učilnic ne sme biti ne pretemna in ne presvetla. Nikakor ne sme biti bleščeča. Zaradi tega naj se površina sten in pohištva ne leskeče, marveč naj bo medla. Zato naj se spodnji del sten ne prevleče s svetlikajočimi se oljnatimi bar¬ vami, ki razen tega ovirajo stene tudi pri prezračevanju. Tudi šolsko tablo je treba tako postaviti, da njen odsevni blesk ne moti učencev. Stene učilnic naj se pleskajo z jasnimi barvami, n. pr. z bledosinjo, sivozelenkasto, svetlorumeno, oranžno, svetlobro- nasto, temnokremno, toplosivo itd. Rumena barva ne sme biti ne prezelenkasta, zelena pa ne preveč modrikasta. Valovna dolžina naštetih barv bodi taka, da odbijajo barve tem več svetlobe, čim svetlejše so. Za plesk učilnic niso pripravne ne rdeča ne modra ne vijoličasta barva, zlasti ne, ako so preveč svetle in prečiste. Strop in friz bodita čisto bela ali pa iste, vendar znatno svetlejše barve ko ostale stene. Istotako naj bo barva sten v temnih kotili pri oknih svetlejša od ostalega dela sten. Pripo¬ roča se tudi, da pada jakost barve od poda v smeri proti stropu. Po večini se napravi ob podu nizek obrobek, pleskan s temnejšo barvo. Nad obrobkom pa 1 m ali še več širok opažni plesk, čigar barva more biti ali popolnoma temna ali pa temno pisana. Njegova barva naj se ujema z barvo ostale stene. 61 17. Lega učilnice. V tem pogledu imamo dvoje strogo nasprotujočih mnenj. Prvo se zavzema za to, da imej učilnica solnčno lego, t. j. da bodi obrnjena proti vzhodu, jugovzhodu, jugu ali jugozapadu. Drugo pa se glasi, da učilnica med šolskim poukom ne sme biti izpostavljena neposrednim solnčnim žarkom. Po tem mne¬ nju mora biti torej učilnica obrnjena proti zapadu, severoza- padu, severu ali severovzhodu. Francoski higieničarji zahtevajo severno lego učilnic. Njim se pridružujejo nemški higieniki Praussnitz v Grazu, Gruber, E r i s s m a n n, B 1 a s i u s itd. Nekateri kantoni v Švici predpisujejo zakonitim potem lego učilnic proti jugu, vzhodu ali jugovzhodu. Solnčno obsevanje ima za učilnice dobre, pa tudi slabe strani. Prve so: boljša svetlost, uničenje nevarnih kali in raz- kužba prahu, obleke in sten ter ugoden učinek na živčevje, preosnovo in delovanje kože pri učencih. Svetloba in solnčni žarek so za naša bivališča in delovišča važno, prirodno, pa tudi zelo ceno razkužilo. Prostori brez solnčne svetlobe so vlažni, mrzli in zatohli. Pač pa ima osvetljenje učilnice z neposrednimi solnčnimi žarki tudi svoje nedostatke. Pozimi otežkoča regulacijo toplote, poleti so proti jugu obrnjene učilnice zelo vroče, zlasti ako se vrši v njih popoldanski pouk. Razen tega je solnčni žarek, ako pada neposredno na učencev delovni prostor, zelo kvaren očem. Neposredni vstop solnčnega žarka v učilnico prepreču¬ jemo z oknicami, koloturnicami ali pa s sivimi, odnosno zelen¬ kastimi zavesami. Nasprotniki neposrednega obsevanja učilnice po solnčnem žarku navajajo še, da je taka razsvetljava tudi zato neugodna, ker jo preveč motijo svetlobna kolebanja. V splošnem naj bo obrnjena učilnica pri dopoldanskem pouku proti zapadu, da padajo vanjo solnčni žarki od 2. ure popoldne naprej in omogočajo razkužbo učilnice. Pri dopol¬ danskem in popoldanskem pouku pa naj bo učilnica obrnjena proti severozapadu ali severovzhodu. Na vsak način naj bo dnevna razsvetljava učilnice mirna in brez motenj, ki zahte¬ vajo uporabo zaves itd. Seveda veljajo zgornji podatki le za srednjo klimo. V južnih krajih je prikladnejše, ako je učilnica obrnjena proti severu, v severnih pokrajinah pa proti jugu. V pokrajinah z 62 ostrimi severnimi in severovzhodnimi vetrovi je najugodnejša lega učilnice proti zapadu. 18. Razsvetljava učilnice. a) Dnevna razsvetljava. Dobra preskrba učilnice in vsakega šolskega delovnega prostora s svetlobo spada med glavne zahteve šolske očesne higiene. Razsvetljava ne sme biti ne premočna in ne preble- ščeča, pa tudi ne preslaba. Preslaba luč znižuje vidno ostrost in sili delujočega, da približa svoje oči delovni ploskvi. S tem pa se pospešuje kratkovidnost. Pri slabi razsvetljavi se človek tudi mnogo hitreje utrudi ko pri dobri. Razsvetljava učilnic naj bo čim boljša. Štedenje z lučjo in razsvetljavo v šolah nikakor ni v skladu z zdravjem učencev. Z jasnostjo in ostro¬ stjo svetlobe rastejo uspehi in vrednost dela. V Ameriki so ugotovili, da rastejo z jakostjo umetne svetlobe ostrost vida in opazovanje, dalje sposobnost za zvišano pazljivost kakor tudi hitrost in točnost v izvajanju dela. Tudi dobra percepcija je odvisna od stopnje osvetljenosti. Slika št. 28. ponazoruje kri- Sika štev. 28 . Krivulja, predstavljajoča odvisnost percepcijske dobe od stopnje svetlosti. vuljo dobe za percepcijo pri slabi in pri dobri razsvetljavi. Pri osvetljenosti nad 100 luksov je percepcija zadovoljiva. Slika št. 29. predočuje v obliki krivulje, v kakšni meri je od¬ visna hitrost čitanja od jasnosti svetlobe pri belem in pri črnem dnu. Na hitrost čitanja ne vpliva le število luksov (nad 100 luksov), marveč tudi barva podlage. Pri belem dnu je čitanje hitrejše ko pri črnem. 63 Pri razsvetljavi moramo upoštevati razne činjenice. Pred¬ vsem sestavo dnevne svetlobe, ki vsebuje poleg vidnih tudi nevidne žarke.*) Valovna dolžina bele svetlobe, Slika štev. 29. KriTuIja kaže odvisnost hitrega čitanja od jasnosti svetlobe. odnosno vidnih žarkov spektra meri 760 do 400 milijonink mi¬ limetra. Nevidni žarki obstoje iz ultravijoličastih z valovno dol¬ žino 400 do 100 milijonink mm in iz ultrardečih z valovno dolžino 500 do 760 milijonink mm. Učinek teli postranskih žarkov na oko je različen. Ultra- rdeči žarki zvišajo toploto in povzročajo s tem glavobol, ob¬ čutek suhih oči, v očeh pa zaradi izhlapevanja solz pekoče bolečine. Ultravijoličasti žarki pa prodro v notranjost očesa. Vendar dospejo do mrežnice le žarki z valovno dolžino 400 do 350 milijonink mm. Na poti skozi oko jih pretvori leča v dolgo¬ valovne žarke, ki dajejo zelenkasto fluorescenčno svetlobo. Važno je dejstvo, da izžarevajo belo razbeljena te¬ lesa veliko mn ož i n o teh žarkov! *) Dnevna svetloba nima iste barve kakor umetna. Vsebuje 50 Ato 622, šir. črte 0.7jnm. Ato 625, šir. črte 1.8 mm. , HEINTZE& sir BIANCKERTZ/ Ato 623, šir. črte 0.9 mm. Ato 626, šir. črte 2.4 mm. ŠT) 3/ HEINTZE& blf \ BIANCKER Ato 627, šir. črte 3 mm. Slika štev. 59. Ato-peresa za izmenične poteze. Rediš D pero služi za groteskno pisavo in za orna- mentiranje. Pisalna ploščica daje ob rahlem pritisku tega pe¬ resa na podlago četverokot. (Glej sliko štev. 63.!) Zgoraj omenjena tvrdka Heintze in Blankertz pro¬ izvaja tudi plutnike*) in tako zvane „Tinterje“. (Glej *) Za plutnike iz probkovine in lesa sta Redis-tinter in plutnik naj¬ boljši nadomestek. Plutnik ima na koncu peresa okroglo, preklano ploščico in posebno pripravo (nadpero), ki služi sprejemu večje količine črnila. Tin- ter pa ima tri taka nadperesa. V splošnem so plutniki tanjša lesena paličica, ki se pomoči ali v obi¬ čajno črnilo ali pa v kitajski tuš. Med pisanjem ali risanjem odteka s pali¬ čice črnilo. Na ta način se tvorijo na papirju enakomerno debele črte. 146 sliki štev. 64. in 65.!) Plutnikov so 3 vrste (Quell-Lyd štev. 3, 30 in 31), tinterjev pa štiri. Poslednji služijo za umetniško pi¬ savo. Ato-Tinter 540 daje trakaste poteze in ima 3 zamenljive pisalne ploščice s širino potez 4.5, 6 in 8 mm. Redis-Tinter 550 ima 3 zamenljive pisalne ploščice s širino črt 3.5, 4.5 in 5 mm. S tem tinterjem se pišejo vrvičaste poteze. Riemen-Tinter 541 daje trakaste poteze s krepkimi lasnicami in se proizvaja v ši¬ rinah 3 : 6, 3 : 9, 3 : 12. Doppel-Tinter štev. 560 ima 3 Ato in pCp y~ .— -> HEINTZE& ) %H~nr i Toh 11 / 2 , šir. črte 11/2 mm. / i " 1 HEINTZE& 1 toh"2 i BtANCKERIZ / Toh 2, šir. črte'2 mm. —«=0 ^ J HEINTZE& ^ ^ j BLANCKERTZ, / Toh 21 / 2 , šir. črte 21/2 mm. 3 Rediš pisalne ploščice. CT^O 3-1 HEINT2E& 1 7DH 'A i BLANCKERTZ, / Toh 1 / 2 , šir. črte 1/2 mm. gžo TV ■> HEINTZE& t TOH 44 i BIANCKERK, / Toli 3/4, šir. črte 3/4 mm. CrVČ-O V -> HE1N7ZE& i TOH % f BIANCKERTZ, / Toh 1/8, šir. črte 1/8 mm. di=o rz X. TOH HEINTZES. 1 BIANCKERTZ/ HEINTZE&. 1 BLANCKERTZ ,/ Toh 1, šir. črte 1 mm. Toh 3, šir. črte 3 mm. Slika štev. 60. Toh pero za izmenične poteze. e) Nalivnik. Osnovna šola ne odklanja nalivnika, akoprav ga smatra za preobčutljivega za pisalni pouk. Razen tega je zanjo pre¬ drag pisalni pripomoček. Nalivniki so pripravni šele za višje razrede. Vendar pa morajo biti povsem priročni. Pri nakupu si mora biti kupec na jasnem, potrebuje li pero za vrvičasto pisavo ali pero v desno, odnosno v levo poševno. Pri nakupu naj si da predložiti razne oblike nalivnikov. Obenem naj se pogodi, da dobi pero za nekaj dni v preizkušnjo in da ga more brez nadaljnjega vrniti, odnosno zamenjati, ako bi ne prijalo njegovi roki. Vsak učenec naj pomni, da more slabo pero po¬ kvariti pisavo! Kot plutnik so se prvotno uporabljale običajne vžigalice, vtaknjene v primeren tulec. Mnogo se danes rabijo plutniki iz probkovine, katerih konica se s Smirkovim papirjem zgladi. Tudi probkova paličica naj tiči v primemo velikem tulcu. 10 * 147 f) Drža peresnika. Baviti se je treba še z vprašanjem, kakšna naj bo drža pri koničastem peresu, torej pri pisavi z nabrekajočimi pote¬ zami, odnosno pri stari pisavi, in kakšna naj bo pri novodobni, za katero so potrebna okroglastokoničasta, odnosno široka peresa. Pri pisavi s koničastim peresom se poslužujemo tako zvane zapestne drže roke, kakor sem jo opisal na strani 114. Pri tej C 5 61 ^7b) To 61, šir. črte 3 mm. 6V/i ?Jo) To 61 1 / 2 , šir. črte 2.4 mm. £<|]§r35fo) To 62, šir. črte 2 mm. £ ^< 62% 3o) To 621 / 2 , šir. črte 1.6 mm. 63 tTo ) To 63, šir. črte 1.35 mm. << 63/z Jo) To 631/2, šir. črte 1 mm. Šo) To 64, šir. črte 0.85 mm. 6*tZ2 ffo) To 641/2, šir. črte 0.75 mm. <MHH>oncTXHin — 20 6 h =2 j P y H V A =6 5 = 2 30 b pisana število črk srednje lege = 15 število črk z zgornjo dolžino (vštevši g, p, t) = 6 število črk s spodnjo dolžino (vštevši c, š, dj) = 7 število črk s spodnjo in zgornjo dolžino = 2 30 Razen tega ima pisana gotica 9 velikih temeljnih črk s spodnjo dol¬ žino (3' § ® d ® 3 3 3J). latinica 3 (G J Y), cirilica 5 (J Y U, fl < t ) ). Dalje so nasprotno gotici vse zgornje dolžine pisane latinice brez značaja in ena¬ komerno oblikovane, dočim so pri cirilici tri jako značilne (tj h 6). Čitlji¬ vost pisane cirilice pa ne trpi le po širini, marveč tudi po kljukicah ne¬ katerih črk (h> jl). Izredno težko se tudi razločujejo pisani h, h, ji, n>. Iz omenjenih razlogov naj šola polaga vso pažnjo in skrb, da pišejo otroci cirilico ne le pravilno, marveč predvsem veliko in razločno ter izpi¬ šejo prav skrbno črke z nad- in pod dolžino! 159 lah za kratkovidne, kakršne imajo na Angleškem. Kratkovid¬ nost pod 10 dioptrijami se dvigne v poslednjih na leto za 0.25%, v običajnih šolah pa za 0.5% dioptrij, pri kratkovidnosti nad 10 dioptrijami pa v šolah za kratkovidne na leto povprečno za 0.27%> v normalnih pa za 0.68%. Pogoji za omejitev nevarnosti pri bližinskem delu se mo¬ rajo v glavnem raztezati na naslednje točke: Osvetljenost delovnega prostora mora biti dovolj močna. Pri dnevni svetlobi mora znašati najmanj 10 do 25 m. sv., pri umetni sve¬ tlobi pa najmanj 60 m. sv. Na delovno ploskev naj padajo sve¬ tlobni žarki z leve strani. Svetlobni viri, ki proizvajajo toploto, Ameriška šolska klop s higienskim brezhibnim naslonjalom. Puščica kaže lego sednice. naj bodo oddaljeni od glave najmanj 50 cm. Če so preblizu, razgrevajo glavo in povzročajo glavobol, v očeh občutek su- hote, zaradi izhlapevanja solzne tekočine pekoče bolečine itd. Vendar pa pada z večjo oddaljenostjo svetlobnega vira od de¬ lovne ploskve tudi jakost osvetljenosti. Drža telesa mora biti pri čitanju popolnoma pravilna in higienska. (Glej sliko štev. 69.!) Glava in vrat ne smeta biti povešena, ker se v tem stanju zviša naval krvi v glavo in v obe zrkli. Nikakor ne smemo glave bolj povesiti nego je to potrebno za običajno opazovanje predmetov. Nedopustna je tudi ravna, pokončna drža glave, kakor n. pr. pri čitanju pla¬ katov na hišnih oglih itd. Taka pokončna drža glave je za oči 160 silno utrudljiva in kvarna, zlasti ako se pogosto ponavlja in traja dalje časa. Razdalja med čtivom in zrkli naj bo najmanj 25 do 35 cm. Kratkovidne otroke in zlasti otroke nižjih razre¬ dov je treba stalno navajati, da se drže te razdalje. Citanje je posebno nevarno za malčke, katerih podolžne hrbtne mi¬ šice še niso dovolj utrjene, da bi vzdržale težo glave. Posle¬ dica je, da se malčku vedno bolj in bolj poveša glava in pri¬ bližujejo oči predmetu. Pri takih otrocih pomaga le krepitev hrbtnega mišičja z igrami in z metodičnimi vajami in trajno nadzorstvo, pri vsem tem pa božja potrpežljivost! Lega knjige. Knjiga ne sme ležati ne nad in ne pod zorno ravnino, marveč v njeni sredini in v sredini trupa. Proti telesu mora biti čitalna ploskev nagnjena za 30 do 45°. Nikdar Slika štev. 70. Vzorec stojalca za knjige pri čitanju, ki se uporablja v državnih zavodih za ročno delo na Poljskem. pa ne sme biti knjiga vzporedno s trupom ali pa navpično nanj. Na čitalno ploskev mora zorna ravnina padati navpično. Vo¬ doravna mizna ploskev je za oko zelo nevarna, ako je pri či¬ tanju na zgornjem robu ne privzdignemo in knjige ne nagnemo. Citanje iz vodoravno ležeče knjige s povešeno glavo je za oči zelo nevarno, ker zviša krvni naval v glavo in v zrkli. Ci- tanje v postelji je absolutno nedopustno! Otrok sme stoje čitati le, ako zavzema higiensko držo in drži knjigo v višini oči, i. s. navpično na zorno ravnino! Slika štev. 25. nam predočuje posebno stojalce s poševno zgornjo ploskvijo, ki je bilo že v srednjem veku zelo običajno. Slika štev. 70. pa nam predočuje ceno leseno stojalce, pripravno za ravno mizno ploskev. Splošna navodila. Citanje ne sme trajati predolgo časa. Učenci nižjih, pa tudi višjih razredov naj ne čitajo ne- li 161 pretrgoma dalje ko 10 do 15 minut! V nižjih razredih naj či- tanje v celoti ne traja dalje ko V 2 ure! Učne ure z večjim na¬ porom za oči naj se vrste s pevskimi ali lahkimi telovadnimi urami, torej s poukom, ki ne napenja oči. Pouk z izrazitim bližinskim delom spada v najjasnejše dnevne ure, razen tega po možnosti v bolj zgodne dopoldanske ure, ko so oči še spo¬ čite. Nikakor pa ne v prvo jutranjo šolsko uro (od 8. do 9.), ko so dnevne svetlobne razmere po večini še neugodne. V sploš¬ nem naj se v osnovnih šolah začne pouk, zlasti pozimi, šele ob 9. zjutraj; kajti malčkom je treba prizanašati, ker potrebu¬ jejo več spanja, ker jih muči ob zgodnjih zimskih urah mraz in so zanje svetlobne razmere ob tem času še neugodne. Vsako čitanje se mora po 10 do 15 minutah brezpogojno prekiniti! Odmor naj traja najmanj 2 do 3 minute. Med od¬ morom naj učenci zapro oči ali pa naj mirno gledajo v da¬ ljavo. Med odmorom lahko izvajajo očesne vaje, kakor jih na¬ vajam v točki 41., ali pa dihalne vaje. Dihalne vaje so za po¬ živitev telesa izvrstno sredstvo in naj se izvajajo 2 do 5 minut vsaj enkrat v teku dopoldanskega pouka. 34. Dihalne vaje. Dihalnih vaj, ki naj krepe pljuča in srce in sploh ves organizem, imamo za šolo več prav izvrstnih. Od teh navajam le Richterjeve, Baurjeve, Spitzyjeve. Richterjeve vaje predpisujejo naslednje telesne gibe: a. Richterjeve I. Za 1. in 2. r a z r e d. 1. Vaje z izdihavanjem zraka. 2. Vaje z vdihavanjem. 3. Dihanje z gibi trupa. 4. Vaje s stiskanjem trebuha. dihalne vaje. II. Za 2. in 5. r a z r e d. 5. Kroženje rok. 6. Dihanje z rokami ob boku. 7. Pregibi trupa. Pojač. vaje 6. 8. Stranski gibi. Komb. z vajo 6. III. Za 6. do 8. razred. 9. Gibi glave. 10. Podpora glave. 11. Kroženje glave. Kombinacije z vajo 6. 12. Enostransko dihanje. Pojačenje z vajo 8. 13. Pregibi trupa. Pojačenje vaje 6. 162 b. Bauerjeve dihalne vaje. 1. Predklanjanje in zaklanjanje glave. 2. Odklanjanje glave, v levo — v desno. 3. Kroženje glave na desno, kroženje glave na levo. 4. Dviganje in spuščanje ramen. 5. Kroženje ramen od zadaj naprej. 6. Kroženje ramen od spredaj nazaj. 7. Suvanje lehti vstran — dlan zgoraj. 8. Izhodni in povratni položaj je vročenje: priročiti — hrbtni položaj z vzdihom in zopet vzročiti. Med izvajanjem vzročen ja: dlani obrnjene navzgor — z izdihom (dihanje s konicami). 9. Vzročevati — iz priročenja po odročenju — in po isti poti zopet priročiti. Pri vzročenju — vdih — dlani obr- njenje navzgor, pri priročenju — izdih dlani obr¬ njene navzdol (dihanje s stranicami). 10. Iz priročenja: bočno kroženje lehti naprej z vdihom med dviganjem lehti in izdihom pri spuščanju lehti (dihanje s hrbtnim delom prsnjaka). 11. Iz priročenja: bočno kroženje lehti nazaj z vdihom pri dviganju lehti in z izdihom pri spuščanju lehti (di¬ hanje s sprednjim delom prsnjaka). 12. Enostransko globoko dihanje (levostransko) z od¬ klonom na desno (leva malo upognjena leht izvaja vzro- čenje not — palčji položaj, desna je uprta ob bok v vi¬ šini pazduhe). 13. Vaje štev. 12 v nasprotno stran (dihanje z desno stranjo prsnjaka). 14. Namerno polno dihanje stoje s trebuhom, z lakot- nicama, z vršički, lahti vzročno ven skrčene, dlani poči¬ vajo na tilniku, 8 sekund vdihan j e, 8 sekund izd ih anj e. 15. Namerno polno dihanje v ležanju, lehti skrčene, dlani na tilniku. c. Spitzyjeve dihalne vaje. 1. Iz priročenja polagoma odročiti z zasukom dlani gor. Pri tem globok vdih. S povratkom priročenje (temeljni po¬ ložaj) izdih. n* 163 2. Iz priročenja predročiti in vezano odročiti z zasukom dlani gor in z globokim vdihom. V obratno smer z izdihom. 3. Predročno vzročiti z močnim naponom celega telesa in zaklonom glave. Palčji položaj. Gib se vrši polagoma z globokim vdihom. Iz tega položaja predklon, predročiti ter izdihati. S pre¬ hodom v prejšnji položaj ponoven vdih itd. Izvaja se 8 do 10 krat. Nato sledi povratek v temeljni položaj in izdih. 4. Iz priročenja palčji položaj — lehti nenapete — z napo¬ nom lehti in zasukom dlani navzven vdih. Povratek v temeljni položaj — izdih. Zgornja skupina vaj predočuje naraščanje delovnih zahtev od priprave vaje 1. k popolnemu razmahu napona k vaji 3. in pojemanje s pomirjevalno vajo 4. Vsako vajo je vaditi 5 do 10 krat. Vadbo cele skupine pa je zaključiti z navadnim v- i n i z d i h a n j e m s pohodom, telo popolnoma vzravnano (lehti skrčene vzročno ven počivajo z dlanmi na tilniku, prsti so lahko sklenjeni). S prednjo shemo dihalnega ritma je možno spojiti vse ostale vaje, ako se vselej predoči trenutno stanje prsne in trebušne votline (n. pr. pri plezalnih vajah na podu itd.). Napon telesa, razširjenje prsnega koša: vdih. Povratek k temeljnemu položaju, zoženje prsne in tre¬ bušne votline: izdih itd. 35. Risanje. Za vid je risanje zelo nevarno bližinsko delo, ker s tan¬ kimi potezami in črtami preveč napenja vid. Pri umetni sve¬ tlobi se sme risati le, ako je umetna razsvetljava brez vsake hibe in dovolj močna. Po možnosti naj se vrši risanje z barvami pri dnevni svetlobi. Praktično izkustvo uči sicer, da se pri umetni svetlobi moreta razlikovati v tonu dve barvi, akoprav sta pri dnevni svetlobi dozdevno enaki. Prav tako pa mo¬ reta pri umetni svetlobi dve barvni kombinaciji, katerih uči¬ nek je pri dnevni svetlobi harmoničen, disharmonično učinkovati. Rumena petrolejska luč pači do izvestne mere vse, kar je rumeno. Pri tej razsvetljavi vidimo rumeno barvo belkasto, rumenkastozeleno pa modrejše, oranžno bolj rdeče 164 itd. Siva, rjava in olivna barva se izpremene deloma tako, da jih ne moremo razlikovati. Plamen sveče, baklje in plina naredi mnogo barv znatno svetlejše, nego jih vidimo pri dnevni svetlobi. Pri tej razsvetljavi so lica bledih oseb rdeča. Plinska sve¬ tloba izpreminja barve bolj ko električna. V plinski svetlobi se oslabi rdeči odsev vseli barv. Zaradi tega nagibljejo barve k rumenem tonu. Oranžna in kromsko-rumena barva sta vi¬ deti svetlejši ko pri dnevu. Žareče žveplenorumena je dozdevno bledejša in bolj bela. Mnogo barv izgubi svoj sijaj in posta¬ nejo medlejše. Svetloba Auerjeve svetiljke ne iz¬ preminja nekaterih barv, dočim premakne ostale v barvnem tonu proti rdeči. Električna ob ločnica ne povzroča bistvenejših barvnih izprememb. Vendar da barvi lica bolesten, kredasto bel izraz. Električne žarnice vsebujejo deloma velik prebitek na rumenih in oranžnih svetlobnih žarkih. Svetloba teh žarnic premoti mnogokrat oči in izpreminja v veliki meri barvne tone. Svetloba hlapov živega srebra, ki je na vi¬ joličastih in ultravijoličastih žarkih zelo bogata, izpremeni rdeče v črno, zato tudi barvo kože v nenaravno. Koža se vidi siva, zelenkasta ali celo pegasta. Barve različnih svetlobnih virov so različno sestavljene in učinkujejo na razne barve različno. Premaknitev v barvnem tonu povzroča predvsem prebitek na rumenih žarkih. Največje izpremembe utrpe rumena, zelena, modra in vijoličasta barva, dočim učinkujeta rdeča in oranžna bolj sijajno in semtertja bolj rumeno. V pravi lastni barvi vidimo pred¬ mete le tedaj, a ko jih opazujemo pri dnevni svetlobi. Pri pisanem svetlobnem viru nastopijo v barvnem tonu znatne izpremembe. Pri beli luči vidimo bel papir belo, pri rdeči rdečkasto itd. Na zunanjo barvo teles vpliva pisana (šarena) svetloba kakor opazovanje skozi barvano steklo. V splošnem naj se v šoli riše le pri dnevni svetlobi. Stig- mografični način risanja, ki zahteva fiksacijo in viziranje ploskve s številnimi točkami, bi se moral uradno prepovedati. Prav tako so za šolo nedovoljene predloge s pregosto mrežo črt in s pre¬ gostim mrežkanjem. Prav izvrstna vaja za oči je risanje po modelu, ker nudi očem presledke za odpočivanje in je spojena z gledanjem v daljavo in z oceno posameznih razdalj na mo- 165 delu. Predolgo trajajoče risanje in prefino mrežkanje je v izo¬ braževalnih šolah nedopustno. Taka, oči obremenjujoča dela naj se prepuste strokovnim šolam. Glede risalnih pripomočkov bodi omenjeno, da so temu namenu določeni svinčnik, risalno oglje, čopiči in peresa. Od peres se mnogo uporabljajo takozvana Rediš peresa. Pri risanju omogočajo uspehe, kakršnih ne moremo doseči z nobenim dru¬ gim takim pripomočkom. Rediš peresa so pripravna zlasti za ornamentalno risanje. Peresa te vrste omogočajo hitro in lahko delo in to tudi v trdi roki. Pri majhni vaji je pero zanesljivo in pripomore do ostrih kontur ornamentnih oblik. Risalno oglje in svinčnik bodita iz prav mehke snovi. Svinčnik naj bo v lesu in konica bodi na dolgo ošiljena. Konica sama pa bodi topa, ne ostra. (Glej sliko štev. 71.!) Od svinčnikov se prav posebno a Slika štev. 71. a pretrd svinčnik s preveč ošiljeno konico, b mehak svinčnik, v lesu podolgovato stožasto in gladko ošiljen, v grafitu (dušica) pa top. Pravilno ošiljen svinčnik. Po Kod tu. priporočata Hardtmuthova svinčnika No. 1 in 2. Prvi je v belem lesu, drugi pa v boljšem cedro vem. Svinčnik mora brez pritiska drsati po risalni ploskvi. Drža roke se ravna po smeri črt in potez. Pri risanju navpičnih in v levo poševnih premic, v splošnem pri krožnih gibih in pri pokončno stoječih ovali h naj zavzema rišoča roka tako zvano palčno (koželnično) držo. Pri tem sloni roka na členku mezinca, dočim sta palec in koželnica obr¬ njena navzgor. Prsti in svinčnik so obrnjeni v levo. Slično držo zavzema roka tudi pri običajni in pri okrogli pisavi. (Glej sliko štev. 72.!) Pri risanju proti levi tekočih, poševnih črt mora izvršiti zgornji del trupa izvesten okret v levo. Pri tem se komolec nekoliko oddalji od telesa. Zavrtenje risanke naj se omeji na najnujnejše primere. 166 Pri risanju vodoravnih črt se izpremeni drža roke v to¬ liko, da je hrbet pišoče roke obrnjen navzgor, ne pa tudi ka¬ zalec in kožna guba med kazalcem in palcem. To držo ime¬ nujemo nartno držo in je več ali manj prisiljena. Narina drža roke je potrebna ne le pri risanju vodoravnih, marveč tudi v desno tekočih poševnih črt, lokov in ležečih ovalov. Pri risanju teh črt se mora trup zasukati nekoliko v levo. (Glej sliko štev. 73.!) Vodoravne črte vlečemo od leve proti desni, dovoljene so pa tudi poteze v nasprotni smeri. Ovalne črte in loki se smejo izvajati v obeh smereh. Pri risanju pa je mogoča še tako zvana pest n a drža roke, ki se uporablja tudi pri risanju na šolsko tablo z ogljem Koželjnična drža risajoče roke pri uporabljanju navpičnih in v levo poševnih premic, navpično stoječih ovalov in vobče pri krožnih gibih. Pogled na roko od zgoraj. ali kredo. Pestna drža je v tem, da drže kredo od leve strani palec, od zgoraj kazalec, od desne pa ostali prsti. Zgornja ko¬ nica krede je obrnjena proti dlani in se opira vanjo. (Glej sliko štev. 74.!) Pri risanju naj bo roka prožna in vedno pripravna za lahke gibe. Zato sme podlaket le lahno sloneti na podlagi. Pri navpičnih črtah komolec celo dvignemo s podlage in rišemo s prosto, visečo roko. Pri risanju na šolsko tablo naj bo učenec primerno od¬ daljen od nje, da je laket skoraj napet. Kredo je treba držati navpično na tablo, nikdar ne poševno. Na tablo rišemo ali z obema rokama ali pa le z desnico, odnosno levico. Tudi pero ali svinčnik mora stati navpično na papir. Svinčnik ostane 167 s papirjem toliko časa v stiku, dokler poteza ni končana; prej ga ne smemo dvigniti. Risalni papir leži vzporedno z robom klopi. Risanje je izvrstno sredstvo za ostritev vida. Pri tem je najvažneje merjenje in presoja dimenzij predmetov, primerjava razdalj, ugotovitev lege posameznih točk, viziranje itd. V risalnih urah je treba otroka poučiti, naj si prstov, uma¬ zanih od barv, ostankov svinčnika, krede itd. ne čisti z ustni¬ cami ali z jezikom! Kajti v kredi so semtertja strupene pri¬ mesi, kakor arzen, svinec, krom itd. Za risanje naj učenci tudi Slika štev. 73. Narina drža roke pri risanju vodoravnih in v levo poševnih premic, vodoravno tekočih lokov in ležečih ovalov. ne uporabljajo prekratkih svinčnikov, ki onemogočajo pravilno držo roke in trupa. Risalnica sama bodi čim svetlejša in ne premajhna. Naj¬ boljša zemljepisna lega risalnice je severna. Za 40 učencev bodi obseg risalnice 172 krat večji ko obseg običajne učilnice; kajti pri risalnici se mora upoštevati, da potrebujejo učenci dovolj prostora za zbiranje okoli modelov. Površina oken bodi čim večja, najmanj 1 / i površine poda. Zgornji rob oken mora segati prav pod stroj). Zvrhnja svetloba ni neobhodno potrebna, ter se tudi že v fotografskih ateljejih opušča. Delovni prostor sme biti največ 5 m stran od okna. 168 Da pa se doseže v risalnicah večja svetloba in tudi večja podna ploskev, se vnanja stena risalnice nagne v obliki loka. Vnanja stena sama naj bo eno samo okno. Glej sliko štev. 75.! V splošnem naj bodo okna risalnice večja in širša, vmesni zidovi med njimi pa ožji nego v ostalih šolskih prostorih. Raz¬ pršena umetna svetloba je za risalnice neugodna. Najbolj pri¬ pravna je zanje popolnoma posredna ali še bolj kombinirana posredna in neposredna razsvetljava. Poslednja sestava je še najbolj v skladu s kompliciranimi svetlobnimi razmerami dnevne svetlobe. Risalnico zasenčimo s pomočjo zastorov na valje. Pri projekcijah zadostujejo temnomodre debele zavese iz blaga. Slika štev. 74. Pcstna drža svinčnika pri širokem in ploščnatem risanju. Morebitno motečo svetlobo drugih oken odpravimo s temnoze¬ lenimi zavesami, nepropustnimi za svetlobo. Te zavese naj se¬ gajo le do polovice okna. 36. Ročna dela obsegajo ženska ročna in ročna spretnostna dela. Šolska higiena se mora pečati z obema oblikama, zlasti pa z ženskim roč¬ nim delom, ki zahteva bližinsko delo in zaposlitev, pri ka¬ teri učenke sedijo in upotrebljajo drobne, po večini barvane predmete. Ženska ročna dela se smejo izvajati le pri najboljši raz¬ svetljavi, predvsem pri naravni svetlobi. Zaradi tega spadajo ure z ženskim ročnim delom v najjasnejše dele dneva. Nikakor 169 pa se ne smejo izvajati v zgodnjih dopoldanskih urah, pozimi pa ne v poznih popoldanskih. Ura ročnega dela ne sme slediti uri z drugim bližinskim delom. Ročna dela s temnim materia¬ lom se smejo izvajati le ob dnevni svetlobi. Za ročno delo je treba prikladne sedne priložnosti, na vsak način higienski stol in plus - distanca. Razsvetljava risalnice odzgoraj in od strani. Zaradi utrujenosti se v neugodnih razmerah pojavi že'v šolski dobi šibkost pri uravnavi zrkel na bližinski predmet. Utrujenost opazujemo pri vsakem bližinskem delu, torej ne le pri ženskem ročnem delu, marveč tudi pri pisanju, čitanju itd. Tako utrujeni otroci tožijo pri bližinskem delu o glavobolu, solzenju, slabem vidu itd. Pri delu povešajo glavo in silijo z očmi bolj in bolj k delovni ploskvi. Vzrok tem težavam in ne- dostatkom so ali napaka v lomnosti očesnega lečja ali motnje v ravnovesju očesnih mišic. V nižjih šolah so dovoljena le taka ročna dela, ki od vida ne zahtevajo posebnih naporov, i. s. ne glede na vzorce ali barve in tudi ne glede na natančnost v izvajanju dela, telesno držo itd. Iz šolskega pouka je treba izločiti vsa lina, oči na¬ penjajoča dela, kakor n. pr. predrobno vezenje, pletenje, kvač¬ kanje itd., ako se uporabljeni predmeti ne razlikujejo dobro na razdaljo od 30 cm. Tudi nedostajanje kontrastov utruja oko. Tako kvarno delo je vezenje belega na belo, šivanje črnega na črno, rdečega na rdeče itd. Za ročna šolska dela je primerno le blago, odnosno snov motne in mirne svetle barve. V šoli naj se izvajajo le grobejša ročna dela, in to šele v višjih razredih. Za nižje razrede so ženska ročna dela nedo- 170 pustna, ker malčke preveč utrujajo in silijo k slabi telesni in očesni drži. Pri kvačkanju in pletenju naj se uporablja le debelejši material. Pri šivanju ne smeta oba podlakta sloneti na mizi. Pletenje je nevarno zlasti deklicam, šibkim na pljučih. Oker- Blom je ugotovil, da ovira pletenje dihanje zgornjih delov pljuč, t. j. njenih konic. Za oči je silno nevarno šivanje belega perila, ker pomanjkanje barvnega kontrasta preveč napenja oči in jih sili k ostri uravnavi in k presoji podrobnosti in po¬ sameznosti v delu samem (vbadanje, dolžina vbodljajev itd.). Vidu je tudi v kvar, ako se vdeva igla z manjšim ušescem ko 1 mm v premeru. Štetje niti se mora prepovedati, odn. se lahko omeji in olajša po izberi materiala! Šivanje na šivalni stroj, pri čemer se z eno nogo poganja kolo, more povzročiti motnje v mesečnem perilu in tudi v živčnem sistemu. Za pi¬ sano vezenje se smejo uporabljati le kolorirane predloge. Pri preštevanju vbodov je za oči zelo naporen tudi tako zvani križni vbod, Učilnica za šivanje mora biti dovolj velika, da se morejo deklice neovirano kretati med šivalnimi stroji. Učilnica naj bo po možnosti obrnjena proti severu. Vnanja stena naj ima do¬ volj visoka in široka okna. Vmesni zidovi med njimi morajo biti ozki. Za učilnice te vrste je najbolje, ako ima vsa vnanja stena eno samo okno. Razsvetljava prostora naj bo posredna ali kombinirano posredna. Za šivalni stroj zadostuje neposredna luč. Debelost potrebščin za posamezna ženska ročna dela naj znaša po preizkavah Angleža M. C. S c h u y t e n a: I. za pletenje: a volna od 2.5 do 3 mm debelosti h 15 9 11 11 11 " 11 ti c 10 ii ii n j? ii pletenka 3 mm Ji 11 2 1.5 11 ii II. zaznamovanje: (Glej sliko štev. 76!) Niti na kvadrat s stra¬ nico, dolgo 6.5 min debelost volne 5X4 2 mm a b c 6X6 9X9 debelost igle a /i mm 2 „ 7>» 3/ /4 sj primerno volni Barva volne naj se razločno odraža od sitastega platna. 171 III. Kvačkanje: Slika štev. 76. IV. Šivanje: Blago 13 X 13, odnosno 18 X 18, niti na kvadrat s stra¬ nico, dolgo 6.5 mm. Za pregled Scliuytenovih predpisov sem naprosil gospo Anico Ašičevo, obče priznano strokovno učiteljico za ročna dela v Mariboru. Primerjala je snovi, ki jih predpi¬ suje Schuyten s snovmi, kise običajno rabijo v tuk. šolskih zavodih pri ženskih ročnih delih. Ugotovila je, da predpisom v točkah I., II., in III. nima nič pridejati. Pač pa je pristavila IV. točki glede šivanja to-le: Nit: sukanec, dva- do štirikrat sukan, 0.4 mm do 0.2 mm debel; šivanka: jeklena, debela 0.6 do 0.4 mm. Razen tega je gospa A š i č e v a izpopolnila te predpise s točkama V. in VI. V. Mašenje: Blago: 10X10 do 18X18, niti na kvadrat s stranico 6'5mm. Nit: mehka, malo sukana: debelost niti: 0.4. Za mašenje se vzameta po 1 ali 2 niti, kar se ravna po blagu. Šivanka: 0.8 do 0.4 mm. *) Glej sliko štev. 77! 172 VI. Belo vezenje: Belo blago 10 X 10 do 18 X 18, niti na kvadrat s stranico 6.5 mm. Nit: mehko sukana, Ido 0.5 mm. Šivanka: 1.2 do 0.6 mm. Slednjič omenjam še, da veljajo za ročna spretnostna dela slična higienska navodila, kakor za ženska ročna dela. Slika štev. 77 Mere kljukice igle za kvačkanje. Predvsem naj se vrše ob ugodnih higienskih pogojih. Delav¬ nica mora biti čista, snažna ter dovolj svetla. Delavnica naj se da lahko prezračiti. Tvorba prahu mora biti omejena na najnižjo stopnjo. Namen tega udejstvovanja telesa je, krepiti telo, pospeševati higiensko držo in rast prsnega koša ter razvoj pljuč. Tudi pri teh delih se mora paziti na pokončno držo, na primerno oddaljenost delovne ploskve od oči in na dobro osvetljenost delovnega prostora. 37. Strojepisje (daktylotopija) in stenografija. Obravnava snovi „Šolska higiena in oko“ bi bila nepo¬ polna, ako bi ji ne priključil razmotrivanje o škodljivostih in sploh o vplivih strojepisja na človeški organizem, specialno na oko in ne bi navedel potrebnih zaščitnih mer, da se obranimo teh kvarnosti. Strojepisje, ako traja daljšo dobo, more v piscu iz¬ zvati razne neprijetne in celo bolestne občutke, ki imajo izvor v preveliki in predolgo trajajoči napetosti podolžnega hrbtnega mišičja, mišičja ramnih obr6čev in leliti, ki vise pri pisanju slično ko pri igranju na glasoviru prosto v zraku. Bolečine so ali skelečega ali probadajočega značaja. Strojepisec jih po naj- 173 več občuti ob notranjem robu lopatic, torej v medlopatičnem prostoru. Od tu se širijo navzgor proti zatilju in oramju, ako traja pisanje na stroju prekomerno dobo. Bolečine popuste v jakosti, ako se prekine pisanje na stroju. Vendar izginejo šele preko noči. Semtertja so bolečine tako močne, daje treba pre¬ stati za več dni s pisanjem na stroju. K takim in enakim bolečinam so nagnjene predvsem ble- dokrvne in slabotne osebe s tako zvanim „ploskim hrbtom", katerih podolžno hrbtno mišičje je slabo razvito in ohablo. Bolečine pa se pojavijo tudi pri izurjenih tipistih in tipistkah, ako se s pisanjem na stroju prenapenjajo. Posebno mučne in hude morajo biti, ako se posveti strojepisec po daljšem pre- stanku zopet pisanju na stroju. Pri nekaterih osebah se pojavijo tudi v zgornjem križu bolečine in občutek bolestne napetosti v dolenjem hrbtnem mišičju. Bolečine ostanejo ali osredotočene na navedeni okoliš ali pa se raztezajo vzdolž stranic navzgor proti dolnji odprtini prsnega koša. Neprijetne občutke izzove pisanje na pisalnem stroju tudi v dlaneh in v lehtili samih. Dlanski in prstni sklepi se utru¬ dijo in bolestno oslabe. V kitah upogibnic se pojavi občutek napetosti in potega. V redkih primerih nastopijo bolestne sen¬ zacije tudi v mišicah nateznicah in se morejo stopnjevati do pravih krčev v njih. Pri strojepisju so izpostavljeni mehaničnim kvaram po¬ sebno jagodice in trebuščki pišočih, odnosno na tipke udarja¬ jočih prstov. V jagodicah nastopi bolestni občutek napetosti in nabreklosti. Tudi postanejo konice prstov manj občutne ko normalno in ima pisec v njih občutek kosmatosti in celo od¬ mrtja. Po daljšem pisanju na stroju se morejo pojaviti bolestni občutki tudi v zadnjih prstnih medčlenskih sklepih, v katerih se osredotoča veliki del udarčeve energije. Ti občutki so tim neprijetnejši in jačji, čim večji je upor tipk na udar. Proti navedenim težavam se uvajajo različne zaščitne mere, kakor n. pr. primerno ustrojen in oblikovan stol, skrbna nega prstnih trebuščkov in nohtov, ki naj bodo vselej kratko pristriženi, natikanje gumijevih naprstnikov na prste, pisanje ne z dvema prstoma, marveč z vsemi 10 prsti, dalje primerno urejeni pisalni stroji, pri katerih je spojeno pisanje z najmanjšo uporabo sile in energije. So to stroji brez takozvanega „mrt- 174 v ega dela“, pri katerih se za pisanje v najmanjši meri prite¬ gujejo mišični, okostni in sklepni pomožni organi. Pisanje na pisalnem stroju naj proizvaja čim manjše šume in to posebno pri dviganju koša za tipke, pri prenosu na velike črke, pri odrivu vozička ob napačnem udaru, pri pomikanju tipke po- vračalke, pri prenosu barvnega traka itd. Pred vsem naj strojepisec izvaja lahke gibe prstov in dlani v zapestju, da mu postanejo ti udi čim gibčnejši in prožnejši. Na vsak način naj se izogiblje vseh del in udejstvovanj, ki okore fine gibe prstov, dlani in lehti in enostransko in preko¬ merno pritegujejo bodisi mišice upogibnice ali mišice natez- nice. Taka udejstvovanja so n. pr. drgnjenje poda s krtačo, izžemanje perila, enostranska telovadba itd. Strojepisec naj tudi po nepotrebnem ne nateguje prstov, da mu pokajo v sklepih. Tudi naj se ogiblje vsem škodljivostim (mraz, led itd.), ki mo¬ rejo znižati krvni obtok v dlaneh in v prstih ali pa ki povzro¬ čajo kožne bolezni (razpoke povrhnice) ali kronični otok pod¬ kožnega tkiva. Odrasli sme zdržema pisati na pisalnem stroju največ 2 do 3 ure, seveda z primerno dolgimi presledki v izvestnih raz¬ dobjih. Po tej dobi mora pisanje brezpogojno za nekaj časa prekiniti, ker je dosegla utrujenost mišičja in obča oslabelost vrhunec. Polodrasli učenci trgovskih šol pa morajo prekinje- vati pisanje na stroju vsakih 20 do 30 minut, i. s. najmanj za dobo približno 5 minut! Pisanje na pisalnem stroju je jako naporno fizično delo. Znanstveno je dokazano, da je spojeno urno pisanje na pisal¬ nemu stroju (približno 400 udarcev na tipke v 1 minuti) z zvi¬ šano uporabo kisika (180 cm 3 na 1 minuto), kalorij (41 do 52) in z zvišanim vnanjim delovnim učinkom, ki ustreza najmanj energiji 3800 do 5000 mkg na uro. Pri trajno hitrem pisanju pa se znatno dvignejo te vrednote (največ na 80 kalorij, od¬ nosno 7800 mkg). Osemurno pisanje zahteva torej potrošenje energije, ki ustreza do 40.000 mkg. Pri urni pisavi pa zahteva 1000 udarcev na tipke 1.5 do 3.0 kalorij in mehanični učinek, ki ustreza 160 do 310 mkg. Pri pisanju po diktatu 'izvaja urna pisarica na minuto pri¬ bližno 550 udarcev na tipke, v kar je všteto delo z vmesnimi in povratnimi tipkami. K 550 udarcem pa je treba še prišteti 175 približno 20 ročnih gibov, ki so potrebni za prenos vrst in za premikanje voza. Po teži in globočini udara ustreza to delo učinku energije 5000 do 6000 mkg na uro. Ta učinek pa se v obsegu znatno zmanjša, ako se piše na električnih pisalnih strojih. Pri takih strojih je udar na tipke zelo kratek in za¬ došča znižanje tipk le za 8 mm, da se spravi v obrat motor, ki skrbi za obrat stroja. Pri običajnih pisalnih strojih brez elek¬ tričnega pogona se morajo tipke pritisniti navzdol najmanj 12 do 18 mm, kar znači znatno višjo obremenitev pišočega te¬ lesa in njegove kinetične energije. Z raznimi preiskovalnimi načini se je nadalje dognalo, da traja celotna doba udarca najmanj 0.110 in največ 0.194 se¬ kund, pri najhitrejši pisavi povprečno 0.116 sekund. Doba do¬ tika prstne jagodice s tipkami traja povprečno 0.088 (0.020 do 0.060) sekund in je odvisna od upora in prožnosti tipk ter tudi od prožnosti prstov. Dotik prstov leve roke je daljši ko prstov desne. Dolžina časovnega presledka med 2 udarcema koleba med 0.043 in 0.109 sekund. Povprečno meri torej 0.076 sekund. Pri počasnem strojepisju traja dotik z tipkami do 0.048, dol¬ žina presledka pa 0.279 sekund. Pri menji prstov in rok pri pisanju pa se doba presledkov skrajša in znaša pri menji 0.014 sekund, brez menje pa 0.021 sekund. Za vid je pisanje na stroj jako naporno in kvarno delo, ker se stalno obremenjuje razmeroma majhen okoliš mrežnice in se slike, ki so razmeroma majhne, na njej izredno hitro vrste druga za drugo. Radi tega zaliteva strojepisje prav posebno ugodne svetlobne razmere in posebne mere glede čitkosti pi¬ sanih črk, vidnosti črk na tipkah itd. To velja zlasti, ako se po stenogramih in po konceptih raznih izdelovalcev mnogo piše. Pri umetni razsvetljavi mora biti svetiljka tako nameščena, da enakomerno osvetljuje koncept, pisano črto in pisalne tipke. Pri menji lege zorne osi ne smejo izzvati eventualno nastale razlike v osvetljenosti teh predmetov neprijetnih občutkov v očeh. To se pravi, razne pisalne in čitalne ploskve morajo biti približno enako osvetljene, ne pa ena bolj ko druga, odnosno da leži ena izmed njih v temi. Svetiljka naj bo po možnosti pritrjena nad pisalnim strojem, i. s. nad ali pa v višini držala koncepta, vendar tako, da ne moti pišočega pri čitanju. Glede naravne svetlobe pri pisanju na stroju veljajo v ostalem ista pravila ko za higiensko čitanje in pisanje. 176 Tudi pri pisalnem stroju moramo paziti na vse zaščitne mere, da ne slepe pisca: bleščeč papir, pisava s tintnim svinč¬ nikom, svetlikajoča se lakasta prevlaka stroja, poniklane, ble¬ steče se tipke in slednjič vozni sprožilec ter transportni navor iz svetle, gladke kovine. Barvni trak in karbon-papir bodita brezhibna! Vsak pisalni stroj mora biti prikladno nameščen. Za od¬ raslo osebo veljaj pravilo, da se nahajaj mizna plošča pri¬ bližno 75 cm nad podom. Držalo za koncept naj bo približno 40 cm nad mizno ploščo, to je približno 33 cm nad tipko pre¬ slika štev. 78. Delovišče pisalnega stroja Sicmens-Schuckertovili obratov A. G. v Berlinu. slednico in približno 12 cm nad pisalnim valjem. Pisalni stroj sam se mora nahajati točno v telesni srednjici in bodi vzpo¬ reden z miznim robom, z osnovno črto oči in s prečnim pre¬ merom trupa in telesa. (Glej sliko štev. 78!) Držalo za koncept naj bo v sredini telesne srednjice, ne pa levo ali desno od nje*). V prvem primeru so okreti glave in zrkel minimalni, dočim so v drugem primeru znatni in naporni, zlasti ako se dfdjšo dobo ponavljajo. Silno nehi¬ giensko je, ako se koncepta ne položi, odnosno ne pritrdi na * To velja tudi za držalo za note pri igranju na glasbila! 12 177 primerno držalo, marveč se ga kratkomalo položi na mizno ploščo levo ali desno od pisalnega stroja. V tem primeru na¬ stanejo za telo in oči razni nevarni nedostatki, ki morejo po¬ vzročiti popolno razsulo higienske drže telesa. Taka lega kon¬ cepta zahteva znatne okrete glave in zrkel v stran. Pri tem pa morajo sodelovati tudi hrbtenica in okostje prsnega koša ter prsne in vratne hrbtenice. Razen tega navadno v taki legi pi¬ salna ploskev stroja in ploskev koncepta nista enako osvetljeni, kar znači zaradi pogoste menje neenakomernih svetlobnih vtisov na mrežnici veliko kvarnost za oči. Znanstveni poizkusi uče tudi, da zahteva pisanje z vsemi 10 prsti znatno manjše okrete trupa ko pa pisanje z omejenim številom prstov. Od obeh zrkel naj bo koncept oddaljen približno 28 cm in naj bo nagnjen navzad približno za 30°. Od tipke presled- nice naj bo telo oddaljeno najmanj 13 cm. Sedalo bodi udobno in se naj po možnosti vrti okoli podolžne osi. Tak vrtilni stol omogoča poljubno reguliranje sedne višine, i. s. tako v smeri navzgor kakor tudi navzdol. Naslonjalo stola naj bo malce nagnjeno nazaj. Stopali morata prikladno počivati na podu. Ako je sedna ploskev previsoka, se mora podstaviti pod noge primerno visok podnožnik. Strojepisec naj sedi ravno, pokonci, z lahno enakomerno poševnima ramama, da čim bolj izravnava utrudljivo prosto visenje obeh lehti. V nobenem primeru ne sme močneje upogniti ledvene in prsne hrbtenice v smeri na¬ prej ali pa pisati z močneje skrčenimi sprednjimi prsnimi in ramskimi mišicami. Med napetostjo podolžnih hrbtnih in zadnjih ramskih mišic in med napetostjo sprednjih prsnih in ramskih mora vladati do izvestne mere lahno ravnovesje, i. s. brez znat¬ nejše razlike v napetosti med njimi. Pisanje na pisalnem stroju ne sme biti preveč enolično in omejeno le na motrenje pisane črke in tipk, marveč naj se v določenih presledkih vrsti z drugimi opravki in telesnimi gibi. Koncepti naj bodo dobro čitljivi. Slabo čitljivi koncepti ne otežkočujejo le pisalnega dela, marveč so tudi kvarni očem in vidu. Tudi diktiranje zahteva izvestna pravila. Narekuje naj se primerno hitrosti pisanju na stroju. Izgovorjava posameznih stavkov, besed, zlogov in črk naj bo čim točnejča in razločnejša! To pravilo veljaj zlasti, ako se v narekovanju menjajo osebe, se narekuje v raznih jezikih ali narečjih in se menja snov po 178 vsebini. Pri narekovanju bodi narekovalec čim mirnejši, ker se nervoznost in menja v razpoloženju kaj rada prenašata na pišočo osebo. Radi tega tudi ni umestno, ako narekovalec ner¬ vozno hodi po sobi. Pisanje na stroj naj se vrši s čim manjšim šumom. Tvorbo šumov zabranjujejo naprave na pisalnih strojih samih. Take naprave so n. pr. podstavki pod stroj, izdelani ali iz debelejše gumovine ali pa iz klobučevine. Miza bodi iz težkega lesa in naj stoji ali na preprogi ali pa na linoleju. Za odušenje šumov služijo tudi posebne, po največ steklene omarice, s katerimi se obdaja pisalne stroje. To so tako zvani „požiravci, odn. du¬ šilci zvokov“. Tvorbo motečih šumov zabranimo, odnosno zmanjšamo tudi s tem, da prevlečemo stene in strop z blagom, z poroz¬ nimi ploščami itd. Temu namenu služijo tudi steklene stene, ki dele sobo v primerno velike pododdelke. Glede stenografije navajam, da veljajo za njo strožja higienska navodila ko za običajno pisavo, kajti steno- grafična pisava je v splošnem težje čitljiva ko običajna pisava, ker so njena znamenja bistveno krajša in bolj stisnjena, dalje je mnogo tankih črt in slednjič izključuje bistvo stenografične pisave čitanje ob dolnjem robu nadčrte. Tiskanega in pisanega stenograma ne čitamo tako, da pomikamo oči ob dolnjem robu nadčrte kakor pri čitanju običajne pisane pisave, marveč pre¬ težno večino znamenj moramo otipati z očmi in tvoriti njim ustrezajoče slike na mrežnici. Iz teh razlogov je treba steno- grafična znamenja čim točnejše in razločnejše pisati! K tej zahtevi nas silita tudi dejstvi, da se običajno stenografira s svinčnikom in so znamenja nagnjena v desno. Tudi pri stenografiji mora ležati pisalna ploskev točno v telesni srednici in naj bo nagnjena proti levi približno za 30°. Normalne črte stenografskih znamenj naj se vlečejo pravokotno na mizni rob, na prečni premer trupa in tudi na spojnico obeh zrkel. Pri pouku v stenografiji polagamo vso pažnjo na to, da se pišejo znamenja dovolj visoko in pravilno, zlasti kratice in stalne okrajšave ter male črke aiouklnnjrsinv. Pa¬ pir za stenografiranje mora biti brezhiben glede barve, prosoj¬ nosti itd. Pri pisanju s svinčnikom naj bo papir čisto bel, ker se na sivkastem papirju siva barva svinčnika ne odraža dovolj 12 * 179 jasno. V tem pogledu moramo upoštevati izkustva Homerja, ki je preizkaval razdalje, na katere so čitljive pisave s črni¬ lom, s svinčnikom in s kamenčkom. Tozadevni poizkusi so dognali, da je možno čitati s črnilom pisane črke na daljavo 4 pedi, enako visoke črke, pisane s svinčnikom, na daljavo 3.5 pedi in enako visoke črke, pisane s kamenčkom, pa na da¬ ljavo le 3 pedi. Očesna higiena ni proti stenografiji, marveč jo po zna¬ menitem nemškem oftalmologu H. C o h n u celo priporoča in zahteva, da se jo v višjih razredih celo uvede kot obligaten predmet. Stenografična pisava je znatno krajša ko običajna in zahteva le približno Vs časa, ki je potreben n. pr. za korektno pisavo. Od 4. odnosno 5. gimnazijskega razreda dalje se očitno dvigne število kratkovidnih učencev, t. j. od razredov naprej, v katerih se obremenjujejo oči učencev z obilnejšim pisanjem, prepisavanjem in pisanjem po diktatu. S stenografijo si ne prihranimo le mnogo časa že med šolanjem, marveč tudi v poznejšem življenju. Visokošolec n. pr. štedi oči s stenografiranjem predavanj, duhovnik s stenogra- ličnim sestavljanjem pridig, sodnik s stenografiranjem sodb, advokat s stenografično pisavo zagovorov itd. Kratkovidec naj se poslužuje stenografije tudi pri običajni korespondenci. Dragoceni čas, katerega si prihrani z znatno skrajšano pisavo, pa mu naj služi za prepotrebni počitek oči! Priučitev stenografije znači sicer majhno obremenitev oči in spomina, ki pa traja le razmeroma kratko dobo. To plus- delo pa znatno odtehtajo mnogoštevilne dobrine, katere ima stenograf od te pisave. 38. Domače vaje naj se omeje na najmanjšo mero. Pismene domače vaje smejo obsegati le polovico dobe, določene za vse domače naloge. Domače naloge se izvajajo po večini sede in mnogokrat v sla¬ bem vzdušju in v neprikladnih svetlobnih razmerah. V t akih okoliščinah ni čudo, ako trpi zdravje učenca, se mu zniža du¬ ševna tvornost, se pojavijo prebavne motnje in ga muči nespečnost. Domače naloge naj bodo ponavljanje, vaja in nadaljevanje dela med učnimi urami. Nikdar pa ne smejo biti nadomestek za to, kar se v šoli ne da opraviti. 180 Pri domačih nalogah mora šola upoštevati spol, urnik, vre¬ menske razmere in letne čase. Deklicam se mora v spolni raz¬ vojni dobi omejiti delo domačih nalog. Tudi dečki morajo biti deležni enake pozornosti, ako se jim očitno in v neobičajni meri pozna vpliv razvojne dobe. Upoštevati pa je treba pri domačih nalogah tudi domače razmere otrok sploh, ker mnogi nimajo ne časa in tudi ne pro¬ stora za delo. Take razmere vladajo zlasti na deželi in pri socialno-gospodarskih šibkih slojih v mestih. Tekom prvih šolskih tednov naj se ne dajejo težje do¬ mače naloge. Istotako ne pozimi in ob meglenih dneh. Naloge med počitnicami naj se opuste ali pa vsaj zelo omeje. Tudi čez poldan se ne smejo dajati naloge, čez nedelje pa le v majhnem obsegu in iz lahke snovi. Šolske naloge se morajo med dneve tedna enakomerno porazdeliti. V tem pogledu se morajo učitelji, ako jih več poučuje v enem razredu, med se¬ boj dogovoriti. Učitelj se mora tudi pri starših zanimati, koliko časa po¬ trebujejo otroci za domačo nalogo. Temu primerno mora urav¬ nati svoje ukrepe. Starše naj pouči, da otroci ne smejo delati domačih nalog med jedjo ali pozno popoldne ali celo zvečer. Za domače naloge naj se določi primerna popoldanska ura, ki pa bodi stalna. Staršem je treba priporočati, naj podpirajo otroke v točni izdelavi domačih nalog vsaj s svojim nadzorstvom. Doba za izvajanje domačih nalog se ravna po stopnji raz¬ reda. V osnovnih šolah naj ne traja nad 30 do 60 minut. V niž¬ jih razredih le do 15 minut; v višjih po potrebi eventualno ne¬ koliko čez 1 uro. V prvem in drugem razredu gimnazije do IV 2 ure, v tretjem in četrtem do 2 uri, v petem in šestem do 2V2 uri, v sedmem in osmem razredu pa največ do 3 ure na dan. Po Colinu so navedene dobe dovolj dolge, odnosno skrajna mera za povprečno nadarjenega učenca. On tudi ne dovoljuje prevajanja iz tujih jezikov, odnosno v tuje jezike na domu. Istotako je mnenja, da se morajo matematične naloge omejiti na najmanjšo mero. Priprava učencev za čitanje beril iz tujih jezikov se mora vršiti izključno le v šolah. Slično kakor v šoli tudi doma otrok ne sme sedeti pre¬ blizu razgrete peči ali prevročega in nezavarovanega ogreval- nika, zlasti ne, ako piše naloge ali pa čita, odnosno se bavi 181 z ročnim delom. Tudi gledanje v razbeljeno peč, ogenj, solnce itd. je kvarno očem. Otrok naj se tudi ne ukvarja z bližinskim delom, ako ima zasolzene oči in si menca oči z rokami. Kvarno je tudi či- tanje, pisanje, izvajanje ročnih del itd. v postelji, zlasti še pri kaki brleči leščerbi. Omenjeno bodi še, da mora otrok pri bližinskem delu s trupom, zlasti z nogami mirovati in ne sme z njimi cepetati in nihati na stopalih, ker tako ravnanje stresa celotno telo in je očem zelo škodljivo. Zato je tudi čitanje v vlaku, na vožnji itd. zelo kvarno za oči. Tudi pri domačih vajah mora biti razsvetljava dobra. Svetloba naj pada na delovno ploskev ali z leve strani ali pa odzgoraj. Svetilka mora biti oddaljena od glave 1 m, ako pa proizvaja mnogo toplote, pa še več. Čim bolj pa se oddaljimo s svetiljko od delovne ploskve, tem jačji mora biti svetlobni vir. Svetlobno žarkovje ne sme vpadati neposredno v učen¬ čevo oko. 39. Odmor. Praktično izkustvo uči, da nastopi po daljšem, zlasti na¬ pornem delu neka stopnja utrujenosti. Z opazovanjem in s po¬ sebnimi napravami je možno dognati, da padajo tekom dela uspehi tako v kvalitativnem kakor v kvantitativnem pogledu. Odmori so tu, da se otrok splošno okrepča od utrujenosti in se telesno in duševno osveži, da si odpočije in okrepča ako- modacijski aparat očesa; dalje se tudi prezrači v tem času učilnica, si odpočije učitelj in slednjič si otrok eventualno uteši glad. Vsaki uri mora slediti odmor, ki naj bo posvečen v prvi vrsti okrepitvi otroka. Zaradi tega otroci v tem kratkem pre¬ sledku med poukom ne smejo ne čitati, ne pisati in tudi ne izvajati kakršnegakoli podrobnega ročnega dela. Med odmorom naj se pošljejo učenci na šolsko dvorišče, ob slabem vremenu pa v posebno verando na dvorišču. Ob mrzlih dneh naj prebijejo otroci odmor ali v posebnem obda- nišču, telovadnici ali pa na hodnikih itd. Kjer in kadar to do¬ puščajo razmere, naj se otroci gibljejo prosto, igrajo in tekajo. Prepovedo naj se jim pa prekomerno tekanje, rokoborba in naporne telovadne vaje, ker vse to povzroča novo utrujenost 182 telesnih mišic in duha in je v očitnem nasprotju z namenom odmora. Tudi je nedopustno, siliti šolarje med odmorom k pri¬ silni hoji (v dvoredih itd.). Odmor naj otroku okrepi vid, uravnovesi utrujene in ohla- pele mišice in mu temeljito prezrači pljuča. Vsega tega je uče¬ nec nujno potreben. Saj sedenje absolutno ni mirno, prikladno stanje, marveč je spojeno z znatno uporabo in naporom mišic, steza prsne in trebušne organe in nevarno omejuje delovanje krvnih obtočil, dihal in prebavil. Vedenje otrok med odmorom se mora po vseh teh vidi¬ kih smotrno uravnati. 40. Popoldanski pouk. Iz tehničnih razlogov ali zaradi prenatrpanosti je marsi¬ katera šola prisiljena, deliti učne ure in porazdeliti pouk tudi na popoldanski čas. Glede na to, da zahteva higiena očesa odstranitev vseh kvarnosti, ki utrujajo mišice in pospešujejo krvni naval v glavo, hočem izpregovoriti tudi o tem predmetu. Vsak šolski pouk utruja otroka. Učinek, odnosno stopnja utrujenosti je odvisna od porazdelbe učnih ur in od načina, kako se posamezni predmeti obravnavajo. Predvsem je po¬ trebna racionalna menja med težkimi in lahkimi predmeti. Ka¬ kor že rečeno, si nikakor ne smeta slediti 2 uri z napornim možganskim delom. Uri z napornim možganskim delom mora slediti ura, ki ne zahteva napornega duševnega dela. Take ure za razbremenitev duha so: spretnostne vaje, pevska ura, ri¬ sanje, lahka telovadba itd. Tudi pri lažjem delu si ne smeta slediti 2 uri, v katerih bi moral zavzeti otrok pisalno držo trupa. Pisalni uri torej ne sme slediti risalna, marveč taka ura pouka, ki je spojena z drugačno telesno držo (verouk, čitanje) ali pa telovadna ura s prostimi gibi telesa, odnosno pevska ura, pri kateri morejo otroci stati ali pa sedeti. Predmeti, ki zahtevajo naporno delo duha, naj se uvrste na prve dopoldanske ure, nikdar pa ne na pozne dopoldanske ali morda na popoldanske ure. Stopnja utrujenosti je v veliki meri odvisna od okolnosti, kako učitelj obravnava predmet in če da slediti težjemu pred¬ metu lažjega. Mnogo higienskih razlogov govori za nedeljeni, t. j. za po¬ polni dopoldanski pouk. Otrokom je mnogo prihranjenega na času in energiji, ako morejo zadostiti svoji šolski obveznosti 183 namesto z dvakratnim, le z enkratnim potom v šolo in domov. Pri dopoldanskem pouku imajo na razpolago dovolj svetlih po¬ poldanskih ur za domače naloge ter si tudi laže odpočijejo in posvetijo telesni negi. Pri nedeljenem pouku so tudi manj iz¬ postavljeni vremenskim neugodnostim, poleti vročim solnčnim žarkom, pozimi pa mrazu. S poizkusi se je dognalo, da preidejo pri dopoldanskem pouku znaki utrujenosti šele po 2 do 3 urnem odmoru. Razen tega zahteva prebava kosila od organizma znaten napor. Obre¬ menitev organizma s prebavo doseza višek približno 2 uri po kosilu, torej ob prvi uri popoldanskega pouka. To dejstvo je tudi vzrok, da so otroci ob začetku popoldanskega pouka tako trudni in nepozorni ter zapadejo proti svoji volji večkrat spancu.*) Šolska higiena pa je tudi zato proti popoldanskemu pouku, ker so zlasti ob poznejših urah svetlobne razmere zelo ne¬ ugodne in morajo delati učenci pozimi včasih tudi pri umetni svetlobi. Iz navedenih razlogov naj bi se uvedel v šolah le dopol¬ danski pouk. Kjer pa to ni mogoče, naj bi sledil popoldanski pouk dopoldanskemu le po 2 do 3 urnem odmoru. Razen tega bi moral obsegati popoldanski pouk le lahke, predvsem za duha nenaporne, tako zvane tehnične predmete, pri čemer se mo¬ rajo upoštevati svojstvene razmere vsake šole, pa tudi posa¬ meznih razredov, kar velja zlasti še za zimski čas. K tehnič¬ nim predmetom se prištevajo: pisanje, petje, ročno delo, telo¬ vadba in iz izvestnih vidikov tudi risanje. 41. Umetna drža trupa. Kljub šolskim higienskim pripomočkom in kljub pazlji¬ vosti in vztrajnosti učitelja se dogaja, da ta ali oni otrok greši nad pravilno higiensko držo trupa in nad higiensko delovno *) Pripominjam pa, da so nekateri eksperimentalni psihologi za de¬ litev pouka v triurni do- in v dvourni popoldanski. Po njihovih preiskavah je dopoldne prva ura sploh manj vredna, ker se učenci na učenje šele du¬ ševno pripravljajo. Višek pozornosti, dovzetnosti in doumevanja dosežejo v 2 in 3 uri. Tekom nadaljne 4. in 5. ure pa rapidno padeta pozornost in zanimanje za pouk, tako da lahko tudi ti dve uri štejemo med manjvredne. Višek pozornosti pa se lahko doseže tudi popoldne, vendar ne v is¬ tem obsegu kakor v dopoldanskih urah. Iz tega razloga so ti psihologi za deljen do- in popoldanski pouk. 184 razdaljo oči od predmetov. Otrok leze polagoma, pa trajno sam vase in oko se mu končno prav nevarno približa delu. Temu je krivo ohlapno mišičje hrbta in zatilja, ki ni dovolj čvrsto, da bi vzdržalo hrbet in glavo pokonci. Za take primere je tehnika izumela razne naprave z na¬ menom, da podprejo higiensko držo otrok pri pisanju, risanju itd. K <> n i g s h o f e r j e v a naprava podpira učenca pri pisanju na ramah, Sonneekerjeva na bradi, Durrejeva na čelu itd. (Glej sliko štev. 79.!) Nedostatek vseh teh naprav je, da šibke živce in mišice prej slabe, kakor pa dražijo k delu. Iz tega razloga je priprav- nejša Geyeva palica, ki se da v vodoravni smeri premikati. Zaradi šibkosti učenčevi glavi sicer ne more nuditi za¬ dostne opore, vpliva pa na učenca samega bolj v psihološkem kot v fiziološkem smislu. Izvrstni so tudi Miillerjevi na¬ očniki, ki z nevidnim poklopcem avtomatično zapro zorno polje, ako se učenec preveč približa delovni ploskvi. 42. Krepitev podolžnih hrbtnih mišic. Telesne vaj e. Moderna šolska higiena odklanja vsa taka in umetna dr¬ žala, pač pa stremi z vsemi silami po naravni okrepitvi teles¬ nega, predvsem hrbtnega mišičja. V ta namen se poslužuje raznih telesnih vaj, iger, športa itd. Te vaje naj se izvajajo ne le na prostem, marveč tudi neposredno v učilnici na koncu kake šolske ure. Šolarji naj za nekaj minut stopijo iz klopi in naj izvedejo nekoliko telesnih vaj, predvsem dihalnih, ka¬ kor sem jih navedel v poglavju 34. Slika štev. 79. Pokončno držalo trupu, odnovno glave. 185 Na ta preprost način je najlaže preprečiti zastoj krvi v okončinah in glavi. Vse te in enake telesne vaje naj bodo brez¬ pogojno lahke in v skladu s telesnim ustrojem učencev, ker povzročajo dviganje težkih predmetov, premočni skloni trupa itd. zvišan naval krvi v glavo in oči! 43. Očesne vaje in krepitev oči. Sola naj vadi učenca, da si ostri vid ter si krepi in uri svoje očesne mišice. Vid si ostri z gledanjem v daljavo, s pre¬ sojo in oceno oddaljenosti, velikosti, oblike in zunanjosti pred¬ metov v daljavi. Mišice naj si pridno krepi, zlasti ako so ohable. Teh vaj so neobhodno potrebni kratkovidneži, ki upo¬ rabljajo naočnike; kajti naočniki oproščajo mišice naravne funkcije in jih zaradi tega slabe. Vaje za očesne mišice so: pogled z zrkloma v desno, pogled z zrkloma v levo, pogled z zrkloma navzgor, pogled z zrkloma navzdol, pogled z zrkloma poševno v levo navzgor, pogled z zrkloma poševno v levo navzdol, pogled z zrkloma poševno v desno navzgor, pogled z zrkloma poševno v desno navzdol, krožno obračanje zrkel, počenši zgoraj od sredine proti desni strani, na to navzdol itd., krožno obračanje zrkel, počenši zgoraj od sredine proti levi strani, navzdol itd., krožno obračanje zrkel spodaj od sredine v levo navz¬ ven itd., krožno obračanje obeh zrkel spodaj od sredine v desno navzven itd. Oči si krepimo z večkratnim umivanjem na dan s hladno ali mlačno vodo. Oči pa si odpočijemo s tem, da jih opeto- vano zakrijemo z rokami. Pri tem položimo obe dlani na zgornji čeljustnici in križamo prste na čelnici. Dlani morata biti votli, da ne pritiskata na zrkli. K zdravstveni higieni očesa in nje¬ gove okolice spada tudi masiranje zatilja, obeh senc in čel¬ nice, ki naj se izvaja večkrat na dan. Z masažo pospešimo krvni obtok v dotičnih organih, kar posredno vpliva tudi na krvni obtok v očnicah in v zrklih ter znatno pripomore k ob¬ novi krvi v teh organih. 186 Slika štev. 80. Razne Trste leč za naočnike. a bikonveksno, b bikonkavno, c konveksno cilindrično, d konkavno cilindrično steklo. ■ ■ 44. Prehrana in obleka učencev. K očesni higieni pa spada tudi pravilna prehrana šolskega otroka. Prehrana naj bo tečna in ne preobilna. Sestavljena naj bo v prvi vrsti iz sadja, mleka, mlečnih proizvodov in zele¬ njave. Roke in noge naj bodo tople. Obleka prikladna in ši¬ roka. Srajca, zlasti okoli vratu, široka. Ovratnik ne sme stis¬ kati vratu. Z otroškega jedilnega lista se morajo črtati močno zabeljena jedila, kava, ruski čaj, opojne pijače itd. Hrana ne sme vsebovati preveč mesa in mesnih izdelkov. Da je zlasti za otroka tobak hud strup, pač ni treba še posebej poudarjati. 45. Sistematska preiskava učencev na vid. K uspešni obrambi pred kratkovidnostjo in sploh pred očesnimi boleznimi spada tudi sistematska preiskava otrok na oči in vid. V zdravstveno zaščito spadajo vsi otroci s slabim vidom in z drugimi boleznimi oči. Revnim učencem je treba preskr¬ beti naočnike. (Glej sliko štev. 80.!) Kratkovidnost izravnavajo naočniki s konkavnimi lečami. One razpršujejo (razmikajo) vpadlo žarkovje in dajejo na ta način ostro sliko na mrežnici. Lomnost naočnikov mora biti tem večja, čim večja je kratko¬ vidnost. Naočniki morejo sicer izravnavati kratkovidnost, ne pa ostrosti vida. Zaradi tega mora stremeti vsa očesna higiena za tem, da ustavi napredovanje kratkovidnosti in očuva ostrost vida pred propadanjem! Izravnava kratkovidnosti, odnosno vidne hibe mora biti popolna. Kratkoviden učenec naj vedno nosi naočnike. Za obrambo proti kratkovidnosti pa ne zadošča, da se kratkomalo predpišejo naočniki, marveč je treba otroka tudi nadzirati in neprestano navajati k temu, da se jih vedno in dobro poslu¬ žuje. Ta zahteva velja tako za šolo kakor za dom. Preiskava otrok se mora vršiti ne le ob prvem vstopu v šolo, marveč ob početku vsakega šolskega leta in v izvestnih presledkih tudi med letom. Naloga zdravnika je, da ne zasledi le slehernega kratko¬ vidna in slabovidna, marveč da tudi ugotovi, da li ni kratko¬ vidnost stalna ali napredujoča in koliko je očesno ozadje nor¬ malno ali ne. 187 Otrokom s poslednjo hibo je treba posvetiti posebno po¬ zornost in jih izločiti od vseh zaposlitev, ki zahtevajo količkaj intenzivnejše bližinsko delo. Težje primere je oprostiti domačih in po možnosti tudi šolskih nalog, po potrebi celo šolskega obiska. Vsekakor spada vsak slabovidni otrok ne le v bližino table in učitelja, marveč v bližino okna. Take otroke je treba tudi vsake tri mesece preiskati, da li je vid ustaljen ali pa ga je treba še nadalje izravnavati z naočniki. Glede izločitve kratkovidnih otrok od pouka v normal¬ nih šolah so v Ameriki posebno pazljivi in celo bojazljivi. Kajti Američan meni, da je glavni vzrok velikemu številu krat¬ kovidnih način šolskega pouka, ki zahteva od učenčevih oči mnogo preveč napora. Po Kerru poslabša šola kratkovidnost pri 50 do 60% učencev. Po njegovem mnenju naj se izključijo od šolskega pouka vsi otroci, katerih kratkovidnost znaša do B dioptrije. Isti strokovnjak meni tudi, da se k učiteljskemu po¬ klicu ne bi smela pripustiti mladina v starosti 15 do 16 let, ako znaša njena kratkovidnost 4 dioptrije, v starosti 18 let pa ne, ako znaša njena kratkovidnost 5 dioptrij. Dolžnost vsakega učitelja je, da starše nemudoma opo¬ zori, ako zapazi na otroku, da vid ni v redu. Šolskemu zdrav¬ niku, odnosno strokovnjaku za oči, je treba predstaviti vse otroke, ki tožijo o motnjah vida ali ne spoznajo takoj znanih oseb ali težko najdejo na tla padle predmete ali pri gledanju mežikajo ali drže glavo poševno ali tožijo o glavobolu ali bo¬ lehajo na vnetju veznic ali jim pada glava močno na prsi itd. V poslednjem primeru so otroci manj kratkovidni nego daljno¬ vidni in astigmatični. Pozornost morajo vzbujati tudi otroci, ki pri risanju, leposlovju itd. apatično sede ali pa včasih zaški- lijo i. sl. 188 v. Daljnovidnost. Pri tej očesni hibi se združujejo žarki, ki vpadajo v oko vzporedno za mrežnico. Vidna os daljnovidnega očesa je pre¬ kratka. Zato nastane slika v izvestni razdalji za mrežnico. (Glej sliko štev. 9, c!) Brez akomodacije daljnovidni sploh ne more videti pred¬ metov, i. s. ne samo na bližino, marveč tudi na daljavo. Zaradi tega ima daljnovidni svoj akomodacijski aparat (žarlcovno mi¬ šico) kolikor toliko napet. To pa tembolj, čim bliže je predmet njegovim očem. Pa tudi pri gledanju v daljavo se mora poslu- žiti daljnovidni svojega akomodacijskega organa. Daljnovidnost more ostati daljšo dobo prikrita, ako ni prehuda in jo more akomodacija docela izravnati. Pri tem pa trpi prilagojevalna mišica in se utruja. S popustom njene na¬ petosti postanejo slike nejasne. Ko daljnovidni prestane gledati v bližino, si akomodacijski aparat odpočije. Tako je zopet zmo¬ žen vršiti svoje delo. Na ta način izravnava daljnovidni svojo hibo, vendar le za izvestno dobo. Polagoma se namreč mišica hitreje utruja. Zato postanejo odmori številnejši in daljši. Sled¬ njič pa odpove mišica popolnoma in daljnovidni predmetov v bližini ne razpoznava več. Daljnovidni toži ne le o slabem vidu, marveč v dobi, ko se muči z akomodacijo, tudi o raznih drugih težavah. V prvi vrsti ga mučijo glavobol, vrtoglavica, nespečnost, utrujenost mož¬ ganov, motena prebava itd. Te težave se iz raznih vzrokov stopnjujejo proti večeru. Razen tega so otroci s to hibo nepo¬ zorni in morejo kazati celo slične gibe okončin, kakršne opa¬ žamo pri pravi zvinjavki (chorea), Na daljnovidnost se mora misliti tudi, ako tožijo otroci, da se jim črke pred očmi zamegle. in to tudi, ako je bila preizkušnja vida povoljna. Semtertja se pridruži tej hibi tudi š kil e nje navznoter. Izpočetka se pojavlja le pri drobnem bližinskem delu. Pozneje pa se raz- 189 vije iz takega občasnega pojava trajno škilenje. Tri četrtine vseh škilavcev je daljnovidnih. Nevarna komplikacija daljno¬ vidnosti sta z e 1 e n a mrena in vnetje veznice. Pri naj - višjih stopnjah daljnovidnosti je zrklo nenavadno majhno in ima tudi očitno majhno roženico, dalje more tudi nuditi močan astig- matizem, nedostatno vidno ostrost in nepopolno izoblikovano mrežnico. Slika štev. 81. Kazvojni potek lomnosti človeškega očesa. Po Siegristu. Mladostno oko je v razmerju s svojo lomnostjo prekratko, tekom razvoja se podaljša in postane normalnovidno ali celo kratkovidno. 1. mladostna doba (daljnovidnost), 2. doba (normalnovidno oko) in 3. doba (kratkovidnost). Anatomična podlaga daljnovidnosti je prekratko zrklo. Hiba je prirojena. Zaradi tega ni v nikakršni zvezi s šolo. Sko¬ raj vsi novorojenčki so daljnovidni, kajti njihova zrkla so za lom vpadajočega žarkovja prekratka. Skladno z rastjo oti’oka se mu podaljša tudi zrklo. Semtertja pa se tudi pripeti, da se ali premalo podaljša ali pa se razvije čez normalno mejo. V prvem primeru dobimo daljnovidno oko, v drugem pa kratko¬ vidno. (Glej sliko štev. 81.!) Daljnovidno zrklo se očituje po manjši obliki, po plitkej- šem sprednjem prekatu in po ožji zenici. Pri močnem okretu zrkla navznoter, proti nosu, se opazi, da se ekvatorski okoliš zrkla, ki se pojavi v obkrajnem delu očesne reže, ukrivi z ostro krivino navzad. To pomeni, da je zrklo izredno kratko. Stopnja daljnovidnosti očesa se z leti ne izpreminja, mar¬ več ostaja trajno enaka. Laiku se sicer dozdeva, da se mu z leti daljnovidnost ojačuje, vendar pa sloni ta pojav le na padcu očesne prilagodljivosti. Daljnovidnosti ni mogoče ozdraviti. Le s konveksnimi lečami, jo je mogoče izravnati. (Glej sliko štev. 80, a!). Izbokla 190 leča omogoča jasnejši vid, ne da bi se oko utrujalo. Leča očuva oko tudi pred škilenjem. Naloga šole je, da to hibo čimprej izsledi in jo tudi izravna! Najlažje jo zasledimo pri šolskih nalogah! Ob tej priliki moram omeniti, da se semtertja pojavi osla¬ bela akomodacija tudi pri davici in drugih oblikah ohromelosti. V primeru ohromenja akomodacije se odmakne bližišče od očesa. Pri takem stanju se mora poizvedovati po prestalih boleznih, zlasti po davici. 191 VI. Astigmatizem je očesna Iliba, pri kateri učenec ne vidi ne na daljavo in ne v bližini. V tem se razlikuje tako od daljnovidnosti ka¬ kor od kratkovidnosti. Žarki, ki vpadajo v oko, se ne spoje v eni točki. Zaradi tega so slike na mrežnici razpršene in za- meglene. Iz praktičnih razlogov delimo to hibo v enako¬ merno inv neenakomerno. V splošnem sloni ta očesna hiba na tem, da krivina lo¬ mečih snovi ni enakomerna. Pri neenakomernem astigmatizmu je krivina roženice v istem meridianu zaradi brazgotin spa¬ čena in zaradi tega neenakomerno valovita, tako da se vpa¬ dajoči žarki ne združujejo v isti točki. Tudi leča utegne imeti neenakomerno lomnost. Pri tej hibi se ne lomijo neenakomerno le žarki v različnih meridianih, marveč se tudi žarki, ki vsto¬ pajo v oko v enem in istem meridianu, ne združujejo v eni točki, marveč v večji goriščni razdalji. Otroci s to hibo ostanejo vse življenje slabovidni, ker se njih vid ne da izravnati. Pouku lahko slede le, ako morejo či- tati večje črke in so dovolj živahni in prilagodljivi. Vendar pa jih je treba čuvati zlasti pred obremenitvijo z domačimi nalo¬ gami i. sl. Neenakomernega astigmatizma tudi z lečami ni mo¬ goče izravnati. Pri enakomernem astigmatizmu je lom svetlobnih žarkov v različnih meridianih različen. To se pravi, da so meridiani nesimetrični. Hibo te oblike delimo še v preprosto regu¬ larno in v sestavljeno. Pri prvi je močneje ukrivljen le en meridian. Pri drugi pa je oko v enem meridianu daljno¬ vidno, v drugem pa slabovidno. Roženica je v navpičnem premeru po večini močneje ukrivljena ko v vodoravnem. Tak astigmatizem imenujemo »pravilni astigmatize m“. Razvoj te oblike si razla¬ gamo s tem, da vsak zapor vek nekoliko stisne roženico od 192 zgoraj navzdol. To stiskanje se ponavlja posebno pogosto in traja daljšo dobo, zlasti pri kratkovidnem, ki mežika skozi zo¬ ženo očesno režo. Posledica te očesne liibe je slabovidnost, ki se očituje s tem, da so razpršene slike razvlečene v daljo. Ravne črte so zdaj jasne, zdaj nejasne, kakršna je pač smer, v kateri po¬ tekajo. Slika štev. 82. prikazuje obliko dveh navpičnih črt, ka¬ kor ju vidi astigmatik. Vsak astigmatik ima izvestno smer, v kateri vidi ravne črte najbolj jasno, in navpičnico nanje, ki jo vidi najbolj zamegleno. Mnogo astigmatikov se nauči citati in pisati v meridianu, v katerem najbolje vidijo. Da to dosežejo, drže glavo poševno, izpočetka le pri delu, pozneje pa trajno! Učenca, ki drži pri pisanju glavo poševno, naj pošlje učitelj Slika štev. 82 . Slika na mrežnici pri enakomernem astigmatizmu. Po Fuchsu. A Dve, druga na drugi navpično stoječi črti. B Slika osnovice na mrežnici astigmatika. nemudoma k zdravniku! Zlasti je to treba, ako toži, da slabo vidi in ako ima slične težave, kakor sem jih opisal pri daljnovidnosti. To stanje je za učenca zelo mučno. Ker ne vidi dobro, se prekomerno približa delovni ploskvi ter se te¬ lesno in duševno napenja, da bi svojo dolžnost opravil. Silni napor mu more izzvati celo akomodacijski krč. Zdravniška preiskava more določiti, v katerem meridianu je roženica močneje ali slabeje izbočena. Preiskuje se s po¬ sebno napravo, nazvano Keratoskop. Krivina roženice je popolnoma slična krivini konveksnega ali konkavnega cilin¬ dričnega stekla iste lomnosti kakor roženica. (Glej sliko št. 80.!) Za izravnavo n. pr. »pravilnega a s t i g m a t i z m a“ mo¬ ramo postaviti pred oko obratno učinkujoče cilindrično steklo, in sicer tako, da se križa pravokotna os stekla z izvestnim meridianom roženice. Izravnava s steklom more biti delna ali popolna. 13 193 VII. Slepota za barve. Ta hiba more biti prirojena ali pridobljena, i. s. v poteku raznih obolenj živca vidnika in mrežnice (kronično zastrupljenje z alkoholom in z nikotinom, obolenje nosnih obstranskih votlin, sifilis, sladkosečnost itd.). Razločujemo popolno in delno barvno slepoto. Pri prvi se barve sploh ne spoznavajo in se vidi vse, tudi v spektrumu, sivo v sivem. Prirojena sle¬ pota za barve se najde pribl, pri 3 do 4% vseh moških. Pri ženskem spolu je ta hiba redek pojav. Med delno slepoto in normalnim barvnim vidom je polno tekočih prehodov. Razlikujemo n. pr. osebe s slabim vidnim čutom za barve (farbensclrvvach), ki sicer spoznavajo barve n. pr. rdečo, zeleno itd., vendar pa le, ako so predmeti dovolj veliki in dovolj osvetljeni ter jih dovolj časa opazujejo. V praktičnem življenju te osebe mnogokrat zamenjujejo barve. Delna slepota se razteza le na nekaj temeljnih barv, i. s. na tako zvane nasprotne barve. Ako razklonimo solnčni spek- trum v osnovne barve, ki ga sestavljajo, opazimo, da preha¬ jajo razklonjene barve druga v drugo. Barvni toni, ležeči med osnovnimi barvami, so mešanica dveh sosednjih osnovnih barv. Ako pa se zmešata dve osnovni barvi, ki ne ležita druga poleg druge, daje ta mešanica barvo brez tona (belo, sivo, črno). Barvne pare, ki po zmešanju dajejo breztonsko barvo, imenu¬ jemo nasprotne barve. Mešanje n. pr. rdeče in rumene barve daje oranžno, bele in zelene daje rumeno-zeleno itd. Mešanje rdeče in zelene pa da barvo brez tona, t. j. belo. Nasprotne barve se torej v občutku izključujejo. Omenjeno bodi še, da razlikujemo pri vsaki barvi ton (rdeči, zeleni, modri itd.), svet¬ lost in nasičenost. Za očesno higieno je zelo važno praktično spoznanje, da nekatere barve učinkujejo na naše oči jako močno (n. pr. pre¬ svetlo rumena barva). Druge jih dražijo (rdeča), vznemirjajo 194 (vijoličasta) ali pa jih puščajo hladne (modra barva). Ton barve vpliva tudi na čuvstvo. V tem pogledu razlikujemo hladne in tople barve. K prvim prištevamo: modro, modrozeleno in mo¬ dro vijoličasto. Tople barve pa so: rumenkastozelena, rumena, oranžna, rdeča, rdečkastovijoličasta. Po jasnosti se vrste: ru¬ mena (90), rumenkastozelena (80), rdečkastorumena (71), ze¬ lena (63), modrikastozelena (61, zelenkastomodra (56), oranžna (39), rdeča (34), modra in modrikastordeča (30), vijoličasta (25) in modrovijoličasta (13). Pri učencih naletimo večjidel na slepoto za rdeče-zeleno in na slepoto za modro-zeleno barvo. Učenci s prvo hibo imajo izrazit čut le za črno, belo, sivo, rumeno in modro barvo. Učenci z drugo izmed navedenih hib pa spoznavajo namesto zadnjih dveh barv le zeleno in rdečo. Pri preiskavi učencev se poslužimo najprej C o h n o v i h ploščic za preiskavo ostrega barvnega čuta.*) Tablice vsebujejo črna znamenja na škrlatastem ozadju. Pri gledanju skozi svil¬ nat papir se vidi vse zeleno. Ker otrok z barvno slepoto nima občutka za rdeče in zeleno, ne vidi skozi papir nič. Take otroke izločimo in podvržemo nadaljnji točni in oprezni preiskavi z volno po Holmgrenu. Preiskovancu predložimo večjo sku¬ pino raznih barvanih volnenih vlaken. Nato izberemo vlakno in pozovemo preiskovanca, naj izbere iz skupine vsa podobna vlakna in jih položi poprej izločenemu. Drugi način preiskave je Stillingov. Njegove tablice sestoje iz različno barvan i h polj, od katerih so sestavljena po¬ samezna iz črk in številk. Barve polj se skladajo z zamenjal- nimi barvami slepcev za barve. Slepec za barve ne more najti med njimi drugače barvanega polja. Zaradi tega se mu tudi ne posreči, spoznati črke in številke, ki so sestavljene iz teh barv. Važno je, da vežbamo otroka v spoznavanju barv. Zato se poslužujemo barvnih iger s pisanim papirjem ali iger s pi¬ sanim kroglami. Za sistematsko vzgojo barvnega čuta je izdelal M a g n u s posebno barvno tablo. Barvna slepota more ostati vse življenje prikrita. V drugih primerih se odkrije večinoma po naključju ali po hudi pomoti *) „Tafelchen zur Untersuchung des feinen Farbensinnes" se dobe pri tvrdki Coblenz, Berlin W. 35. 13 * 195 pri izberi barv. Za prizadetega ima barvna slepota le to posle¬ dico, da ga dela nesposobnega za izvestne poklice. K tem šte¬ jemo vsa zaposlenja, ki zahtevajo točno razpoznavanje barv (slikar, barvar, pleskar itd.). Tudi služba pri železnici, pri mor¬ narici in pri aeroslužbi zahteva popoln barvni čut. 196 vin. Motnje svetlobnega čuta. V tem pogledu razlikujemo tako zvano kurjo, nočno slepoto (hemeralopija) in niktalopijo, vid po¬ noči. Pri prvi vidi prizadeti prav dobro ves dan. Ko pa na¬ stopi mrak, mu vid izredno hitro peša. Ponoči izgubi popol¬ noma možnost prostega gibanja in orientacije v prostoru. V tej dobi sliči slepcu. Nočno slepoto povzročajo prehranjevalne motnje, odnosno motnje v kemičnih dogodljajih, ki jih povzroča svetlobno žar- kovje v mrežnici. Bolezen je lahko prirojena ali pa izvira iz obolenja mrežnice ali žilnice ali vidnih živcev. Bolezen po¬ pade zlasti moške, manj ženske. Nagnjenje h kurji slepoti ustvarja znižanje občega pre¬ hranjevalnega stanja. Zato ji zapadajo predvsem osebe, ki se slabo hranijo. Tako stanje nahajamo pri vojakih, mornarjih, v sirotiščnicah, jetniščnicah itd. Skoraj v obliki majhnih epide¬ mij nastopa v Rusiji ob dobi velikih postov. Bolezen pa se pojavlja tudi pri zlatenici, pri kroničnem alkoholizmu in med nosečnostjo. Nočna slepota more biti tudi posledica motenj v optičnih in za svetlobo občutljivih delih očesnega aparata. Take motnje morejo biti: zalcaljenje leče in roženice, ki pa imajo svoj sedež v njenih obrobnih delih. Prognoza te bolezni je dobra in kurja slepota mine po večini sama v teku nekaj tednov ali mesecev. Nočno slepoto povzroča nedostajanje vitami¬ nov v hrani. Zato je najboljše sredstvo proti njej primerna in zadostna hrana! Kot prav izborno zdravilno sredstvo slove: kuhana jetra in ribje olje. Druga motnja svetlobnega čuta je ponočni vid. Bolnik vidi bolje ponoči ko podnevi. Obolenje izvira iz osred¬ njih izprememb mrežnice in iz motenj v optičnem delu očes¬ nega aparata, vendar le, ako leže v srednjih prozornih delih očesnega lečja (roženica, leča in steklovina). 197 IX. Dvoočesni vid. Običajno gledamo z obema očesoma hkratu. S pomočjo združenih (asociiranih) gibov uravnavamo zrkli tako, da se njuni zorni osi križata v opazovanem predmetu. Pravimo, da merimo (zorimo, vočimo predmet) z očmi, odnosno da ga gle¬ damo ali zremo ali motrimo. Predmet sam se upodobi v obeh očeh v rumeni pegi, odnosno v osrednji jamici. Obe sliki, ka¬ kor tudi vse ostale, ki so na somernih mestih obeh mrežnic, prelože naše oči, odn. vidni osredki na iste točke zunanjega sveta. Zaradi tega vidimo enojno in govorimo o dvoočesnem enojnem vidu. Slika štev. 88 nam ponazoruje obe zrkli, pred katerima leži v premi črti predmet C s točkami 1, 2 in 3. S temi točkami se skladajo na mrežnicah v levo točke 1’, 2’, in 8’ in v desno 1”, 2” in 3”. To so istovetne točke na mrežnicah. Pri takem stanju vidimo dvoočesno enojno. Pred premočrtni predmet C položimo točko B in za njim točko A. Ako sta uravnani zrkli na predmet C, ne padejo od točk A in B v zrkli prihajajoči žarki na istovetne točke mrež¬ nice. Posledica je, da vidimo točko A in B dvojno, predmet C po enojno. Vsaka motnja v vidu te oblike se očituje v dvoočesnem dvojnem vidu. Ta nastane, ako se odmakne zorna os enega očesa od gledanega predmeta. Zanimivo je, da so med učenci taki, ki predmeta ne mo¬ rejo zajeti z obema očem a. Ti uporabljajo po večini le sliko očesa. Zato tudi slik v stereoskopu ne morejo združiti v pla¬ stično enoto. Pri takih otrocih se opaža pogostoma nedostajanje plastič¬ nega prostorninsko - globinskega vida. Preizkušamo jih na ta način, da gledajo z obema očema skozi dolgo cev na navpično napeto tanko nit. Med preizkušnjo vržemo na tla majhne krog- 198 lice (grah itd.) pred nitjo in za njo. Otrok z normalnim vidom pove takoj, ali je kroglica padla na tla pred ali za nitjo. Otroci, ki jim manjka dvoočesni vid, ugibajo in se po večini celo motijo. B 0 • \ Shema istovetnih (identičnih) in nelstovetnih točk mrežnic. Po Landoisu. Talce otroke vadimo pred stereoskopsko tablo s premak¬ ljivimi gumbi in na stereoskopskih slikah Krolla, Dalfelda in Hausmanna. Tako se s stereoskopom polagoma priuče združevati dve različni sliki, in sicer ne le v obliki, marveč tudi v barvah. 199 X. Škilenje nastane, ako zorni osi obeli zrkel ne potekata vzporedno. Škili se navznoter, ako je zorna os zrkla obrnjena navznoter. Navz¬ ven pa se škili, ako je obrnjena zorna os zrkla navzven. Pri kratkovidnosti opažamo pogosto škilenje navzven, pri daljno¬ vidnosti pa škilenje navznoter. Napačna lega zrkel nastane iz raznih vzrokov. Pojavi se na pr., ako vid enega izmed obeh očes že od rojstva ni nor¬ malen, marveč je oko kratko- ali daljno- ali slabovidno. Pri gledanju manj dobro oko ne sodeluje. Ker predmetov dobro ne vidi in torej o njih nima dobre predstave, jih tudi ne loči (fiksira). Oko pa tudi zaškili, ako njegove mišice niso v ravno¬ vesju, marveč je ena izmed mišic protivnic v funkciji bodisi preslaba ali premočna ali pa prekratka v dolžini. Oko, ki za¬ pade škilenju, izgubi vid ali popolnoma ali delno, ker sčasoma izgublja na dovzetnosti in spoznavanju predmetov. Pri skrajšanju notranje mišice se škili navznoter, pri skraj¬ šanju vnanje pa navzven. Škilenje navzven nastane, ako se kratkovidnež preveč približa predmetu gledanja. Mišice zavrte zrkli navznoter. Za¬ radi prehudega napora se prej ali slej utrudijo in v tem stanju otežkočijo vsako bližinsko delo, ako traja daljšo dobo. Pre¬ močno utrujene mišice vrtiljke navznoter ne morejo trajno ohranjati zrkla v legi, ki je potrebna za delo iz bližine. Posle¬ dica je, da se razmakneta obe očesni osi in slike ne padejo več na istovetna mesta mrežnice. Na ta način nastanejo dvojne slike in dvojni vid. Slabovidnež si pomaga prav hitro s tem, da odkloni slabejše oko navzven. Za vid pa uporablja drugo oko. Na ta način se razvije pri kratkovidnežu škilenje navzven. Daljnovidnež vidi brez očal razločno le tedaj, ako napne akomodacijsko napravo. Akomodacija pa je spojena vedno z obratom zrkel navznoter, proti nosu, ker zahteva pogled na 200 predmet v bližini tudi zaokret obeh zrkel navznoter. Ako pa zavrti daljnovidnež zrkli nehote navznoter tudi pri gledanju v daljavo, pri čemer napne akomodacijo, nastanejo dvojne slike in vidi dvojno. Iz neprijetnega položaja si pomaga daljno¬ vidnež prav hitro s tem, da izključi eno sliko. To pa doseže s tem, da opusti motrenje predmeta z obema zrkloma, zlasti ako je eno izmed obeh slabovidno, in odkloni zaradi pojačanja akomodacije zdravo oko navznoter. Tako nastane pri daljno- vidnežu škilenje navznoter. Nastanek škilenja je možno opazovati v obeh primerih na slabovidnemu otroku, ako mu zakrijemo z roko eno oko in ga pustimo zreti z nepokritim očesom v prst, ki ga držimo v neposredni bližini očesa. Po odstranitvi roke opazimo, da se je odmaknilo od normalne zorne smeri, t. j. da škili. Po majhni stopnji škilenja vidimo tudi, kako si prizadeva oko, da bi se vrnilo v normalno lego. Škilenje je mnogokrat možno odpraviti, ako se z naočniki izravna nepravilna lomnost oči. Pri slabovidnežih na tej osnovi preprečujemo in tudi zdravimo škilenje z izravnalnimi lečami. V šoli, zlasti v nižjih razredih, opazimo sem- tertja otroke, ki škilijo. Na opomin opuste ški¬ lenje. Take otroke je treba nemudoma predsta¬ viti zdravniku, da se o čuvaj o pred trajno hibo. Po večini so to otroci z daljnovidnostjo. Iz profilaktičnih razlogov sc jim mora bližinsko delo kolikor le mogoče olajšati. Razen tega mo¬ rajo prav pogosto pogledati v daljavo, da si raz- pro napeto akomodacijo in konvergenco. Gle¬ dajo naj pri tem na predmete, ki so najmanj 9 m oddaljeni od očesa. Kajti daljnovidno oko more še na to daljavo ako m odirati, kar zmore človek z normalnim vidom le na razdaljo 6 m. V splošnem naj se začne zdraviti škilenje prav zgodaj, i. s. mnogo prej, nego postanejo pojavi na zrklih stalni! Ob početku bodi zdravljenje nekrvavo in naj se ne izvaja z upo¬ rabo naočnikov in s stereoskopskimi vajami. Operacija naj sledi šele, ako se škilenje ne da odpraviti na drug način. Ni¬ kakor pa naj se otroka ne operira pred 12. letom starosti. 201 XI. Preiskava vidne ostrosti. Človeško oko vidi tem ostreje, čim bolje spoznava majhne in oddaljene predmete. Vidna ostrost je jasnost, s katero vi¬ dimo fiksirane predmete. Kot merilo zanjo nam more služiti vidni kot. Ostrost vida preiskujemo, a k o do¬ ločimo najmanjši kot, pod katerim moramo še spoznati predmete v pravi obliki. Pri preiskavi vida se poslužujemo po večini poizkus¬ nih črk. Teli je več sistemov. V praksi se uporabljajo največ Snellenove črke. To so temnočrne črke velike abecede, tiskane na bel papir in razporejene v vrste. Višina in širina črk se sklada s petkratno debelostjo pismenk. Črke so vpisane v kvadrate. Gledajo se pod kotom 5 minut in sicer na daljavo, ki je v metrih naznačena poleg črte ali nad njo. Ti kvadrati so deljeni tako po višini kakor tudi po širini v 5 delov. Na ta način vsebuje veliki kvadrat 25 malih. V nave¬ deni razdalji se vidijo ti kvadrati pod kotom 1 minute. V sliki štev. 84 sem sestavil poseben obrazec Snellenove preizkusne table za preiskavo ostrosti vida na daljavo D = 50 m, D = 30 m, D = 20 m, D = 15 m, D = 10 m, D = 6 m, D = 5 m in D = 4 m. Posamezne črke so vrisane v četverokote. Stranica največje črke C mora meriti 7.4 cm, stranica črke N 4.5 cm, črke L 3 cm, črke D 2.2 cm, črke J 1.5 cm, črke C 1 cm, črke F 0.7 cm in črke T (zadnja vrsta) 0.6 cm. Za praktično uporabo povečaj naštetim meram primerno črke na sliki štev. 84. Medsebojna razdalja črk v posameznih vrstah meri stra¬ nico četverokota, ki pripada tej vrsti. Razdalja med posamez¬ nimi vrstami pa 5 do 7 cm. Po teh navodilih in po sliki štev. 84, si lahko nariše vsak učitelj normalni obrazec Snellenovih preizkusnih črk. Z njim lahko v glavnem tudi preizkusi ostrost vida učencev. Podrobno in natančno preiskavo pa mora brezpogojno (!) pre- 202 D - 50 D ■ JO D‘HO. A V K F O-15. D-10. H O R Z T C H P N E V m B L S A D K i V R..Z H □ NE Slika štev. 84. Snellcnove poizkusne črke. 203 pustiti zdravniku. Temu pa znatno olajša delo, ako vadi učence v preizkušnji vida. Snellenove preizkusne table sestoje po večini iz 7 sku¬ pin črk. Poleg njih ali nad njimi je s črko „D“ označena raz¬ dalja v metrih, na katero se vidijo črke pod kotom 5, odnosno 1 minute. Ako se razbere n. pr. z D = 6 označena vrsta v raz¬ dalji 6 m, znači to, da ima preiskovanec vidno ostrost s / 6 = 1. Kdor pa spozna na to razdaljo le večje črke, n. pr. z označbo D =12, tedaj ima vidno ostrost 6 / i2 = 1 / 2 . Ako pa čita vrsto 6 le v razdalji 4 m, znači to, da znaša ostrost njegovega vida * S $ <£Š> <* A fr + Jt * -J h + C 9 * Slika štev. 85. Preizkusna tabla za ostrost vida pri otrocih tvrdke Luer, tovarne kirurških instru¬ mentov in medicinskih aparatov, v Parizu, 104 Boulevard St. Germaln. 4 /e — 2 /s’ l s t e črke pa more razbrati ostro oko še na daljavo 10, 15 do 20 m itd. V primeru 20 m pravimo, da je vidna ostrost tega očesa 2 % — 10 Iz- Pri Snellenovih tablah določimo vidno ostrost po označbi Visus= ^. Pri tem je majhni „d“ razdalja med bolnikom in tablo, veliki „D“ pa razdalja v metrih, na katero se vidijo črke te vrste pod kotom 1 minute. „D“ v metrih se razbere nad vsako črto. Pri S n e 11 e n o v i preizkušnji se preiskuje enkrat eno, potem drugo oko. Z njo se lahko določijo vidne ostrosti 1, 2 / 3 , 3 /i, V 2 , 1 / 3 , 1 / i , Ve in Vio- Snellenove črke so pripravne le za učence, ki znajo dobro čitati. Za šolarja začetnika pa so primerne le table z 204 raznimi znaki, kakor n. pr. s kljuko, s črtami, s krogi z izseki itd. Kljuka ima dva do tri roglje. Pri preiskavi naj pokaže malček, v katero smer je kljuka odprta. Za šolarje nižjih raz¬ redov so pripravne tudi table s Heimannovo roko, ki draži malčka, da pokaže s prsti nanjo. Zelo prikladen pripo- pomoček za preizkušnjo vida je tudi črna kocka z eno ali StiTZ TEST OPRT VUP.K- lorJBON- PftRl S Feet 100 METREii fctoo io-so >o 90 © 3 ^'n? IH (no Slika štev. 86. Dr. Seitzeva preizkusna tabla za ostrost vida pri otrocih tvrdke Luer, tovarne ki¬ rurških instrumentov in medicin, aparatov, v Parizu, 104 Koulevard St. Germain. dvema belima okroglima točkama. Kocka se obrača in otrok mora določiti, vidi li eno ali dve točki ali nič. Premer vsake posamezne točke meri l minuto. Poizkusna tabla se pritrdi v daljavi 6 m in mora biti dobro osvetljena! Preiskava na prostem je naj¬ boljša, ker meri stopnja svetlobe skoraj povsod nad 50 m. sv. V večji sobi postavimo učenca k oknu, s hrbtom proti njemu. V tem primeru sprejema tabla svetlobo od spredaj. Ako sve¬ tlobne razmere niso povsem ugodne, razsvetlimo tablo umetno. Pri malčkih obrne preiskovalec večkrat tablo, tako da so kljuka, krog itd. odprti zdaj navzdol, zdaj navzgor, v desno, v levo itd. Otrok pa mora s prstom pokazati, v katero smer 205 drži odprtina. Priporoča se, da nariše učitelj pred glavno iz¬ kušnjo na tablo veliko kljuko, roko, kocko itd. in vadi učence pokazati s prsti, kam je obrnjena odprtina, koliko vidi točk, prstov i. sl. S tem preprostim postopkom se znatno olajša pre¬ iskava in je tudi njen rezultat znatno boljši odnosno zanesljivejši. Pred glavno preizkušnjo je tudi umestno, izvesti z učenci tekmo v spoznavanju znakov. Pri tem naj se ne štedi s po¬ hvalo pogumnih. Na ta način se pritegnejo manj nadarjeni ter se tudi pri njih poveča pazljivost in hkratu se vzbujata ve¬ selje in zanimanje za stvar. Preiskava se razteza na vsako oko posebej. Pri preiskavi enega očesa je treba drugo zakriti. Nikakor pa se to ne sme zgoditi s pritiskom na zrklo. Kajti tudi lahek tlak na zrklo more poslabšati ostrost vida, čeprav traja le mimogrede in prav kratek čas. Tej nevarnosti, odnosno pogreški se izognemo, ako izvršimo preiskavo z očalnim okvirom. Tega nataknemo učencu na nos. Nato pa zakrivamo s temnim steklom, ki ga vtaknemo v okvir, izmenoma eno in nato drugo oko. Pri malčkih se poslužimo table s kljuko (E, E), roko i. sl. ali pa kocke itd.*) Pri večjih otrocih pa table s Snelleno- vimi črkami. Malček ima normalno vidno ostrost, ako spozna znamenje na 6 m. Ako pa ne, se mu preiskovalec pri¬ bliža s tablo za 1 m ali še več, in sicer tako daleč, da napove otrok, kazaje s prstom, večkrat zaporedoma pravo smer odpr¬ tine kljuke itd. Tudi pri njem označimo ostrost vida z razdaljo kot števcem in s poizkusno številko kot imenovalcem. Ako se kljuka razločno vidi na 2 m, je glede na razdaljo 6 m vidna ostrost 2/6. Ulomka ne zmanjšamo dalje, ker se iz njega lahko takoj razpozna velikost uporabljenih poizkusnih znamenj. Pri večjih tablah n. pr. s Sne.lleno vimi črkami in številkami ni priporočljivo, da se jim približa preiskovanec sam. Tabla naj bo obešena na steno in preiskovanec se postavi na razdaljo 6 m od nje. V tej razdalji čita učenec z enim očesom črke v smeri od zgoraj navzdol, z drugim od spodaj navzgor. Pri tem premika oko od velikih črk k majhnim, odnosno narobe. Ako čita njegovo oko na razdaljo 6 m n. pr. le 3. vrsto, pravimo, da znaša za to oko vidna ostrost 6/20. *) Glej sliki štev. 85. in 86.! 206 Ako se zasledi zmanjšana vidna ostrost, je treba točno poiskati tudi njen vzrok. Poleg anomalij lomnosti (kratkovid¬ nost, daljnovidnost in astigmatizem) utegnejo biti vzrok za zmanjšano vidno ostrost pege v roženici, zakaljenje steklovine, odstop mrežnice itd. Obolenje notranjega očesa se ugotovi z očesnim zrcalom, bolezni roženice pa z neposrednim pregledom s pomočjo osvetljenja sprednjega očesa z močno ročno svetiljko. Pri preiskavi na lomnost očesnega aparata mora biti pre¬ iskovalec več ali manj oprezen, da ne zapade prevari, zlasti tedaj, ako otrok navaja podatke, ki govore za kratkovidnost. Sum mora vzbuditi nestalnost podatkov, pri čemer vidi otrok isto črko v isti razdalji enkrat bolje, drugič slabeje. Isto se opaža tudi pri preiskavi z izravnalnimi stekli. Take varljive podatke nahajamo pri histeričnih otrocih in pri onih, ki trpe na posnemovalnosti. Za točnejšo določitev lomnosti postavimo pred levo in nato pred desno oko najprej šibkejšo konkavno ali konveksno lečo. Ako steklo zboljša vidno zmožnost, vzamemo malo moč¬ nejšo lečo in tako stopnjujemo lečo v jakosti toliko časa, do¬ kler preiskovanec ne pove, da vidi z novim steklom slabše nego s prejšnjim. Steklo, s katerim se vidi najbolje, se ime¬ nuje korekcijsko. Da je mogoča točna preiskava lomnosti, je potrebna večja zbirka različno močnih konveksnih, konkavnih itd. očalnih leč. Stekla nosijo značke, ki se skladajo z njihovo goriščno raz¬ daljo. Pri tem znači 1.0 D (dioptrija) lečo z gori¬ ščno razdaljo lm, 2 D pomeni goriščno raz¬ daljo pol metra, leča z 0.5 D ima goriščno razdaljo 2 m itd. Svojčas so se označevale številke očalnih leč po njihovi goriščni razdalji v colili, i. s. v obliki ulomka, čigar števec je bil 1. Za preračunanje starih leč na nove se uporablja posebna preračunjevalna tabela. 207 xn. Ječmenček in običajno vnetje roba vek. Pri otrocih, starih približno 10 do 14 let, je zelo pogost pojav vnetje lojnic, ki leže na robu vek. Ječmenček je razvneta lojnica. Za prizadetega je obolenje v toliko neprijetno, ker ječmenček po večini ne ostane osamljen, marveč mu v krajši ali daljši dobi slede še drugi. Ječmenček je prav ne¬ dolžna bolezen brez nevarnosti in brez nadaljnjih posledic. Običajno vnetje roba vek se očituje v tem, da je rob kronično vnet in izloča mastno, maloluskinasto snov. Oči same so za prah in vročino zelo občutljive ter se pri bli- žinskem delu, zlasti ob umetni svetlobi, prav hitro utrudijo. Obolenje je povečini podedljivo in večkrat trdovratno. Vzrok je nepravilno izločanje vekinih žlez. Bolne oči je treba skrbno negovati in čuvati, zlasti pred bližinskim delom. Vse¬ kakor pa to ne sme trajati predolgo časa. Nezdravo je tudi bivanje v prevročih, zaprašenih in zakajenih prostorih. Razvneto lojnico zdravimo z obkladki, po večini s toplimi, da tako pospešimo dozoritev gnojavice. Pred razvojem nadalj¬ njih ječmenčkov pa se čuvamo s skrbnim čiščenjem robov vek. Zdravljenje običajnega vnetja roba vek obstoji v skrbnem čiščenju obolelih robov. Razen tega je treba trepalke s kore¬ ninami odstraniti. Bolezen je možno popolnoma ali pa tudi le delno ozdraviti. V zadnjem primeru se doseže vsaj toliko, da obolenje ne dela večjih težav. Obolele robe očistimo s kepico čiste vate ali s čisto platneno krpico, namočeno v 3% borovi tekočini ali pa v zelo razredčeni hipermanganovi raztoplini ble- dordečkaste barve. Voda, s katero pripravimo raztopino, mora biti čista in prekuhana. 208 XIII. Obolenje mrežnice in vidnika. Mrežnica oboli v otroški dobi razmeroma redkokdaj. Slično redko oboli tudi živec-vidnik, prevodnik svetlobnih vtisov do možganov. Vendar pa je značilna za zgodnjo otroško dobo neka bolezen mrežnice, ki se očituje v iz pri j en ju nje¬ nega pigmenta. Obolenje se pojavi na obeh zrklih in do¬ vede polagoma do popolne oslepitve. Glavni znak mrežničnega obolenja je kurja slepota, dočim je pri dnevni svetlobi vidna ostrost običajno neokrnjena. V mraku in ponoči se ponaša bolnik kakor slepec. Prvi in glavni znak te bolezni je kurja slepota, ki pa more biti spo¬ jena tudi z znižano vidno ostrostjo. Točna diagnoza te bolezni je možna le z očesnim zrca¬ lom. Zdravljenje samo se razteza na skrbno telesno nego in na čuvanje oči. Kljub najskrbnejši negi je mogoče bolezen le v njenem razvoju ovirati, ne pa popolnoma ustaviti. Kaj povzroča izprijenje pigmenta mrežnice, še ni znano. Baje mu je podlaga sokrvje, t. j. zakon med krvnimi sorodniki. Bolezni zapada po večini več otrok iste rodbine, ki pa kažejo na telesu še druge znake izprijenja. Od ostalih bolezni mrežnice omenjam še slepljenje (Blendung) po opazovanju solnčnega mrka, po gledanju v elek¬ trični plamen, pri varjenju brez očesnih varovalk itd. Razne afekcije mrežnice nahajamo tudi v poteku ledvičnih bolezni, bolezni trebušne slinavke, pri kroničnih kužnih boleznih, pri zastrupljenju s kininom itd. Obolenje živca-vidnika jev otroški dobi zelo redek pojav in je po največkrat spremljevalni znak raznih bolezni možganov in hrbtenjače. -Obolenje teh organov je pretežno bula in tuberkel. Popolna oslepitev nastopi redkokdaj, ker otrok poprej umre. 14 209 Vobče je živec-vidnik večkrat sedež vzroka za oslepitev, i. s. v poteku vnetja možganov, hrbtenjače in možganskih open itd. Okvarjajo ga pa tudi razna zastrupljenja (z alkoholom, to¬ bakom, svincem, arzenom) akutnih kužnih bolezni, močnega prehlajenja, vnetja obnovnih votlin itd. Slednjič bodi še omenjeno, da se v očesnem zrcalu oči- tuje zastojna papila kot otok vidnikovnga vstopišča v notra¬ njost zrkla. i 210 XIV Obolenje šarenice in žilnice je v otroški dobi redek pojav. Izvor obolenja ni enoten in sloni največkrat na tuberkulozi. Bolezen se v splošnem očituje v gručastem zakaljenju v sprednjem prekatu, i. s. pred šare- nico in za zadnjo ploskvijo roženice. Po večini se pojavijo zakaljenja tudi v steklovini. Posledica obolenja te vrste more biti zrast šarenice z lečo. Znaki bolezni so lahko malenkostni in dosegajo le sem- tertja višjo stopnjo. Potek obolenja je različen. So primeri, v katerih preide bolezen brez nadaljnjih posledic, pri drugih se znatno okrne ostrost vida, pri hujših primerih pa more nasto¬ piti celo popolna oslepitev z usihom zrkla. Potek bolezni je silno kroničen in potrebuje bolnik dolga leta skrbne bolniške oskrbe. Otroka, ki bol uje na tej afekciji, je treba oprostiti šolskega obiska. Oskrba teh otrok se razteza na dvig telesnih sil, na dobro prehrano, na bivanje na prostem, na utrjevanje s solnimi ko¬ pelmi itd. Zdravljenje te bolezni spada absolutno v delokrog zdravnika! 14 * 211 XV. Obolenje leče nastopi v mladosti redkeje ko v starosti. Posledica je več ali manj zakaljena in neprozorna leča. To imenujemo „s i v o mren o“. Bolezen je prirojena ali pa nastopi že v zgodnji mladosti. Od vseh vrst zakaljenja leče v otročki dobi je najbolj pogosta tako zvana „s k 1 a d a s t a mren a“, kjer se širi za- kaljenje leče v obliki lupinastih skladov. Posledice te mrene za vid so odvisne od debelosti obolelih plasti in od tega, leže li v sredini ali na robu leče. Vzrok skladaste mrene je neznan. Po mnenju mnogih je kriva angleška bolezen. Posledica bolezni je po večini tudi znižana vidna ostrost. Oslepljenje nastopi le redkokdaj. Otrok z vidno ostrostjo 1 / i do Vb dioptrij more obiskovati šolo. Kratkovidnost se izravna z na¬ očniki. Mreno odstranimo operativno le v primeru jačje slabo¬ vidnosti. Tako zvana »popolna mrena" je v otroški dobi redkejši pojav in je prirojena ali pa nastopi že v zgodnji mladosti. 212 XVI. Očesne bolezni in avitaminoze. Hrana, ki naj ustreza potrebam človeškega organizma, mora vsebovati poleg beljakovin, maščob, soli in ogljikovih vodikov, vsebujočih sladkor in škrob, še druge važne sesta¬ vine. Med nje spadajo tudi vitamini. Te delimo sedaj tre- notno v 5 skupin. Vitamin A raztaplja maščobna telesa in ovira razvoj angleške bolezni ter razvoj nevarnega razmehčanja roženice. Vitamin B preprečuje razne živčne motnje. Vži- vanje riža brez zunanjih lupin povzroča strahotno bolezen Be- riberi. Vitamin C čuva organizem pred skorbutom. Zaradi tega se imenuje protiskorbutni vitamin. Protirahitični vitamin D ovira razvoj angleške bolezni in jo tudi ozdravi. Vitamin E, nazvan tudi protisterilni vitamin, se uporablja pri pobijanju neplodnosti. Raznovrstna obolenja so posledica pomanjkanja vitami¬ nov v hrani. Ena izmed nevarnih posledic je razmehčanje rože¬ nice, katere uvodni znak je kurja slepota. Njej sledi čudna oblika suhote vezenice in roženice. Roženica postane medla, neobčutljiva in se enakomerno skali. Prej ali slej pa razpade v sredini. Otroci s to boleznijo so apatični, bolehajo na zaprtju in driski ter prav hitro pešajo. Vzrok smrti je po večini pljučnica. Tej bolezni zapadejo dojenčki, pa tudi starejši otroci. Semtertja celo starejše osebe, ako hudo stradajo. Razmehčana roženica je značilna avitaminoza, i. s. zaradi nedostajanja vitamina A v hrani. Vitamin A dobimo v polnem mleku, v mlečnih proizvo¬ dih, v jajčjem rumenjaku, zlasti v živalskih jetrih, v ribjem olju, v zelenjavi, zlasti v špinači in soku oranž in citron. Mleko krav, ki jih krmijo v hlevu, ima manj vitaminov A ko mleko krav, ki se pasejo. Žensko mleko jih ima v večji množini le tedaj, ako se hrani žena z živežem, bogatim teh snovi. Koli¬ čine vitamina A pa zvišamo v mleku, ako ga obsevamo z ultra- vijoličasto lučjo ali pa z rentgenovimi žarki. 213 xvir. Živčnjak (glioni). Najnevarnejša bolezen otroške dobe je živčnjak ali glioin. To je zelo nevarna bula, ki se razvije iz mrežnice. Bolezni zapa¬ dejo večidel le otroci pod 8 leti. Otroci, stari nad 8 let, obole le redkokdaj. Semtertja se pojavi živčnjak pri več osebah iste rodbine. Početek obolenja je prikrit in se po večini prezre. Na tem je mnogo krivo dejstvo, da otroci pojemanja vida ne za¬ pazijo ali se pa ne morejo izraziti o tej izpremembi. Okolici postane bolezen očitna tako, da se pri otroku vidi prosevati skozi lečo neka rumenkasta zavesa, ki zastira notranjost zrkla. Bula raste prav hitro in izpolni v teku nekaj mesecev vso notranjost zrkla, ako se ne odstrani operativno. Pozneje se ji pri¬ družijo razni znaki vnetja. Pri nadaljnji rasti prodre bula navz- pred in priraste skozi roženico na površino zrkla. Novotvorba pa se istočasno širi tudi v smeri navzad, i. s. vzdolž živca vid- nika v maščevje za zrklom in izbuli zrklo v smeri navspred. Ko prestopi bula mejo zrkla se prav hitro razprši po te¬ lesu. Na vratu otečejo žleze, iz bule se pojavijo krvavenja in ni organa, kjer bi se ne mogli razbohotiti razpršeni odtenki bule. Smrt nastopi 1 do 3 let izza pojava prvega znaka. Proti tej strašni bolezni pomaga edinole čim zgodnejša ope¬ rativna odstranitev obolelega zrkla. Operacija je rešila že marsi¬ katerega otroka. Vendar pa ne trajno, ker mnogokrat po letih po¬ novno vzplamti bolezen, akoprav je bilo bolno oko odstranjeno. Starši in učitelji, ki zapazijo v zenici otroka rumenkasti sijaj in če otrok ne vidi dobro, naj ga takoj napotijo k zdrav¬ niku, ki mu edini more pomagati. Otroci s to boleznijo ne spadajo v šolo. Vrnejo pa se lahko, ako se jim bula odstrani. Vendarle tedaj, ako so se te¬ lesno in duševno popolnoma popravili. Omenjam končno še, da se imenuje oko s tem čudnim rumenkastim sijajem v notranjosti „mačje oko“. 214 XVIII. Slepljenje. Snežna slepota in ledeniška sončarica. Glede na izredno razširjenost zimskega športa in hribo- lastva med mladino se moram dotakniti tudi očesnih bolezni, navedenih v naslovu. Na več mestih sem že navedel, da so v sončnem žar- kovju razen vidnih barv spektra še tako zvani ultrardeči in ultravijoličasti žarki. Ultrardeči škodujejo očem z zvišano to¬ ploto, drugi s kemičnim vplivom. Poslednji povzročajo med drugim tudi snežno slepoto in ledeniško sončarico. To pa le tedaj, ako je sončno žarkovje na ultravijoličastih žar¬ kih posebno bogato in vpliva na oko daljšo dobo. Na gorah ima sončno žarkovje mnogo več teh žarkov ko v ravnini. Na gorah je zrak tanjši, je čist in brez prašnih in drugih primesi, ki zadržujejo prodor utravijoličastih žarkov v nižave. Na poti v nižave mora sončni žarek prodreti več ali manj debelo plast ozračja in izgubi od ultravijoličastih žarkov tem več, čim de¬ belejša je ta plast in čim več je v njej prahu in drugih pri¬ mesi. Iz tega razloga je sončno žarkovje v nižavah manj ne¬ varno nego na gorah, zlasti kjer so razsežna snežišča. Ledeniška sončarica se pojavlja že po nekaj ur trajajo¬ čem vplivu škodljivih kemičnih žarkov. Znaki, s katerimi se očituje, so: otekle in pordečele veke, vneta veznica, solzenje, velike bolečine v očeh in popolna nezmožnost, dvigniti veke. Površina roženice je medla in nalahno hrapava. Zenici sta ozki. Šarenica sama je prekrvavljena. Znaki očesnega draženja izginejo v teku nekaj dni. Ven¬ dar pa se pojavijo takoj, čim se bolnik zopet izpostavi kvar¬ nemu vplivu gorskega solhčnega žarkovja. Kakor je iz tega razvidno, nima snežna slepota nobene zveze s pravo slepoto. Označba „s n e ž n a s 1 e p o t a“ izvira 215 le od ugotovitve, da bolnik zaradi bleščanja in bolečin ne more odpreti oči. Neposredno gledanje v svetlo solnce je izredno nevarno! Pri vsakem solnčnem mrku je še danes dovolj ljudi, ki z ne¬ zaščitenimi očmi zro v solnce. Posledice te lahkomiselnosti ali nevednosti so po največ hude! V strokovnih časopisih naletimo na več primerov, da so ljudje na ta način ali izgubili centralni vid ali pa so se jim za trajno pojavile v zornem polju tako zvane »temne pege“. Pri gledanju svetle ploskve občuti taka oseba v neposredni okolici pege mučno nihanje ali vr¬ tenje, ki v temi prestane. Tako slepljenje pa more dovesti ne le do izgube central¬ nega vida, marveč celo do popolne slepote. Mackenzie po¬ roča, da je bil v vzhodni Indiji svoje dni običaj, kaznovati zločince s solnčnim slepenjem. Obsojenca so prisilili, da je str¬ mel v vdrto zrcalo iz poliranega jekla, v katerega je sijalo tro- pično solnce. Na ta način se je baje tudi marsikateri indijski knez iznebil neljubega tekmeca. V tem primeru se more uni¬ čiti ne le osrednja jamica, marveč tudi vstopišče živca vidnika. Slično nevarno ko gledanje v svetlo solnčno ploskev pa je tudi gledanje v močno električno luč, n. pr. v gorečo obloč- nico, v žareč plamen pri varenju itd. Neposredno po gledanju v močno žareč plamen nastopijo v očeh barvane paslike, temne pege, vidna ostrost se zmanjša itd. Pri večini oseb so to za¬ časni pojavi. Pri drugih pa se po 6 do 8 ur pozneje pojavijo glavobol in hude bolečine v očeh, ki dosežejo tekom nadalj¬ njih 6 do 8 ur vrhunec jakosti. Bolniki imajo občutek, ka¬ kor da bi se jim kotalo med zrkli in med vekami na tisoče ostrorobatih tujkov. Veke so krčevito zaprte in iz oči se vli¬ vajo potoki solz. Na zunaj sta veki otekli. Robovi vek in vez¬ nice pordečijo in tudi otečejo. Opisane težave izginejo prav hitro, ako se polagajo na oči hladni obkladki in se v oči kapljajo kokainove kapljice. Le pri redkih primerih ostanejo trajne poškodbe, i. s. v obliki nevroretinitide in vnetja živca vidnika z usihom tega živca in s popolno slepoto. Proti slepljenju, snežni slepoti in ledeniški sončarici se čuvamo, ako se poslužimo črnih ali sivih očal. V posebnih oko¬ liščinah morajo očala obdajati odn. zakrivati oči z vseli strani, da zabranijo žarkom dostop do očes tudi s strani. 216 XIX. Škrofuloza oči. Med najbolj razširjene bolezni otroške dobe spada ne¬ dvomno škrofuloza. Največkrat se pojavi že v zgodnji mladosti in se razteza čez vso otroško dobo tja do spolne do¬ zorelosti. Bolezen označuje trdovratno, kronično vnetje raznih vrst tkiva, ki sloni na splošni oslabelosti, povzročeni po slabi prehrani in nezadostni preskrbi glede stanovanja itd. K vnetju nagibljejo mezgovne žleze, zunanja koža, razne sluznice in v prvi vrsti plemenita čutila. Znaki škrofuloznega obolenja so raznovrstni. Sem spadajo n. pr. otekle žleze (bezgavke), katar nosne sluznice, odebelela zgornja ustnica, kostni čiri in ekscemi na glavi. Prav pogosto¬ krat se kaže znak obolenja v raznih vnetjih na očeh in gnoj¬ nem katarju zunanjega sluhovoda. Vidni znaki na očeh so: vnetje vek na robu s tvorbo majhnih čirov in Meibomovih znojnic, katerih izločki se nabirajo na robu. Izloček teh žlez tvori v posušenem stanju kraste na robih vek. Zaradi razgnojenja lojnic in lasnih me¬ šičkov izpadajo trepalke. V drugih primerih zavzemajo proti očem obrnjeno smer, tako da drgnejo oko in ga dražijo. Na veznici in roženici pa se razvijajo majhni mozolčki in mehurji, ki nagibljejo k razpadu. Za bolnega otroka je posebno neprijetno obolenje rože- nice, ker ga sili k trajnemu mežikanju. Taki otroci se ogibljejo dnevne svetlobe in žde po cele dneve v kakem temnem kotu. Iz razpadajočih mozolčkov nastanejo rane, ki se vrste lahko leta in leta skoraj v nepretrganem redu in se izcelijo z braz¬ gotinami. Vsaka brazgotina pa je kvarna vidu. Z brazgotinami in ranami posejana roženfca more biti za svetlobo komaj pro¬ sojna. Škrofuloza pa ne slabi le vida, marveč vpliva kvarno tudi na telesno in čuvstveno počutje bolne osebe. 217 Vzroki očesne in splošne škrofuloze so slabe stanovanj¬ ske in vobče socialne razmere. Zato jo najdemo največkrat v zaostalih, temnih, vlažnih in prenatrpanih stanovanjih, kjer so dani najslabši gospodarski pogoji, s tem pa tudi slabi za zdrav¬ stveno prospevanje. Pobijanje škrofuloze je uspešno z izboljšanjem stanovanjskih in socialno-gospodarskih razmer, z oskrbo ogroženih otrok itd. 218 XX. Običajni in zrnasti katar veznice se. očituje z otokom, rdečico in sluznatim izločkom vez¬ nice. V lahkih primerih se obolenje omejuje na veznico vek, v hujših pa preide na veznico zrkel. Težave vnete veznice so raznovrstne. Predvsem tožijo otroci, da jih pečejo in srbe veke. Razen tega imajo občutek, kakor bi imeli v očesu tuje telo, slično zrnu ali pesku. Proti večeru se težave stopnjujejo. Obe¬ nem se pojavi občutek teže in utrujenosti vek in izredna ob¬ čutljivost za umetno svetlobo. Veke so zjutraj navadno zlep¬ ljene s posušenimi krastami in se dado zaradi tega težko odpreti. Čiri na roženici so komplikacija tega katarja. Običajno vnetje veznice povzročajo razni vzroki, kakor n. pr. prehlajenje, zrak, pokvarjen po dimu, prahu, vročini, po prekomernem številu oseb itd. Važno je, da je katar veznice kužen in prenosljiv od osebe na osebo. Bolezen nahajamo pri kmetih, voznikih itd., pa tudi pri šolski mladini. Pri njej more prikazovati v toliko malo dru¬ gačno sliko, ker se tvorijo na spodnji prehodni gubi veznice, ki se normalno gladko svetlika, majhne, prosojne izboklinice. To so zrnca (folikuli).*) Najboljše zaščitno sredstvo proti tej bolezni je skrbno zračenje stanovanjskih in šolskih prostorov. Zrak v učilnicah mora vsebovati mnogo kisika in bodi brez primesi hlapov in prahu. Prah zabranimo med drugim s trdim, sklenjenim in na¬ oljenim podom. Pod se mora vsak dan vlažno obrisati! Mokra *) Ta oblika vezničnega katarju je znana pod imenom zrnasti (foli- kularni) katar veznice. Pri šolski mladini nastopa ali v docela prikriti obliki ali pa pod formo običajnega .vezničnega katarja. Od njega se razlikuje le po trdovratnem poteku, dočim ozdravi običajni katar brez komplikacij, po večini sam tekom 8 do 14 dni. Važno je, da se pojavljata semtertja tako običajni, kakor tudi zrnasti katar v obliki epidemije. 219 obleka naj se obeša izven učilnice na hodnikih in otroci si morajo dobro osnažiti čevlje, odnosno bose noge, preden pre¬ stopijo prag šolskega poslopja. Otroci z vneto veznico ne smejo obiskovati šole toliko časa, da jim prestane sluzasti iztok iz očesa. 220 XXI. Trahom spada med bolezni, ki vzbujajo pri laiku bojazen. Ta je upravičena deloma zaradi budili težav te bolezni, dolgega po¬ teka in žalostnih posledic, ki jo morejo spremljati, deloma pa tudi zaradi velike nalezljivosti. Bolezen se očituje z novotvor¬ bami, ki jih nahajamo na notranji strani vek, zlasti na pre¬ hodnih gubah veznice v obliki nekoliko izboklih zrnc. Zrnca so steklenasto presojna in sličijo žabjemu kraku (žabnjaku) ali kuhanim sagovim zrncem. Oboli skoraj vedno tudi zgornja veka. Otekla in zardela veznica izloča sluz, ki je nosilka kužila. Belezen preide semtertja tudi na roženico. Na njej nastane zakaljeno in z žilami prepreženo novo tkivo, na- zvano „p a n u s“, ali odprte rane, čiri. Obolenje je silno dolgotrajno in traja mesece, pa tudi leta. Polagoma preide v razširjene brazgotine, ki skrčijo in zverižijo veznico. Skrčena in vijugasta veznica more zrklo pri gibih celo ovirati. Hrustanec vek se skrivi navznoter. Zato drsajo trepalke po roženici in jo trajno dražijo. Zaradi tvorbe braz¬ gotin je množina izločka malenkostna, kar pa povzroča, da je roženica suha in kalna. Najhujša posledica trahoma je oslepitev, ki utegne biti delna ali pa tudi popolna. Trahom je lahko prenosljiva kužna bolezen. Po večini se prenaša z nesnažnimi brisačami in umivalno vodo. Obrambni ukrepi proti tej bolezni zahtevajo, da se ne poslužuje več oseb skupne brisače, umivalne posode, posteljnine, žepnih robcev itd. Vsekakor se mora upoštevati ta zahteva v penzionatih, siro¬ tišnicah itd. Teh predpisov se morajo držati v prvi vrsti oboleli, ki se morajo ogibati vsaki dotiki z zdravo okolico. V gospodinjstvu z več trahomaši mora imeti vsak bolnik zase svoje potrebščine, kakor posteljo, žepne robce, umivalnik, brisačo, posteljnino, krpice za obkladke, kapalke itd. Po uporabi se morajo vsi ti 221 predmeti temeljito razkužiti, ako so prišli v dotiko s kužnimi očmi. Krpice za obkladke se morajo ali sežgati ali pa izkuhati. Izkuhati pa se mora tudi vse perilo ali posteljina, ako je oku¬ žena. Za razkužbo se morejo uporabljati razen vrele vode še razne vrste razkužil. Nobeden učenec, ki boleha na vnetju vez¬ nice ali na gnojnem izločku, ne sme obiskovati šole, pač pa spada v zdravniško oskrbo, dokler mu ne prestane izloček. Trahomni učenci smejo posečati šolo šele, ko jim izloček iz oči popol¬ noma preneha! Po povratku v šolo jim mora o d- kazati učitelj posebno ločeno mesto. Učitelji in starši morajo stalno navajati otroke, ki bole¬ hajo na trahomu in na drugih nalezljivih očes¬ nih boleznih, da se izogibajo vsakemu telesnemu dotiku s sošolci. Otroci, ki se hočejo vrniti v šolo, se morajo izkazati z zdravniškim izpriče¬ valo m, da nimajo več izločka. S takimi in enakimi predpisi je možno preprečiti širjenje kužnih očesnih bolezni. Da so zadostni, pričajo mnogoštevilni zdravniki, ki se ne okužijo, akoprav prihajajo pogosto z bol¬ niki s takimi boleznimi v dotiko. XXII. Splošna higienska navodila za pobijanje očesnih bolezni. Kakor je razvidno že iz prejšnjih izvajanj, poznamo več vrst očesnih bolezni z vnetjem veznice, ki so nalezljive in potekajo kronično ali hitro. K njim prištevamo akutni in kro¬ nični katar veznice, folikularni katar, trahom, pa tudi kapavico in davico veznice. Vse te bolezni so spojene z izločanjem obo¬ lele sluznice. Izloček vsebuje kužilo. Z njim se prenaša bole¬ zen. Potemtakem mora vzbujati sum na kužnost vsaka očesna bolezen, spojena z izločanjem gnoja. Vsako vnetje oči zahteva največjo pažnjo. Specialna zdrav¬ niška pomoč naj se poišče čimprej. Zlasti ako je veznica vneta, zaripla ali pa posejana z manjšimi ali večjimi zrnastimi ali mehurčastimi izboklinicami. Zdravniška pomoč se mora tudi poiskati, ako so veke otekle in pokriva njihove robe izloček ter se bolnik boji svetlobe. Vse očesne bolezni, ki nastopijo istočasno ali zaporedoma pri več osebah iste hiše ali šole, je treba smatrati za kužne in jih naznaniti zdravstvenemu in tudi šolskemu oblastvu, ako je otrok šolskoobvezen. Vsaka bolna oseba mora paziti na snago in čistoto svo¬ jega telesa tako v svojo kakor tudi v korist okolice. Zaposli¬ tev v prašnem ozračju in bivanje v slabem, z dimom prepo¬ jenim vzdušju je skrajno škodljivo. Delovni prostor, družinska soba in spalnica se morajo dobro prezračevati. Po vsakem delu je treba roke temeljito umiti z vodo in z milom. Bolniki sami naj se izogibajo vsaki dotiki z zdravo oko¬ lico. Naj ne spe skupno 'ž zdravimi, naj jim ne podajajo rok, naj se ne poslužujejo istih umivalnih posod, umivalne vode, žepnih robcev itd. kakor zdravi. 223 Vsak bolnik mora imeti za zdravljenje oči lastne krpe, lastna zdravila, lastne kapalke, lastne skodelice i. dr. Vse, kar prihaja z bolnikom v dotiko, t. j. perilo, posteljnina, žepni robci i. sl., naj se izkuha, odnosno razkuži s kakim priznanim razkužilom. Glede obolenja so ogroženi posebno otroci, katerih oči so razdražene po nesnažnem, prašnem zraku ali po drugih škod¬ ljivostih. S prahom se prenašajo klice. Prah pa pospešuje obo¬ lenje tudi s tem, da draži veznico, povzroča vnetja in s tem pripravlja ugodna tla za razširjenje kali. Ker se klice prena¬ šajo s prahom, je treba paziti, da se izloček ne posuši in ne preide v prah. Borba proti prahu je obenem borba proti kuž¬ nim očesnim boleznim! Otroke s kapavico in davico veznic je treba brezpogojno izločiti od vsakega obiska šole, otroke z akutnim in kroničnim katarjem veznice, z zrnastim katarjem in s trahomom pa le med dobo izločevanja. Otroci brez gnojnega izločka se smejo pripustiti k šolskemu obisku, vendar pa se jim mora odka- zati ločene sedeže. Slično se postopa z deco, v katere rodbini se je pojavila kužna očesna bolezen. Tudi otroci takih rodbin morajo sedeti ločeno od ostalih. Otroci s kužno očesno boleznijo ne smejo priti v telesno dotiko z zdravimi otroci in si morajo skrbno očistiti roke, ako so se dotaknili svojega očesa. Pri epidemijah se smejo otroci iz penzionatov in drugih sličnih zavodov le tedaj pustiti domov, ako po zdravniškem izvidu niso nevarni za okolico. Otroci, ki so prestali očesno kužno bolezen, se smejo vr¬ niti v šolo, ako se izkažejo z zdravniškim izpričevalom, da so zdravi. Pogoj je tudi, da imajo dovolj očiščeno obleko in perilo. 224 XXIII Poškodbe oči. Te poškodbe niso tako redka prikazen, kakor bi se na prvi mali mislilo. Med mladostnimi slepci je velik odstotek tak, pri katerih je oslepenje nastopilo po poškodbi. Po Sei del¬ ni a n n u je bilo med 233 slepci nič manj ko 40 takih, ki so oslepeli po poškodbi. Po Homerju so v mladosti očesne poškodbe trikrat tako pogoste kot v poznejši dobi. Po P r a u n u je to število še višje. Po njemu je nevarnost, da si otrok svoje oči poškoduje, trikrat večja kot v poznejši dobi. Po Quintu je tudi pri otrocih število resnih poškodb s sledečo oslepitvijo razmeroma višje nego pri odraslih. Večina teh poškodb se pridobi slučajno, mnogo pa tudi iz neopreznosti in iz pomanjkljive oskrbe otrok po starših, ki dajejo malčkom ostre predmete v roke. Večji del očesnih po¬ škodb izvira iz nespretnega ravnanja z ostrim orodjem, kakor n. pr. z nožem, s škarjami itd. Mnogo poškodb nastane tudi iz neopreznega ravnanja odraslih ali otrok s strelnim orožjem in s sprožilnimi snovmi. Oko pa morejo poškodovati tudi žoga, kamen ali kako drugo telo, ako s silo zadene na očnico. Po¬ škodba more biti povzročena ali slučajno ali pa po zlobni roki. Niso povsem redki primeri, ko se poškoduje otrok z jedkimi snovmi. Sem štejem poškodbe z ostrimi kislinami, z lugom, z živim apnom itd. S temi snovmi pride otrok v dotiko bodisi po neopreznosti bodisi da mu jo vrže v obraz zloben soigravec. V to skupino poškodb spadajo tudi rane, povzročene z a n i 1 i n s k i m svinčnikom, ki po svojih kemičnih sestavi¬ nah razmehča in raztopi tkivo. Ta barvila so bazična in vpli¬ vajo kakor lug ter kot taka pospešujejo napredovanje uniče¬ valnega procesa. Obseg poškodbe se favna po jakosti in smeri vplivajoče sile. Zato so tudi posledice različne. V splošnem razlikujemo dve glavni skupini očesnih poškodb. K prvi spadajo lahke in 15 225 povrhno ležeče rane, bodisi na vekah, ali pa na zrklu samem. Vobče se rane, kakor n. pr. oguline, pretrgi, urezi itd. hitro zacelijo, ako so čiste. Slično ugodno poteka tudi celjenje čistih, povrhno ležečih ran na veznici in roženici. Nevarne pa posta¬ nejo te rane, ako niso čiste. V tem primeru se razvijajo vnetja in čiri. Po večini so resnejšega značaja rane, kjer je sila jačje učinkovala na zrklo. Pri topi sili se lahko raztrgajo notranje in vnanje mrene, se notranjost zrkla preplavi s krvjo, se za- kali ali izpahne leča iz svojega ležišča itd. Kri v zrklu se prej ali slej vsreba. Razparanje šarenice ima za posledico razširjenje zenice in pri ostrejši svetlobi sle- pitev; poškodba lečinega vezila pa popolni ali delni izpah leče. Ako se razpara ovojnica leče, prodre prekatna tekočina v njeno notranjost. Posledica je siva mrena. V saka premaknitev leče povzroči znatno znižanje vidne ostrosti in semtertja tudi popolno izgubo vida. Raztrgane žilnice in odstop mrežnice sta hudi poškodbi in skoraj vedno spojeni z znatnim ošibljenjem vida. Večja sila lahko poškoduje tudi vnanje, toge mrene zrkla. Posledica utegne biti slepota zbog usiha zrkla. Razen zmečkanin in pretrgov so znane na očeh še razne druge poškodbe in rane, kakor n. pr. ubodline, urezi itd., ki jih povzroče ostri predmeti. Tudi te rane morejo biti povrhne ali pa segajo v globino. Nevarnost za vid je različna po legi, velikosti in globini rane. Najmanj nevarne so rane, ki leže na obstranskih delih roženice. V tem primeru ostane vid neokr¬ njen. Vid pa je v nevarnosti, ako se poškodujejo šarenica, leča, mrežnica itd. Izmed vseh očesnih poškodb so najnevarnejše one, pri katerih se odpre zrklo v okolišu žarkovnega telesa na meji med roženico in beločnico. (Glej sliko štev. 1, 10!) Tem po¬ škodbam pogosto sledi hudo vnetje. Vnetju, povzročenem po vdrtih kaleh, zapade predvsem žilnica, kar ima mnogokrat za posledico slepoto z usiliom zrkla. Vendar s tem še ni dokon¬ čana usoda poškodovanega očesa. Po letih, ko se je že davno pozabilo na prvotno rano, se nepričakovano pojavi vnetje na zdravem očesu.! S tem pa je tudi za¬ pečatena usoda tega očesa. Kajti oslepitev in usahnitev dotlej zdravega očesa je neizogibna posledica razplamtitve starega 226 procesa. Ta način poznega vnetja imenujemo »simpatično vnetje". Vsaka očesna rana in poškodba zahteva temeljito pre¬ iskavo in nego po zdravniku. Laik ne more nikdar presoditi obsega, pa tudi ne dalekosežnosti očesne rane. Pri vsaki očesni poškodbi naj se po nepotrebnem ne izgublja dragocenega Časa z odlašanjem, s tolažili, z domačimi mazili in zdravili itd. S tem se kvečjemu zviša možnost, da prodro kali v notra¬ njost zrkla. V zdravnikov delokrog spada očiščenje rane in presoja, je li treba poškodovano oko odstraniti ali ne. Pri presoji očes¬ nih, predvsem odprtih in globokih ran, moramo biti zelo oprezni, ker zavisi usoda zrkla in vida ne od ene, marveč od več či- njenic. To ni čudo! Zrklo je jako majhno, nežno telesce, čigar sestava je silno zamotana. Razen tega leže mrene in ostali se¬ stavni deli zrkla prav tesno drug tik drugega. Vsaka odprta očesna rana je v nevarnosti, da se okuži in razvname, ker so zunanji deli očesa, t. j. roženica in del veznice, v trajni zvezi z vnanjim svetom in zbog tega izpo¬ stavljeni eventualni naselitvi kali na njih. Za kali so pa žepički in gube veznice prav dobrodošlo zavetišče in plodišče. To je tudi vzrok, da je tudi na zdravi veznici možno zaslediti ne¬ varne kali. Za oko je tudi nevarnost odprte rane tem večja, ker še ne razpolagamo z razkužili, ki bi uničila kali, ne da bi istočasno poškodovala tudi očesa. Usoda poškodovanega očesa zavisi tudi od tega, da li ostane eventualni „tujek“ v zrklu ali ne. Za oko niso vsi tujki enako nevarni. Najbolj nevarni izmed vseh so kovinasti, ki prej ali slej povzroče kemično draženje tkiva, katero ima kisik v sebi. V prisotnosti te snovi zrjave v zrklu železni tujki in zabakrenijo bakreni. Poškodbe s tujki so tudi zaradi tega nevarne, ker more biti vstopišče neznatna rana, ki se niti s povečalnim steklom ne da zaslediti. Preiskavo zrkla na tujek izvršimo ne le klinično, marveč tudi z rentgenovimi žarki. Pri tem se ne sme pozabiti, da utegne biti tujek velik le ne¬ kaj odlomkov mm. Že zgoraj sem omenil silno nevarnost za zrklo, s katero je spojena vsaka rana s 'tintnim svinčnikom. Uporaba teh svinč¬ nikov naj se v šoli absolutno prepove, kajti tak svinčnik vse¬ buje barvilo »metilni violet", ki prodira v tkivo in ga zbog 15 * 227 svojega lužnega svojstva razkraja. Drobci svinčnika so za oko v isti meri nevarni, kakor za kožo. Poškodbe te vrste slone ali na neopreznosti pri ravnanju s svinčnikom, pri čemer otrok zbode ali samega sebe ali so¬ šolca. Za oko je prav nevarna odlomljena konica, ki se lahko zarije v enega izmed obeh žepičkov veznice, odnosno vek. Otroku, ki se mu je zarila konica takega svinčnika v oko, naj se takoj nudi zdravniška pomoč. V posebnih okoliščinah mu jo more nuditi učitelj. V ta namen pogleda otrok navzdol, pomočnik pa mu razpne spodnji žepiček na ta način, da s palcem potegne veko navzdol. Žepiček se še bolj razpne, ako nato pogleda otrok navzgor. Zgornji žepiček se razpne, ako prime pomočnik s palcem in kazalcem za vejice in z njimi previhne zgornjo veko čez paličico ali prst, položen prečno črez mehki del zgornje veke. Pa tudi učenca, kateremu se je iz očesa odstranil tujek, je treba takoj odpraviti k zdravniku. Le s čimprejšnjo odstranitvijo tujka, odnosno nevarnega barvila je možno pričakovati brzo ozdravljenje. Pomoč je nujno potrebna, ker lužno barvilo prav hitro prodira v tkivo in ga že tekom 24 ur uniči. Odmrtje sega daleč v zdravo tkivo. Vse odmrlo tkivo je treba odstraniti. Ako se drobec ne odstrani, marveč pusti v očesu, nastopijo v kratki dobi vročina in prej ali slej za njo tudi razni znaki, kakor n. pr. breztečnost, po¬ bitost, glavobol, ki so oznanjevalci občnega zastrupljenja. Magnus v Berlinu poroča o nekem zanimivem primeru, pri katerem je imel eden od dveh gospodov, ki sta si pri po¬ zdravu segla v roko, tintni svinčnik v roki, Po nesreči je gospod s svinčnikom prijatelja zbodel in ga ranil. Ranjeni gospod se za rano ni mnogo zmenil, marveč jo je kratkomalo pokril z obližem. Po treh tednih mu je ranjeni prst otekel in nastopile so občne motnje zdravja. Zdravnik je bil primoran, razširiti mu odprto pijavko. Teden dni nato mu je odrezal ranjeni prst, 5 tednov po prvi zdravniški pomoči pa je moral odstraniti še preostalo upogib- nico ranjenega prsta. Šele nato je nastopilo ozdravljenje. Sa¬ moumevno je, da so posledice še strašnejše, ako se konica zadre pod veznico in se pravočasno ne odstrani. Zaščitne mere proti očesnim poškodbam so nujno potrebne, ker je z njimi mogoče marsikatero poškodbo preprečiti. Pouka so prav posebno potrebni nižji sloji, ker praktično življenje 228 uči, da so očesne poškodbe pri otrocih iz boljših rodbin red¬ kejše ko pri otrocih iz nižjih slojev. Predvsem se mora paziti, da majhni otroci ne pridejo v dotiko z ostrimi predmeti. Sta¬ rejši otroci so potrebni pouka o uporabi nožev, vilic in Škarij. Malčkom naj se prepuste le topi predmeti in škarje z zaokro¬ ženo konico. Otrok absolutno ne spada na stavbišče, kjer so apnene jame in posode z apnom. Otroke je treba čuvati pred dotikom z apnom! Z otroških igrišč je treba odstraniti vse steklene iu druge ostre odpadke. Strogo nadzorstvo mladine se zahteva pri streljanju s puško, s lokom in puščico. V roke otroka tudi ne spadajo razstreljivo in strelne kapice. Ob vsaki priliki je treba otroka opozarjati na nevarnost neopreznega metanja kamnov, žoge itd. Otroci z naočniki so potrebni pouka, kolikor jim morejo biti nevarni naočniki, ako se razbijejo na nosu. Šport, ki je spojen z večjo nevarnostjo za vid, ni za za otroke! Pri smučkanju naj se otroci pouče, da naj ne dvigajo palic na glavo, ako si hočejo n. pr. popraviti kapo itd. V takem trenotku more zavoziti smučar v drevo in si pognati konico palice v oko. Zato naj visi smučarju palica vedno prosto na jermenu!. V primeru z ogromnim številom nosilcev naočnikov je število očesnih poškodb z zdrobljenimi naočniki izredno majhno. Praktično življenje dokazuje celo, da so naočniki za oko ne¬ kako zaščitno sredstvo, torej neke vrste varovalo. Ako pri¬ leti v naočnike kak trd predmet, kakor n. pr. kamen, snežna kepa, s tako silo, da jih zdrobi, se mora reči, da bi bil ta predmet nedvomno več ali manj hudo poškodoval tudi neza¬ varovano zrklo. To izkustvo velja tudi za padec z naočniki na trd predmet. 229 XXIV. Vid in izbera poklica. Šolskega zdravnika, učitelja in tudi starše moram sezna¬ niti z zahtevami raznih poklicev, v kolikor so v zvezi z ostrostjo vida. Zdrav človek z normalnim vidom si lahko poljubno iz¬ bere poklic. Vsakdo s slabim vidom pa si mora dobro premis¬ liti, kateri poklic si izbere in kakšen vid zahteva izbrani poklic. Vobče se lahko reče, da so osebe z nizko stopnjo kratkovidnosti usposobljene posebno za poklice, ki so spojeni s trajnim, akoprav napornim bližinskim delom. Vendar pa se mora pri izberi poklica upoštevati ne le mladost učenca in eventualna možnost napredovanja kratkovidnosti v teku po¬ klicnega šolanja, zlasti ako so razmere za oko neugodne, mar¬ več tudi okoliščine, v katerih se izvaja poklic in koliko morejo ogrožati delovni pogoji slabotnega ali telesno bolehnega otroka. Poklici te vrste so absolutno nepripravni za kratkovidne II. in III. stopnje, zlasti ako nagiblje hiba k napredujočim izpremembam v žilnici in mrežnici in je dana nevarnost, da kratkovidnost napreduje. Za take osebe so pripravni poklici kakor n. pr., vrtnarstvo, gozdarstvo, poljedelstvo itd. Torej po¬ klici, ki niso spojeni z nevarnim bližinskim delom. Za daljnovidnega je izbera poklica prav težka za¬ deva ! Za delo rabijo te osebe naočnike, s katerimi pa ne morejo zreti v daljavo. Za nje so nepripravni zlasti poklici, pri katerih se v raznih razdaljah izvaja bližinsko delo. Te osebe so le za poklice, ki zahtevajo gledanje pretežno v daljavo, ne pa v bližino. K tem poklicu spadajo: vojaški, poljedelstvo, gozdarstvo, stavbarstvo z izvršujočim udejstvovanjem, trgovski poklic, ker zahteva bolj delo za prodajalno mizo, kakor sedenje za pi¬ salno mizo. Za bližinsko delo so tudi nesposobne osebe, pri ka¬ terih je ravnotežje očesnih mišic moteno. 230 Izbera poklica je najtežja osebam, katerim je ostrost vida iz tega ali onega vzroka omejena. Te osebe so popol¬ noma nesposobne za poklice z bližinskim delom, ker ga morejo izvajati le počasi, z velikim naporom in mnogokrat celo s te¬ lesnimi mukami. Take osebe potujejo iz poklica v poklic, odnosno iz službe v službo, iskaje povsod pripravnega dela. Po večini pa so v nadlogo sodelavcem, delodajalcu in mnogo¬ krat tudi samemu sebi. Take osebe so pripravne kvečjemu za lahka poljedelska in podobna kmetijska dela. Izbera poklica ne zadeva na nič manjše težkoče pri ose¬ bah, ki so le na enem očesu močno slabovidne. V praktičnem življenju sličijo enookemu človeku. Te osebe so sposobne le za poklice, v katerih ni ogrožen vid. Med njimi pa tudi le za take, ki ne zahtevajo dobrega prostorninskega vida in hitre presoje in ocene oddaljenosti. Glede izbere poklica pri ženskem spolu moram naglasiti, da je žena z znižano vidno ostrostjo nesposobna za fina ročna dela, ki zahtevajo zdravo oko. Take žene naj se posvetijo gospodinjstvu in naj omeje ročna dela na najnižjo mero. Temu važnema poglavju priključujem pregled najrazlič¬ nejših poklicov, kolikor so v zvezi z ostrostjo vida, ki je po¬ trebna za nemoteno izvrševanje poklicnih dolžnosti. I. Dober vid. Vsako oko mora imeti naj¬ manj 2 / 3 normalne vidne ostrosti. Poklici s to zahtevo so: Arhitekt. — Brusač stakla. — Dekorater, de¬ tektiv. — Fizik, fotograf. — Gasilec, gosposki kočijaš, gozdar. — Kipar, ključavničar, krojač, krovec, kvalificiran delavec. — Ladjedelec, letalec, litograf. — Mehanik, mizar, mornar. — Optik. — Pilar, pilot, polagatelj cevi, pozamentnik, policijski uradnik, prirodoslovec, prometni železniški uslužbenec. — Ri- salec, slikar, stavbni klepar, strojegradnik, strojni mojster, stro¬ jevodja. — Šofer, štukater. — Tapetnik, tesar, tiskar. — Urar. — Vojak, vrezovalec, vzorčni risalec. — Zemljemerec, zdravnik, zlatar, zobni tehnik. II. Srednji vid. Eno oko.z najmanj 2 / 3 nor¬ malne, drugo z najmanj 1 / 3 normalne vidne ostrosti. Ti poklic-i so: Akademski slikar. — Banda- žist, barvar, barvar svile, botanik, brodar, brivec. — Gepičar, čevljar, črkolivec, črkostavec, čuvaj. — Davkar, delavec v to- 231 bačni tovarni, dimnikar. — Elektrotehnik. — Fizik, fužinski kovač. — Galanterijski delavec, galvaničar, geograf, geolog, glavnikar, godbenik, gozdar. — Iglar, irhar, izdelovatelj igrač, izdelovatelj instrumentov, izdelovatelj kartonažnega blaga, iz¬ delovatelj perila, izdelovatelj peresnega nakita, izdelovatelj po- steljine, izdelovatelj steznikov, izdelovatelj vozov, izrezovalec usnja, izvošček. — Jahač, jermenar, jurist. — Kalupar, kamno¬ sek, kaligraf, kemik, kipar, klavec, klepar, klobučar, ključar, knjigovez, knjigovodja, kočijaž, kolar, kopač vodnjakov, košar, kositer, kotlar, kovač za težka dela, kovač za vozove, krojač, krznar, kuhar, kvalificiran delavec. — Laborant, ladjedelec, lakirnik, lasuljar, lekarnar, livar, lovec. — Medolivec, mesar, minerolog,, mizar. — Natakar, nogavičar, nožar. -— Olepševalni slikar. — Pahljačar, pasar, paznik, pečar, pihač stekla, pisar, pismonoša, pivovar, plavžar, platižar, pleskar, pletač, plinski delavec, pločevinar, podkovač, polir, poštar, potapljač, pozla- tar, predstojnik kovnice, prekajevalec, preparator, prikrojeva- lec. — Risar na email, rokavičar. — Sitar, sejmar, sedlar, slaščičar, slikar izveskov, slikar na steklo, sluga, snažilec sob, sodar, splavar, sprevodnik, srebrar, stavbni mojster, steklar, stenograf, strugar (stive), studenčar, sukač, suknjar, suknostri- žec. — Štukater. Tehnik, tesar, tkalec (svile), torbar, trgo¬ vec, tržni nadzornik. — Učitelj, upravni uradnik, usnjar. — Venčar, vezec, vodo- in plinski inštalater, voznik, vrtnar. — Zdravnik, zidar, zlatorezec, zoolog. — Žičar, žeblar. III. Nezadosten vid z vidno ostrostjo manjšo od one v točki II.: Advokat, arhivar. — Barvar. — Cer¬ kovnik, cestni pometač, cestni snažilec. — Delavec v svinčeni obrti, dežnikar, družabnik, duhovnik. — Greznični delavec, gostilniški in hotelirski obrt. — Hišnik, hišni sluga. — Izde¬ lovatelj smodk, izvošček. — Jezikovna znanost. — Kamnosek, klobučar, knjigovez, konje- in govedorejec, konjski hlapec, ko¬ pač, košar, kovač, krtačar poda. — Loščilec mobilij. — Milar, mlinar, mlekarstvo. — Napolnjevalec pivskih steklenic, natakar, nočni čuvaj. — Odvozač, opekar, orglar. — Paličar, pek, po¬ grebec, polagatelj kampov in parketov, poljedelec, poljski de¬ lavec, poljski čuvaj, poslužnik, prekopih delavec, premogar, pristavnik, pozlatar. — Raznašalec, ribič. — Sejmar, slamople- tec, slaščičar, sluga, splavar, strižec ovc. — Ščetar, šotar. — Tekač, tesar, tkalec, tlakovalec, tobačni delavec, trgovec (ku- 232 rivo, železo itd.), tržni pomagač, tržni voznik. — Učitelj, ogla¬ ševalec instrumentov, uradnik, usnjar. — Venčar (cvetličar, iz- delovatelj vencev), vratar, vrtnar in vrvar. Razen naštetih so pripravni za žene še na¬ slednji poklici: I. Krojačica (šivilja), retuširka, slikarica, stenografinja, učiteljica, vezilja. II. Babica, blagajničarka, bolniška oskrbovalka. — Či¬ stilka. — Družabnica. — Frizerka. — Instrumentarka. — Knjiž¬ ničarka, krojačica. — Lepotinarica, likarica. — Manikirka, mo- distka. — Otroška vrtnarica. — Pomožna delavka, prodajalka, perica. — Retuširka. — Služkinja, stenografinja, strojepiska. — Šivilja za perilo. — Telefonistka, telegrafistka, trgovska agen- tinja. — Učiteljica, uradnica. — Vezilja, vzgojiteljica. III. Oskrbovalka, pomožna delavka, pražilka, strežnica, zavijalka. 233 XXV. Oskrba slabovidnih. Razen dobrovidnih in slepili otrok razlikujemo še tako zvane slabovidne. Slično ko slepi potrebujejo tudi taki otroci posebno oskrbo in nego. Za slepce so posebni zavodi, slično pa tudi za slabovidne otroke. Slabovidni otroci ne spa¬ dajo v šolo in tudi ne v zavode za slepce! V posebnih usta¬ novah za slabovidne se skuša izrabiti in izšolati slabovidnim otrokom ostanek vida. V njih se navajajo otroci tudi k samo¬ stojnemu življenju in poklicu. V slabovidno šolo spadajo le duševno popolnoma normalni otroci, katerih vidna ostrost je vsaj tolika, da razloči otrok na razdaljo 1 m 2 prsta, kar ustreza V 4 normalne vidne ostrosti. Glede načina vzgoje in pouka slabovidnih otrok v teh zavodih so mnenja deljena in razlikujemo v tem pogledu 3 tipe teh ustanov. Dunajsko šolo označuje pouk v tipnem vidu, t. j. v gledanju s pomočjo tipa. Postopek sloni na spo¬ znanje, da slabovidni nikakor ni običajen slepec, marveč da vidi. Zaradi tega se mora z njim ravnati kot s človekom, ki normalno vidi. Njemu je treba le razširiti duševni krog, mu izpolniti vrzeli in mu pripomoči h kolikor mogoče obilnemu znanju. Ker ima tak otrok slabe oči, mu je treba pritegniti k podpori oči tudi ostale čute. V prvi vrsti tip, ker običajno gle¬ danje ni nič drugega kakor otipavanje predmetov z očmi. Od dunajskega se razlikuje berlinski način vzgoje teh otrok v toliko, da priteguje ne le tip, marveč tudi sluh. Pri njem se daje več važnosti sluhu, kakor pa tipu. Hamburška šola pa je nekak kompromis med obema strujama. Tudi ona združuje izobraževanje s sodelovanjem tipa. To bolj iz vzroka, da se čimbolj izravnajo posledice even¬ tualne poznejše izgube vida. V dunajski šoli se začenja pouk s pisanjem. Otroci pišejo najprej z obema rokama, i. s. prosto v zraku. Na ta način si 234 izpolnjujejo predstave o posameznih kretnjah. Nato sledi pisanje, i. s. z vsem laktom, pozneje šele s prsti. Tabla za pisanje stoji pokonci, kreda je rumena! Otroci pišejo najprej pokončno, šele pozneje poševno, Prav zanimiv je postopek, kako se seznanjajo otroci s črkami in uče čitati. Pri pouku si vrežejo v kalup črke ali pa jih sestavljajo iz ravnih in lokastih drobcev ali pa iz koščkov kovine. Otrok tiplje s prsti črke v kalupu in si vzbuja s tem prostorninsko in oblikovno predstavo o predmetu. Nato se pri¬ trdi kalup na pokončno stoječo tablo in otrok izvleče s kredo urez, ki je v njem. Šele pozneje se vadi otrok v pisanju iz spomina. Na početku vaj so črke velike 3 do 4 cm. Pozneje se nekoliko zmanjšajo, vendar pa le, ako otrok napreduje. Ko zna otrok pisati, se pričnejo vaje v čitanju. Pri čitanju se poslužuje otrok ali daljnogleda, ako je daljnoviden ali pa povečalnega stekla, ako je kratkoviden. Geografijo se uči na velikih stenskih zemljevidih, ki imajo le najvažnejše podatke, začrtane z debelimi črtami. Računati se uče otroci na pamet in s pomočjo dominovih kamenčkov in kart. Otroci se uče poleg tega v sistematičnih vajah vida. Z očmi morajo slediti ravnim črkam, fiksirati na njih določene črke itd. S pomočjo gledanja skozi barvna stekla in z opazovanjem posameznih barv se uče spoznavati in razpoznavati razne barve. Otroci se nauče tudi razna spretnostna in ročna dela, kakor n. pr. modeliranje iz gline, lesorezbo, knjigoveštvo, pisanje na pisalni stroj, šivati na šivalni stroj, kvačkati, plesti itd. Igrati na instrumente se uče po sluhu ali pa s pomočjo predstave not, pri čemur se poslužujejo tipa. Domačih nalog ne izvajajo. Prav strogo se pri njih pazi na higienski življenski način, na pravilno držo telesa in na primernost čitalnik in drugih šolskih pripomočkov. Zelo mnogo se gibljejo na prostem in vadijo v igrah. Največ v igri z žogo, kajti z njo si ne vadijo le vida, marveč se urijo tudi v smotr¬ nosti gibov in si pridobe z igro izvestno samozavest. Ker je pouk teh otrok jako težak, sme obiskovati en raz¬ red le po 12 učencev. Učilnica mora biti velika, stene in po¬ hištvo svetle. Kreda za pisanje na tablo pa rumena. 235 XXVI. Splošna higienska navodila za pisanje in čitanje. Na notranjo stran sprednjih platnic vsake šolske knjige spadajo sledeča navodila: 1. Piši in čitaj tako, da ti pada svetloba od leve na zve¬ zek ali na knjigo! 2. Pazi na dobro in enako osvetljenost, ako opravljaš drobna ročna dela! 3. Sedi prikladno! Pomakni stol tako deleč pod mizno ploščo, da sega sprednji rob sedala približno 2 do 5 cm pod njo! 4. Drži trup pokonci, vendar se ne dotikaj s prsmi miz¬ nega roba! Ne piši na okrogli mizi! 5. Prikladno sediš, ako je mizna plošča v višini tvojih komolcev. Ako je stol previsok in miza prenizka, izmenjaj stol z nižjim! Ako je prenizek, položi nanj blazino ali še bolje kaj trdega, široko desko, knjige itd!. 6. Postavi nogo z vsem stopalom na pod! Ako ti vise noge prosto v zraku, podstavi pod nje podnožnik ali široko opeko i. sl.! 7. Deklice si naj enakomerno porazdele krilo po sedni ploskvi! 8. Piši tako, da je mizni rob vzporejen z robom zvezka! Položi pišočo roko lagodno na mizo. Nasloni hrbtišče na naslo¬ njalo in opri se nanj! 9. Noge drži navpično na pod! S tem najbolje podpiraš svoj trup. Ne prekrižaj nog ne čez koleno, ne čez gleženj in ne izteguj jih! 10. Zvezek drži z levo roko in ga premikaj po potrebi navzgor in navzdol! Predložko položi pred sebe, ne pa ob stran zvezka! Potezaj osnovne črte pismenk navpično na notranji mizni rob! 236 11. Piši razločno in veliko! Piši s temnim črnilom! Ne jemlji tankega peresa! Ne zalivaj črnila z vodo! Ako pišeš po¬ konci, položi zvezek v telesno srednjico, ako pišeš poševno, položi zvezek najprvo vzporedno z notranjim robom mize, nato ga pa zasukaj proti levi za približno 40°! Le pri taki legi zvezka smeš pisati! 12. Ne igraj na klavir v Somraku in pri slabi razsvetljavi! 13. Ne čitaj v vlaku, zlasti ne pri umetni razsvetljavi! Tako tudi ne čitaj med vožnjo na vozu! 14. Piši in čitaj vedno in povsod v zorni razdalji najmaj 25 do največ 35 cm! 15. Ne čitaj in ne izvajaj ročnih in drugih del v postelji! 237 XXVII. Zaključek. S tem zaključujem poglavja o očesnih boleznih, ki so po¬ stala obsežnejša, kakor sem jih bil prvotno zasnoval. Iz mojih izvajanj sledi, da je treba posvečati vidu in očem šolske mla¬ dine mnogo pozornosti, ki jo tudi upravičeno zasluži. Oko je organ, ki usposobi človeka v življenju, v poklicu in v družbi. Cim boljše oko imamo, tem lažje zmagujemo v borbi, ki nam jo nalaga življenje. Tudi v šoli bi utegnili napačno presojati učence, ki jim vidna hiba ni izravnana z naočniki, in ki jih po krivici kaznovati, n. pr., ako se pri pisavi ne drže črt, ako pišejo in čitajo slabo, zaostajajo pri narekovanju i. sl. V delo¬ krog učitelja spada, da opazuje učence na vid in na stanje oči in skuša z vsemi sredstvi odpraviti vzroke očesnih hib, kolikor je to v področju šole mogoče. Pri vsakem otroku, ki boleha na pogosto se ponavljajočem glavobolu, na nepazlji¬ vosti, raztresenosti itd., se mora misliti tudi na očesno hibo kot vzrok teh pojavov. Za pobijanje očesnih bolezni pa ne zadošča le enkratna preiskava, marveč je neobhodno potrebno redno zdravstveno nadzorstvo, ki naj se izvaja pri šolski mladini v celoti vsaj 2 krat na leto. Ob vstopu v šolo se mora zdravniško pregle¬ dati glede oči vsak novi učenec. Ostale učence je treba pre¬ gledati vsaj 2 krat na leto, na očeh bolne pa parkrat. Vsak novi učenec mora biti zdravniško preiskan na ostrost vida, na barvni čut in zunanji izvid oči. Izvidi se vpišejo v zdrastveno polo, ki spremlja učenca od vstopa v šolo pa do izstopa iz nje. Učenci, ki trpe na nepravilni lomnosti, se morajo opremiti z dobrimi naočniki. Očesni pregled naj vrši po možnosti stro¬ kovnjak za očesne bolezni. Segel zahteva šolskega speci- jalista okulista že za vsakih 5.000 učencev, V njegov delokrog spadata ne le zdravstveno nadzorstvo in zdravstvena oskrba učencev, odnosno bolnih, marveč tudi očesno higiensko nad- 238 zorstvo in nadzorstvo tako nad razsvetljavo šolskih prostorov kakor nad ostalimi šolskimi potrebščinami, kolikor so važne za očesno higieno. Na deželi, kjer ni strokovnjaka za očesne bolezni, izvaja to nalogo sreski, odnosno banovinski zdravnik. Podpira naj ga učiteljstvo, ki lahko preišče otroka na ostrost vida, na obo¬ lenje veznice itd. Ob ugotovitvi slabovidnosti ali ob sumu kake očesne bolezni naj predstavi učitelj otroka nemudoma zdravniku. Zdravnik pa je dolžan, nemudoma obvestiti učitelja o ugotov¬ ljenem izvidu ter o ev. potrebnih zdravstvenih in zaščitnih me¬ rah. Da pa bo učitelj v čim večji meri kos nalogam, katere mu nalaga praktično življenje v mnogokrat oddaljenih in osam¬ ljenih krajih, kjer je popolnoma navezan na sebe in na svoje znanje, je neobhodna potreba, da se v učiteljiščih in v drugih strokovnih šolah, namenjenih nadaljnji izobrazbi učiteljev čim bolj razširi in poglobi ne le študij higiene, marveč tudi znanje prve pomoči ob nezgodah in obolenjih in se z učenci pretre¬ sajo razna pereča vprašanja iz javnega zdravstva. Tako je omogočeno zlasti na deželi skladno sodelovanje med učiteljem in zdravnikom, ki morata v skupnem prizade¬ vanju za dvig ljudskega zdravja in še posebno za blaginjo mladine ustvariti mnogo dobrega in koristnega! 239 HfiRODNfl IM UNIUERZITETNfl KNJIŽNICA