Št 51.
V Gorici, dne 18. decembra 1896.
Tečsg XXVI.
,Soča"
izhaja vsak peluk o poldne in velja  s  prilogo  „(fipi<inkl lllt* vred [», J...SU prejemam« sdi v Horici na dom poSiljana:
v« leto.....t"W. 4-40.
pol lela......-'-°-
tetrt ieta •     ....     »    t'W. Za  tuje  dežele tolifco več.  kolikor je ve.-ja poštnina. Detavcem   in   drugim   mauj  premoinim  novim  naročnikom naroinino   znižamo,   ako se oglase pri upravnUlvu.
..PrliMK"  izhaja  vsakih H  dnij  vsak  drutr! ioret ia velja za celo leto So kr.
»Gospodarski LI»tM uhaja in se prilapa vsak iiu^ec v obsegu 16 siranij. Kadar je s petek praznik, izidela lista ie v četrtek.
SOČA
I
(Izdaja za Gorico.)
Oznanila
»n .raSMIICE* plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat -. po pogodbi. — Za večje črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunsll ulici m v bolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti vohke vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponte della Pabra po 8 kr.
Dopisi pošujajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu .Soče«. - Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  ~-  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9.
I
Izdaja.aH fin odgovorni  uradnik Dragolin StrucolJ.
, Bog in narod J"
O gmotne®) stanju učil
,S o C a" je jako obzirno porotah o letošnjem zborovanju učiteljske .Zaveze" v Op,.tiji. Takrat smo oinetij.ili tudi govor nad-ucil»-lja v Mokronogu L. Jerneja K a mik a r j a o .sijajnem gmotnem stanju slov..= IjudsKo-šolskega učitelja tu koncu 1'.». slol-tja".
.Zaveza* nam je poslala la govor s prošnjo, ila bi ga ponatisnili. K«t sta objavila govor olja učiteljska lista, dobili so ga gotovo pred r.fi vsi gr\ učitelji. Ako iii ga hol.li ponatisniti še mi. morali Iii takoj priči ti z govorom polemiko, ki bi sUari nič ne koristila. Obža.tije uo le, <i i .Zaveza" razglasa oni govor v celoti, ko je vv» lar nift izd.ijilelj pri zborovali/: .Z.«vez." pojasnil pravi položaj glede ni neko pivtio /uaneg.i go-poila učitelja z Vipmkfga, in dasi je wl-po-,lat;ee goriškega učiteljskega društva odločno zanikal kot najiiierodajnlJa prii'a na;* gršu laz, ki se j,. un,|i razglasi... Ak.i go-»podje m>'iiijo, da * t a k i in orožjem kaj dosežejo, varajo se Ici.io. V inte:v,:i dobre stvari .Tanie bi ž< !<j!i nekoliko v»-e tal.la nasproti veljavnim in odličnim voditelj, m naroda, ki mi tega vredni, če tudi ne jeni-Ijemo v poštev, da že njili dostojanstvo bi moralo dajati dovolj povoda, da se ¦-- o tijtli ne laže pri tako važni skupščini, ka-kor-llia ;e yboro'..i«|e nf:|i l^ke  .Zaveze".
Kar b< tiče .Hoče, da bi se ;i »te podtikali zopet kaki nameri!, naj omenimo le to - le :
Najbolj drastična Mika o urilelj-ki mi* z.!iiji v ti m govoiu je bil dopis v .:¦> o Cist. 10. z dne ti. mana. Ako bi g. govornik ne bil t~tt.il u iiezaplenjt ne .Soče", mar-\ič goverit i^te be.-ede kot »soje bl.*go, nar-brže bi se bil telo ogi.isi! vladin zastopnik. — Sploh pa je Hiiauo tuU; stališče v tem vprašanju, in Loko rečemo, da smo do-i.j v tem pogledu Uči2elj>tvu uč koristili in go v»i govori pri raznih zuorovanjdt. - Ako torej zahtevamo pravega takta, zahtevamo ga učiteljstvu samemu v koii»t, ni: pač ni-n.aino rnčesa ne pridobiti ne zgubiti, pa tudi ne vsi tisti, proti ka^rim so bile zlovo^no naperjene strupen« pui:ee.
I'rt zborovanju mi b:!c spivjete Jnlinr-ka'.t re rt:.uh;eiJe na ku.tu iH;.«-i;;i-iiiga govora. Te re>ii!ui-V' tu;, pa de-lmno poua-li-m-mo. Glav« m- Uk» .>¦;
ti,m; glavi;! zbor ,//,av<,:e sluver^k.L učibljskih iiru;tei- v (/p.»Lri dne &l. a\\,hU meseui  ,VM\. i. ujut,!.::
.Z oziro u na imIiio ra-!nr: i.tu~evn: tn telesni napor i.udskegu uelteija ler^a se dandanes od njega toliko, kU pri s. iLnjL-m U-e.stnem položaj«, glidt- službenih, gmotnih, družb«-iidi in pravnih razmer, nikakor ne more. kakor do Sedaj, vs«-h svoj:h močij posvetiti ?. vspehom vv.\i*encnin poklitu. Nepovuljni odnoSaji v učiteljskem stanu so že tako neznosni poslali, da se je mnogo učiteljev vsli-d postranskih op-avii ugonobilo; drugi zoptl, ki nimajo prilike s takimi postranskim: službami izboljšati si svojega slabega gmotnega stanja, zro z nekako nemo obupnostjo v še bolj žalostno bodočnost — iii, le redki so med nami, katerim je osoda b:la vsaj toliko mila, da se jim godi malo bol.še. — Kolikor pa se je do sedaj storilo za iiClleljstvo, je tako bore malo, da Se vredno ni kake omembe. Vse uravnanje učiteljskih plač po raznih krono vinah bile so do sedaj samo slepilo nasproti ljudstvu, če5, za učileljstvo se je storilo dovolj, več se ne more. Ne pomisli pa se, da večina ue.ileljst.vj živi v največji bedi in revščini. Posledica temu je vedno pomanjkanje učiteljev, kar pa se je se posebno v najnovejšem času je!o občutno kazati. Sicer nameravajo temu nedoslatku nekoliko pripomoči z ustanovitvijo deželnih kotiviktov (od-gojišč) za učitelje, kar pa baje ne bode dosti pomagalo. Nasprotno smemo o tem že danes izraziti svoje pomisleke, kajti marsikateri mladenič se vsted tega ne bode maral posvetiti učiteljskemu poklicu. S kakim duševno nezrelim učiteljskim naraščajem se tudi narodovi naobrazbi ne bode koristilo. Šola, narodna izomika, ljudsko blagostanje ohrani se
le Udaj na površju časa, ako se tudi učitelj .v službenem, gmotnem, družabnem in pravnem »zim vzdržuje na površju Časa.
Naslanjajo se na to izjavo danes tukaj zbrano slovensko učiteljstvo terja:
t. Uvaževaje prežalosluo gmotno stanje vsega slovenskega ljudsko-Šolskega učiteljstva - in g'ede na to, da v kratkem izboljšajo plače c. kr. uradnikom, duhovnikom in častnikom, zahtevamo, da se tudi ljudskim in meščanskim učiteljem, ki so za državo in deželo vendar najvažnejši činitelj, letni dohodki uravnajo l.iko, da bodo jediiaM onim e. kr. uradnikov v 11., I o. in '.). plačilnem razredu za učiteljstvo ljudskih ter v 10., '.t. in S. plačilnem razredu za učiteljevo meščanskih šol.
•2. IVeduo stopi ta uravnava v veljavo, dovolijo naj se v ta namen povsodi in takoj plinarne dravinjske doklade.
li. Ker deželni zbori najbrž«' tudi vpri-budnje ne bodo upoštevali S .*».». državnega zakona z dne IJ-. maja meseca 1 Sli**. I., da bi Učiteljem pi.iče uravnali tako, da bi ti za-mogii v.-o svojo moč obrai'ati v «voj poklic ter da bi jim tudi v resnici bilo mogoče »vojo rodbino živili primerno okotnoslim do ličnega kraja, sklene se. visoko e. k r. vlado napiosiUda blftgovoli Šolo vsprejeti    v   svoje    področje,   to   je,
•juihka Šola uuj se piulržuvl,
I.   V dosego tega naj .Zaveza slovenskih učiteljskih društev" »topi v dogovor /. drugimi deželnimi učiteljskimi društvi v Avstriji, d,i ukrenejo vm' potrebno.
o. V.->a ta ilrustva naj visokemu e. kr. niini>ter.-.t\u za uk in bngnč.edjo predlože .skujnio spomenico", v katerej n.ij se razkrije gorje in prež.dohtiio gmotno stanji vsega ljudski »-šolskega učitelj.slva po avstrijskih deželah.
0. Ako deželna učiteljska društva — oziroma .zveze teh diuStev* — spoznajo za potrebne*, pošlji: tuj se v ta namen posebna depularija do miuisterskega predsednika, na-učnega miniitra — i:i celo do Njegovega Veli C a n s t v a, p r e » veti e g a e e s a r j a tu v J a d a r j a. Manjše dežele bi bilo zastopane po jedliem, večje pa po dveh ali treh odposlancih.
7. SluiS.ena ieta naj se \>\M težavnega | in naporni ga dela, ki ga ima učitelj pri vz-" goji iu pouku mladine, r-krčijo na :i."> let, u»t»"*Si tudi leta začasnega službovanja.
Jv Naslov .poilučileljev* naj so odpravi brezpogojno.
'.*. Tajna kvalll:'--aeija je nekaka ne-nravua m nepotrebna uredba, torej naj se edpr.ivi.
l«l. Šolski zakon o nadzorovanju .šol predela in popravi naj s>e v letu smislu, da se krajnim šoi-kon svetom vzame pravica nadzorstva * pedagogiškem iu diiLktičuem oziru: prepusti pa naj se jim samo oskrbovanje stvarnih šolskih potrebščin.
II.  fJiede na to, da pri sedanjih družbenih razmerah dobra vzgoja mladine p o s « b t; o b I a g o d e j n o v p I i v a v k o-r i s t in blagor državi in d e ž e 1 a m. skrbi naj se za vtčjo izobrazbo učiteljstva. Ako bi država to zahtevo odklonila, naj potem dežele to veievužno vpiašanje prevzamejo same v svojo skrb po vzgledu dunajskega mesta.
Si. Por-el .občinskega tajnika" je časten i u tak. da ga sme učitelj v prostem času opravljati; torej mu tega višje šolske gosposke tudi ne morejo in ne sinejo zabra-niti, ker ne .nasprotuje zakonito določenim naredbam.
\'A. Pri bodočih volitvah v deželne za-stope naj se po vseh slovenskih pokrajinah postavi vsaj jeden kandidat iz vrste učiteljev v imenik poslancev, da ti potem kot izvedenci v šolskih zadevah pri sklepanju novih šolskih zakonov, ali pa pri preosnovi že obstoječih, zamorejo vedno svoje mnenje izražati s pedagogiško - didaktičnega stališča. Ti zastopniki iz učiteljskega stanu bili bi torej naši pravi zagovorniki in nekako poroštvo za boljšo prihodnost vsega slovenskega učiteljstva'1.
Tl»*ain zalaga „Gor. TIskarna«- JI. Gabrscsk (odgov. J. Krmpotic).
Prav čudna je zahteva, naj se ljudska šol a p o d r Ž a v i! V Avstriji sploh je že davno zmagalo federativno načelo in močne stranke se bore proti sovražnemu nam centralizmu. Vse Češke stranke so nasprotne centralizmu ; enako bi se Iep6 'zahvalili Poljaki, ako bi se jim ponujali na Dunaju, da bodo poslej z Dunaja vodili deželno upravo in poseimo šolstvo. Zlasti kar se tiče Šole so vse stranke edine, da v njej naj imajo prvo besedo posamične dežele ; le mi Slovenci smo .narodni avloiioiuisli" in hočemo, da slovenska šola bodi v rokah slov. n a-roda, ne pa deželne nli državne oblasti!
Zdaj pa pridejo gg. učitelji slovenski z zahtevo, ljudska Šola naj se podržavi t Od kod toliko nasprotje?!
Sicer je znana reč, da taka zahteva je v Avstriji nei;.vršljiva! Deželni zbori nikdar ne privole v toliko prikrajšanje svoje moči na tako važnem polju !
Proti volji deželnih zborov se pa ne d.i doseči bika pieiueiiiha lazim s kakim .državnim štrajkom", kateri bi utegnil pa pri prvi priliki razbiti glave onim, si so ga uzročili,
Veliko ali majhno županijo.
H. (l/.v. dop,
h toliH. hrifiot:
Predha človeške družbe ima namen, ljudstvo pripeljati na tej zemlji k časni sreči, iu različnim stanovom preskrbeti primernega blagostanja. Ali za easnostjn pride večnost, tako nas uči tu; le krščanska lilo/oliju, nego tudi paganskii. Torej kot popotniki iz čas-nosti v večnost ne smemo nikdar prezirati koničnega smotra človeška, Vsaka uredba človeške družbe, vsaka oblika države, vsak zakon bi moral imeti pred očmi konečui namen človeštva. Nimamo navade pogostokrat /abienkali na tako imenovano klerikalno struno in povsod le o veri govoriti in j ti. Vendar tu pa tam se človeku ponudi lepa prilika, da mora viasih kako zinili tudi na to stran, kajti krščansko-socijalen program je cel in nedeljiv, ki obsega versko, gospodarsko in socijalno vprašanje. O pravem času, na pravem mestu in iz pravega namena je treba pokazati tudi očitno svoje krščansko prepričanje. Daleč proč od nas je razupiti klerikalizeiu, ki je pristno krščanstvo pripravil ob veljavo. Zategadel nam «Sociui» Cita-telji in prijatelji krščanskosocijalne preosnove nikakor ne zamerijo, ako pri tej priliki poudarjamo tudi versko ali recimo moralno stališče.
Veliko se je pisalo na Slovenskem o liberalizmu, ki je res veliko zlii provzročil na svetu. Veliko hudega je vzročil liberalizem na gospodarskem polju. Oklicala se je neomejena prostost obrti. Vsakdo sme kjer in kadarkoli opravljali obrt, katera mu je ljuba. Spočetka so bili vsi omamljeni vsled te prostosti, mi-slili so, da napoči zlata doba splošnemu napredku. Toda posebno mali obrtniki čutijo trdo pest gospodarskega liberalizma. Hud boj se bije med obrtniki tako, da drug drugega uničujejo. Konkurenca na življenje in smrt se pojavlja ne le po mestih nego tudi v najzadnji hribovski vasi. Da se res bije boj med obrtniki na deželi, kaže ogromno število krčem in žganjarij. V naših slovenskih trgih in pa po glavnih cestah je krčma pri krčmi, ki so v hudem boju druga proti drugi. Ni se Čudili, ako učeni socijologi imenujejo 19. stoletje stoletje splošne zapravljivosli in pijančevanja. Le pomislimo, kak blag namen so imele krčme v prvih stoletjih krščanstva. Ker so verni krislijani prihajali po veC ur daleC k škofijam in potlej k župnijam, so si sezidali pri cerkvah gostilnice, v katerih so iskali potrebnega živeža. In dandanes? — Dandanes so krčme velika nesreča posebno za našo kmetijsko in delavsko ljudstvo. Kakšen vpliv imnjo krCme na nravnost našega ljudstva, to ved6 najbolj oni, ki živijo med ljudstvom na deželi.
Vzemimo torej veliko in obširno županijo v hribih, ki šteje veC katastralnih občin,
v katerih imajo obeinarji vCusih Cez k debele ure dole« do svoje občinske pisnrnice. Na potu v občinsko pisarnico in nazaj stoji krtma pri krčmi. Ako pomislimo dnlje grdo navado nnalli kmetov, da redko kednj vka-žejo poprej jedi in potem Se le pijačo, marveč včasili v prazen želodec vlivajo žganje in vino tako, da je hitro omamljen; ako dalje preudarimo, da naši kmetje, kadar pridejo k vinu, ne poznajo več mero j z ozirom na to, da je človek že tako nngnen bolj k slabemu kakor dobremu, ali se hodomo potem čudili splošni zapravljivosli in nemoral-uosti ?
Splošne pritožbe se slišijo, koliko dela imajo županstva in kako vsestransko so nadle-govane od politikih oblaslnij. Dosledno se niiiože tudi opravila občinurjev v občinski pisarnici. Vso oblastnije v *'sch rečeh so obračajo do županstva iu (a do občinarjev. Polovico več. potij imajo zdaj občinurji v občinsko pisarnico kakor nekdaj, Heiiiuio, da bi županstva obširnih županij le nekoliko hotela natančno postopali v rečeh lastnega področja, sosebuo glede policijo in nudKorslvu v različnih poslih, kum hi prišla z delom in kolikokrat bi morali občinurji po več ur daleč hoditi v občinsko pisarnico.
V zadnjih l.tih ao začeli ljudje budili križem sveta, Oedalje bolj se množi slovito delavcev, ki hodijo v svet. Vsled toga se množi tudi delo pri županstvih in so ninože tudi poti občinurjev v občinsko pisarnico. Z ozirom na to, da naši ljudje ne poznajo vrednosti denarja, ako ga imajo vo čskupaj; glede na to, da ho na vsej cesti v občinsko pisarnico nastavljene krčme, ki kakor skopci Čakajo, da se kdo vjame in tam zapusti ne redkokrat krvavo zaslužene krajcarje — in tudi — poštenje; — uvažuje, da možje pridejo iz občinske pisarnice pozno v noč pijani domov, kjer potem nastane navadni ravs in kavs, mora vsak trezen človek sprevideti, da velike županije so našemu ljudstvu v dušno in telesno škodo. Večkrat naš kmet preudari in pomisli, kadar v drugo gre v občinsko pisarnico, kajti še vedno mu je v spominu od zadnjič ponočni kraval, vsled česar se včasih premaga in ne gre v krčmo. Ali to se godi morda enk.at, dvakrat, v tretje ne več. Ko bi ne bila dolga pot in bi ne bilo toliko krčem na celi črti, bi mogoče premagal. Poleg tega mora tak, ki gre mimo krčme in nima navade <dati za en liter«, slišati včasih različnih zabavljic od krčmarjev in pridnih obiskovalcev krčem. Da vsemu lemu pride v okom, poda se v eno ali dve krčmi, in tam potem zabije pred litrom vina ali žganja po več ur s praznim govorjenjem. Ne malo je takih, ki mislijo, da morajo vse krčme obrati, preden pridejo domov iz občinske pisarnice ali pa iz bližnjega trga. Ko bi se to godilo pri samskih in ne pri gospodarjih in hišnih očetih, naj bi že bilo. Ali ker se to godi pri stariših, si lehko mislimo, kako vse to upliva na nravno življenje in obnašanje otrok in sploh na celo družino. Vse to odpade pri majhnih županijah, ker obeinarji tako rekoč imajo občinsko pisarnico pred pragom in ni jim treba hoditi po dolgi poli in cel dan zamudili v več ur oddaljeni pisarnici. Ako bi se tudi pripetilo, da zaide mož v kako družbo v domaČi krčmi, ni tolike nevarnosti, kajti dobro ve, da žena ali pa otroci ga pridejo klicat. V majhnih županijah opravi vsakdo hitro. Ako sta župan in tajnik zadržana in ne moreta hitro stranki vstreči, se ta poda hitro na svoj dom k navadnemu delo. Vse drugaCc je pri velikih županijah. Tu mora cel božji dan zamuditi in še morda ničesar ne opravi. Ker je od doma morda oddaljen 3-4 ure, čaka v krčmi in tam pije. Kam pa hoče. ako ne v krčmo ? Posebno pa morajo obeinarji stopiti v krčmo, ako je oče župan ob enem tudi krčmar, kar ni posebno redka prikazen. In kaj potem, ako je oče župan na slabem glasu in rad zabavlja čez lo in ono ?
(Dalje prih.)
Občinski pravnik.
IV. Pritožni ull rekurznl postopek.
Poglejmo zdaj, kaj določajo posamezni deželni in nekateri državni zakoni d rokunt-nem roku.
Naš občinski red obsega naslednja določilu;
V  zadevah lastnega področja razsojajo starešinstvo pritožbe, podano proti županovim oziroma župniistvenini iinrodbaiu. Tuko pritožbe je podajati županstvu v H dnoli po razglasitvi naredbo oziroma po vročitvi do-ličnega odloka,
V  enakih zadevali ruzsojtijo deželni odbor prošnje za pran aradbo sklepov občinskega starešinstvu, Tuko prošnje oziroma priložbo jo v neproBtopni dobi 14 dnlj po tistem dnevu, ko so je sklep razglasil ali komu priobčil, podali županu, da jih predloži deželnemu odboru. Kdor poda svojo vlogo naravnost deželnemu odboru, zamudi lahko rekiirzni rok, in nasledek jo, da no opravi nič, tudi če je pritožba sicer opravičena,
Županstvo mam v občini razglalall vho naklade, ki se po slurošinslvtmili sklepih raz-delnjejo na občino, Tudi proti takim oklepom naperjene ugovora jo v n op ros t o p ni dobi l i dnlj po razglasitvi podajati županu, da jih odpravi na deželni odbor,
V  zadevah izročenega področja razsojtijc ua drugi stopnji politično okrajno oh-luslvo. Tako gredo n. pr. vso pritožbe proti 7»pauslvenim kazenskim obsodbam po županstvu na okrajno glavarstvo. Podajali jih je v 8 dneh po vročitvi obsodbo, Pa tudi pritožbe zoper tiste naredbo kakega županstva ali sklepe občinskega starešinstva, s katerimi bi se bili prestopili ali napačno izvajali veljavni zakoni, razsojujejo po inslančni vrsti politična oblastva. 0 rokih za vlaganje takih rekurzov velja to, kar smo razlož iii v 1, članku.
Naš občinski volilnik določa ne-prestopni rok 8 dnij po dotični razglasitvi za vložbo ugovorov proti imenikom volilcev. lic za to postavljena komisija ne ugodi ugovoru, to je, če ne izvede zahtevane premembe v imeniku, podati je proti temu najkasneje v 3 dneh rekurz komisiji, katera ga predloži okrajnemu polil, oblustvu v končno razsodbo.
Pritožbe preti temu, kako se je ravnalo pri volilvi občinskih zastopnikov, je podajati v ueprestopni dobi 8 dnij po končani volit vi županu, da jih predloži namestuišlvu v končno rešitev.
Torej ne naravnost namestuišlvu pošiljali takega rekurza, ampak ž u p a u u nuj ga poda, kdor hoče s temeljitimi razlogi doseči, da se ovrže izpodbijana volitev.
Nedavno so n. pr. nekateri volilci v Ž. na Tolminskem poslali v postavnem roku na tehtne razloge oprto pritožbo proti stare-Šinslveni volilvi neposrednje namestuišlvu v Trslu. Ono je vlogo po okrajnem glavarstvu vrnilo županstvu, kamor" je došla več dnij prepozno, in zato jo je pristojnooblastvo zavrnilo kot zakasnjeno.
Po zakonu o domovinslvu z 1. 1863. obravnavajo in razsojajo o doiičnih zadevah politična oblastva po inštančni vrsti. Zoper dve enakoglasni razsodbi ni dopuščen rekurz na minislerstvo notranjih poslov.
Glede prepirnosti, ki nastajajo zastrau skladanja Itoškov za potrebščine cerkvenih občin, ni prav jasno ločena pristojnost uli kompclcncija avtonomnih in političnih ob-lastev.
Po deželnem zakonu z dne 29. novembra 1863. (§. 15) gred6 pritožbo občin ali posameznih skladovn...ov proti odredbam skla-dovnih odborov na deželni odbor in podajati jih je po določilih občinskega roda. Po državnem zakci»i r. dne. 7. maja 1874. štev. 50. pa razsojajo upravna ali politična oblastva, kadar se suče prepir okoli takih dolžnostij, ki izvirajo iz pristojnosti spornih .slrank h kateri cerkveni občini, sodišču pa, kadar se nalaga dolžnost vsled kakega posebnega prav-
nega fmena. Pritožbe je podajati  po zgorej navedenih pravilih.
Proti Karedbam cestnih odborov podarie pritožbe razsoja deželni odbor, pritožbe v cestno-policijskih zadevah proti sodbam občinskih poglavarjev pa politično okrajno oblastvo.
Vse zadeve, ki se nanašajo na rabo, napeljavo in obrambo v6d po zakonu z dne 28. avgusta 1870. (str 41 dež. zaL), spadajo v področje političnih oblastev. Pritožba zoper razsodbo polit, okrajnega ob-laslvn gre na narnestnistvo, pritožna zoper namestništveno razsodbo na poljedelsko mi-nisterslvo; Te se je pa podala pritožba zoper kazensko razsodbo, na ministerstvo notranjih poslov. — Vsako pritožbo je pismeno ali ustno podati pri poliliškem oblastvu, ki je na prvi stopnji vodilo obravnavo, v 14 dneh po razglašeni razsodbi.
Po zakonu z dne 30. aprilu 1870. st(. 31. deš. zak.) zastran obvarovanja ob-delane zemlje zoper poškodbe po gosenicah, hroščih in drugih škodljivih žužkih gre kazenska oblast o dolicnih prestopkih županu in dvema podžupanoma. Zoper kazensko obsodbo je podati .nismeno ali ustno pritožbo v 1 4 d n e h po vročitvi obsodbe županu, dn jo predloži okrajnemu glavarstvu. Zoper dve enaki obsodbi ni več pritožbe.
Enako določilo velja tudi za pritožbe proti kazenskim obsodbam na podlagi zakonov zastran varstva kmetijstvu koristnih ptičev, zastran varstva poljskega blaga in zastran čebelarstva samo županovim razsodbam in odločbam v stvareh čebelarstva v štirih dneh po razglasitvi narodne ali vročitvi obsodbe po županstvu podajali političnemu okrajnem oblastvu.
Na podlagi novega lovskega zakona odivja in razsoja politično oblastvo v vseh lovskih zadevah. Bekurz zoper razsodbo političnega okrajnega glavarstva gre nn namestnišstvo, priziv zoper razsodbo na-uiostnišlvn na poljedelsko ministerstvo. Proti razsodbi o Škodi napravljeni z lovom in po divjačini, katero je narnestnistvo potrdilo, ni daljo pravne pomoči. — Rekurz je vložiti pismeno ali ustno v M dneh po vročitvi razsodbe pri tistem političnem oblastvu, katero jo razsodilo stvar v prvi stopnji. Proti kazenskim obsodbam zastran prestopkov lovskega zakona gre pritožba v drugi inšlanciji na narnestnistvo in v zadnji na ministerstvo notranjih stvari, katero razsoja dogovorno s kmetijskim ministerstvom.
Za p o g o z d o v a n j e K r a s a imamo po zakonu z dne 9. decembra 1883. štv. 13. dež. zak. posebno komisijo. Proti njenim sklepom se smejo dolične stranke pritožiti pri kmetijskem minislcrslvu in sicer v 4 tednih od tistega dne, kose jim je vročil odlok. Kadar gre za razglastilev zemljišč, vlagati je pritožbe pri narneštnišlvu.'
Po zakonu z dne 8. februarja 1869. zasU'?n šolskega nadzorstva gred6pritožbe zoper haredbe krajnega šolskega sveta na okrajni, zoper sklepe okrajnega na deželni šolski svet m zoper sklepe tega na ministerstvo za bogočastje in uk; vlagati jih je pri tistem oblastvu, katero je izdalo naredbo; vl4dnehpo njeni vročitvi ali razglasitvi. Pravilno vložena pritožba ima odložilno moč.
Pritožbe proti razsodbam zaradi nepri-četega, zanemarjenega ali prezgodaj pretrga-nega obiskovanja ljudske šole nimajo nika-koršne odložilne moči, če niso namenjene proti kaznovanju.
DOPISI
Iz Kanala, 16. dec. — V nedeljo 13. t. se je vršil tu shod posestnikov, kateri je sklical nadučitelj g. Miha Zega kot predsednik sadjarskega društva v Kanalu in na katerem je "predaval g. Ernest Klavžar iz Gorice o naših kmetijskih razmerah, bosebno o sadjereji.                                      ¦      .:.
Otvoril je shod g. M. Zega, pozdravljajoč zbrano občinstvo. Kratkimi besedami je označil namen sadj. društva, ¦ opisal -slabo stanja sadjereje; vzrok temu navedel je predsodke naših kmetov, pomanjkanje kupcev ter prerazlične sadne vrste. Povdarjal je kot posebno nalogo sadj. druživa, da bi se kolikor mogoče odstranili omenjeni nedostatki. Na to je govoril g. Kiavžar o našem kmetijstvu. Omenil je vladno komisijo iz dveh strokovnjakov: mlekarskega nadzornika g. Charouscka in prof. Maderja, ki sta prepotovala naše kraje, da bi se sama prepričala o naših razmerah. Utisi, katera sta dobila gospoda, niso prav laskavi, za hačirc našega kmetijstva. Prepričal je umetno gno^ jenje njiv, travnikov: saj je trpka resnica, da je naš okraj jako zaostal v tem ozira za drugimi, ko imamo vendar lep. vzgled pravilnega obdelovanja v. Furianijij-.kojem vzgledu že slede tudi Vipavci, Kraševci iti Brda. . t G. Val. Kofol je na,to govornika opozoril, da je naše ljudstvo ¦ presiromašno v. nabavo .umetnih gnojil, a to ja- žalostno, .da
niti svojega gnoja ne zna spravljati in hranili* kakor bi moralo.
Na to je prešel g. Klavžar na živinorejo, grajal malomarnost glede bikov, kojaje pri nas uprav grozna. Mesto da bi posestnik skrbel za lepo živino, prodaja vaje seno po ničevih cenah.
Na vprašanje g. M. Zega je odgovoril, da bi vlada dala poleg bika tudi kravo dobrega plemena, ako se pokaže le kaj dobre volje; opozoril je nadalje na ugodnosti, koje ima kmet, ako prevzame plemensko žival.
Da je obsodil strokovnjak g. prof. Mader stanje sadjereje kot jako žalostno, o tem seveda ni dvoma. V tem oziru smo pri nas najzadnji. Saj pa tudi ni mogoče drugače, ko se nikdo ne briga za sadna drevesa. Pogoje imamo vse, manjka le razuma in marljivosti. Opisal je nadalje na kratkem ravnanje z drevesom ter na podlogi številk dokazal, kolika je razlika cen dobremu sadju in drugim poljskim pridelkom. Skrbeti se mora, da se goji malo sadnih vrst in sicer le take, kiere uspevajo in so za kupčijo. Naloga sadjarskega dru-lva je, posluSati in pospeševati nasvete g. prof. Maderja ter tako začeti tudi pri nas pravilno sadjerejo.
Kakor vse drugo, tudi naše ceste niso uzorne. A v zadnjem času se je začelo vendar nekaj gibati: velike važnosti bode cesta ob *levcm bregu Soče od Kanalu do Sv. Lucije.
Prosili so nadalje prebivalci haujške planote, da bi bila cesta od Grgarja do Sv. Lucije sprejeta mej skladovne.
Enako naj bi se godilo na meji, kjer je ni poti, da bi bila kaj vredna. Kadi lega so se pritožili naši poslanci na Dunaju ter dosegli, da je vlada zagotovila svojo podporo. Tiskana prošnja, katero je napravil govornik sam, priporoča zveze: od Vrhovelj do Srednjega, cesto ob lilriji všlricno z italijansko, ter to, da se bi cesta iz Kanala do Kostanjevice popravila tako, da bi bila pripravna za vožnjo. Prošnjo naj podpišejo vsa prizadela županstva, cestni odbori, duhovniški uradi in krajni šolski sveti. Priporočal je še, naj se odpošljejo kopije tudi deželnemu odboru, Hi. vojnemu komandi« v Gradcu ter kmetijskemu ministerstvu v blagohotno podkrepilo.
S tem je končal g. Klavžar svoj velo-zanimivi in podučljivi govor.
Na to je vspodbujal g. M. Zega iiino-gobr.ojne poslušalce k složnosli okoli sadj. drvarslva ter toplo zahvalil g. govornika za njegov trud in njegovo požrtvovalnost. Pazljivost, s katero jo sledilo občinstvo govoru, je pokazala, da so bila izvajanja g. Klavžarja zanimiva in umestna: dal liog, da bi tudi obrodila obilen sad!
Domače in razne novice.
Pesnik Zamejski je bil nevarno zbolel na zapliučnici; nad 3 tedne je moral ostati v postelji. — Hvala,. Bogu, zdaj je pa že izven nevarnosti in na polu okrevanja.
Za prihodnje »piruhe" izidejo v »Slovanski knjižnici* 'njegove izbrane pesmi v lični.zunanji opravi. Sioveči naš S. Gregorčič jih je,pregledal in ocenil tako, da to bo lep dar slovenskemu narodu za prihodnje — piruhe.
Slovenska šola v Gorici. — Vsak Slovenec, ko se sreča s kakim' rojakom iz Gorice, popraša radovedno: »Kaj pa .s slovensko šolo v Gorici ?¦ — Na tako vprašanje ni mogoče še dati, jasnega odgovora! Mero-dajna gospoda (cincajo in mencajo, kakor tisti, ki nočejo in ne marajo dali, — Da je potreba v srcu slovenskega dela Goriške šestletnega boja za slovensko šolo, to je upriv škandalozen pojav, ki dela sramoto šolskim oblaslnijam te toliko hvaljene in ljubljene Avstrije!
Deželni zbor se snide že' 28. t. m. Ali bo zopet tak kup interpelacij, kakor lani? Ali bi' ne bilo bolje, ako bi gg. deželni poslanci pomislili: ali se ¦ sploh hote udeležili prihodnjega zasedanja, ako vse lanske interpelacije niso nič izdale! Ako beseda vseh naših poslancev nič ne velja, da le irreden-tovski glasovi zmagajo,' po' kaj naj hodijo v deželni zbor?!
»Eco del Litorale" je našim citateljem predobro znan list, enako njeno »kaloličan-slvo\ o katerem misli, da ga ie vzela v najem. Kcdar le more, udari prav s slastjo po Slovencih, a- nikdar nima za nas prijazne besede, pa naj lahonski potepuhi počenjajo še take lopovščine proti nam Slovencem.' — Evo zopet slučaj,!
Silno se je razkoračila nad našim zadnjim člankom „lz cerkve nas pode", kateri imenuje kot izrodek — liberalne smešnosti in drznosti, da se mi liberalci mešamo v cerkvene posle. Ali glejte jo, vo-lepobožno . krščansko - katoliško junakinjo! Mej tem, ko se oblastno korači proti „Soči\ ni riačla ne ene grajalne besedice proti onim ljudem, ki se dejanski mešajo v cerkvene reči in preminjajo za hrbtom inorodajnih cerkvenih, oblaslij prastare cerkvene navade in. običaje; ni našla ostre graje niti za topovsko tatvino, v cerkvi! Kajpak, saj je šlo tu vse le proti Slovencem, zato molči ta velekatoliška duša! Taki so gospodje okoli »Eco», pa hote dajati dobre nauke na levo uV desno! Pometajte raje pred svojim pragom, ki je blaten 2e več kqt preveč l
Isti list omenja tudi,, da naše pripovedovanje o župniku Stari n-igu je izmišljeno! Tolike predrznosti nismo pričakovali niti od »Eco", če tudi je odgovarjala le liberalni »Soči" l Kar smo pripovedovali, je vse res-
nično! Da bi se bilo o tem že kaj sklepalo
na merodajnem mestu, tega seveda nismo trdili, aH razni uplivni stroji so delovali z vsemi silami tako, kakor smo opisali mi. Da je gospodom neprijetno, ker smo i/.vedelt za vse take mahinacije liiili mi in da sinu. imeli srčnosti dovolj, osvetliti jih po vrednosti in po zasluzenju, to radi verujemo. Prebivalstvo v Pevmi je b!U> jako razdraženo, ker so jim vsiljevali Ma/iniga, katerega poznajo pray dobro Se iz prejšnjih časov; sklenili so tudi. da se prime.-no pripravijo na »sprejem", ako bi ga jim po vsej sili poslali za »dušnega pastirja". — No, v soboto se je reč ugodno rešila, kajti z najmerodajnišeg.* mesta se je obljubilo deputaciji iz Pevine. da dobe za vikanju č. g. Bud i nit iz Gorice. Ta novica je tamošnje prebivalstvo močno razveselila, ker nverjeno je, da dobi za dušnega pastirja moža, kafcoršuega prav Pevinu najuiijneje potrebuje. — Evo, tako »iz zraku" je Lilo vzeto naše pripovedovanje !
Kako daleč sega katoliški raiinu m verska gorečnost gospodov okoli »Eco"*, iuj dokazujejo tudi naslednje vrstica:
Pred li dnevi smo povedali, kako je pisal milanski »Osservaiore Cullolico" o mon-i. Pav is* r h u. »Gotrere* je drzno odgovoril »Osservatoru", kateremu je zabrusit v obraz očitanje, češ, d.t je ml „(>." nr.-dnik že obsojen na JO.OOO Ur radi Bos-iininijan-itva. - »Os-.orv.dore* je odgovoril mirno, tiezm* in dostojno. Dejal je, da je znano, kakošru j« bila porota. (— O, take porote polurno tudi na Primorskem! Saj tu noben St«*v.»n ne sme niti tožili laškega iist.i, ker pogori gotovo, dočim je Slovenec obsojen, naj še tako jasno dokaže svoje trditve. Tako se je godilo tudi našemu izdajatelju!) Sicer pa, ju dejal „0 s s er v a t o r e, ona obsodba ne more biti uredniku v nečast, saj je pomagal plačali ono globo sam sv. Oče! ¦-- In kaj mislite, da je .Eco* rekla le eno prijazno besedo v obrambo veleiigled-nega »Osservalnre Gattolico* ? Molči kot grob! Njena velekatoliška vest je povsem mirna, ko se po na*ih židovskih listih bl.ili,o prvi boritelii katoliške cerkve; nič jili ne zavrne, da bi čilalelji v naših krajih izvedeli resnico, dasi ve, da »Osservatore* je pri n is premalo razširjen' list, da se torej sam ne more uspešno bi .miti t — Mi bi bili že zadnjič rekli v obrambo »O. C." primerno besedo,  u nam jo prijel prepozno pred   oči.
—  In znkaj je »Eco" molčala v tako važnem trenutku? Ali se je bala zamere pri svojih prijateljih v židovskem in rosminijanskem taboru? — Da, da, le po nas Slovencih udriha z vso srčnostjo, s kakoršno silno varčuje v borbi proti zakletim sovražnikom vere in cerkve; v laškem taboriti, kjer imajo celo fniniason4e lože, ki so nun Slovencem
—  hvala Bogu ! -— znane le po imenu!
Hvalimo Boga. da tega lista je čedalje manj videti po slovenskih hišah! Naj izgine še od tam, kjer ga Se vedno trpijo !
Nil goriški' poŠti bo od 1». do vštetega 24 t. m. čas za odposiljanje blaga od 8. zj. do 7. zvečer. Vendar je priporočati, da se nesejo zavoji lia pošto že dopoldne, sicer ni gotovo, da se odpošljejo še istega dne. — Priporoča se tudi, da vsakdo priloži v zavoj ali v košek še jodeu naslov, kamor je pošiljatev namenjena! Dogaja se, da se naslov odtrga, in v takem slučaju pošta odpre zavoj in dobi notri naslov.
Tudi pri c. kri. poštnem uradu na kolodvoru se sprejemajo od 18 ~-2\. t. m. denarne in vozne pošiijatve od 8; ure. zjutraj do 7. zvečer.                                     ,
Pokopališki Čuvaj (d servo dei morti) Giuseppe Ongaro je stal v torek pred kazenskim sodnikom na ovadbo gosp. Štefana Pavlina, kakor smo poročali po izvolitvi dr. Maranija. — «11 servo dei morti* je bil obsojen na 10 gld. globe ozir. 2 dni zapora in na plačilo stroškov. — To je bila majhna lekcija temu magistratovemu plačancu !
Umesten korak. — O svojem času smo povedali, kako sta agitovala za dr. Maranija celo c. kr. majorja v p. Gatinelli in Hannbeck; sla sta celo tak6 daleč,da sta se podpisala pod agitacijsko okrožnico kot — c. kr. majorja, kar je ostro prepovedano. — čujemo, da je bila proti obema gospodoma disciplinarna preiskava. Kako je končala, nam ni znano! — Hudega  ne bo!
»Rimski katolik' se preseli v Ljub-Vano, ker je njegov urednik postal škof na Krkti. Urednik po imenu bo ne':i semeniški profesor v Ljubljani, duševni vodja pa ost iie še vedno njegov oče dr. M a h n i č.
Radodarni doneski. — Za »Slogine* zavode je dalje došlo :
Veletržec z lesom Jos. Goijevšček v G. 5 gld. — Prof. Jos. Ivančič za december 5 g!d. — Trgov. A. Koren in prof. V. Bežefc v G. po 1 gld. — Mizar, mojster Fr. Bavčar v Selu 1 gld. — Duhovn. Jos. Furlaui v Villi Vicentini 4 gld. - J. G. v K. S gld. Prof. «lr. A. Primožič na Dunaju poslal po položnici postne hran. že 10. febr. t. I. 7 gld.. katerih vsled spregl«»danja nismo še objavili. — Dr. Kerševani v G. 7> gld.
Za „božičnico" Slogi ni h zavo-d o v so darovali: Duhovn. Jos. Furlani v V. Vicentini 1 gld Vikanj Jos. Masen v Št, Mavru 1   gld.         Dr.   Keršovani   3   gld. —
G. Ivan IlijaševiC "> gld. — G. I, Marzidovšek 2 gfdd. - Trgovec gosp, Anton Cbiurlo HO niftrov oblek* ženske in možke, Jurij Moše pa i~> kosov ž"tt->ke obleke. — Z u s u j u t i tu W Gago m so obilo obdarovali trgovci: Ihn-ner Ivan v G.. Lokar Ivan v Miniti, Dnifovka Ivan v G., f 1 isagrande Karol, Culot Alojz, Seallettari Alojz, .Scalli-ll.iri Ivan. tovarnar z usnjem, Beiisu Ivan v (i., Jakil Franc in Jakil Andrej ,- Hupi, Ko*ovelj Josip, slrojar in posest, v frničuh.
Za b »ž te nic o v Pevmi prof. dr. Primožič na Dunaju 5 ifld. - Al. Fug.ir, veleposestnik, 10 gld., Atit. Figi. velepos. v Slavji. 3 gl.l., Ant. Piutar velepos. na Brdah 3 gld., Ant. Gravnar velepos. na Brdah 3 K., preč. g. Iv. Kui.ivčič. župnik v Solkanu, 3 'gld., iz cerkvenega zaloga v Pevmi 2 gld., Janez MikuluS, krčmar v Brdah I K., Josip Klaitjšček. posestnik v Slaviji 1 gld., šiefan Cibič pos. v Slaviji 2."> kr.. gospa Amalia baronica TetilTenbach v Pevmi 1 gld., Katarina Kodennac, posest niča pri mostu l gld., Terezija Knrnavli, krčiuarica na Brdah 30 gld., gospod Kopač daruje kolače in svečke za božično drevesce. Trgovec Mo.se v (L f>r> meti. blaga.
Ženski podružnici v Gorici: Gospa Kamiina Dnifovka I gld.. Alojzija Fagauel 60 kr., gosp. Kiančič in Amalia (lebroii iz Gradišča po 2 gld,, V. P. iz G. i gld.
Za tehnika C. K, na Dunaju je puhala rodbina Bizjakov,', v Dorubergu I gld, - - Te dni smo mu poslali nabranih 60 gld. 9 kr., ker je Ž»- tlošel i/, bolui-uire in nadaljuje svoje nauke.
OH ftt. letošnje »Sotfe" nuni je popolnoma pošla, <la je nimamo za prav siljene potrebe. Kdor jo ima. da je vsaj deloma dobro ohranjena, pa da je sam več ne rabi, naj ni,m jo blagovoli poslati. S tem nam naredi veliko uslugo.
Kazpfs službe. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici izprazni se dne t. januarja 1897. služba kmetijskega opravnika, kateri ima dolžnost opravljati skupij z učenci vsa kmetijska dela na šolskem posestvu.
Opravnik dobiva letne plače 400 gld., v enakih odplačilih koncem vsakega meseca; zraven tega ima prosto stanovanje.
Prosilci naj podajo svoje vloge z dokazi sposobnosti do konca tek. leta deželnemu odboru.
Društvene vesti.
»Goriški Sokol" je veliko izdal za darove o priliki »Miklavževega" večera. — Vrhu tega so mu prihiteli na pomoč:
Svečar Jernej Kopač 312 kosov medenega peciva.—Trgovec Jeretič vse papirnate žakljiče. — Gospa J. Ušajeva pomeranč in jabolk. — Prof. J. Ivančič o kron. — Rod-bina Bizjakova iz Dornberga 2 kroni. — »Goriška tiskarna* A. GabrSček za 87 kron raznega blagu. — Neki drugi gospod konfetov. Par darovalcev je neznanih. — Presrčna hvala vsem dobrotnikom.
Ženska podružnica sv. C. in H. naznanja. «la »božičnica* v otroških vrlih v Podgori bo 20. t, m. po blagoslovu, v Pevmi pa 21. ob 2. popoldne.
Loterija na predmetne dobitke ju konečno dovoljena, za" kar se je zahvaliti posredovanju državnega poslanca veleč. g. dr. Ant. G r e g o r č i č a, ki je prošnjo osebno izroči! in priporočil ministru; zato je došhi rešitev tako naglo. — Ker pa do 2 6. t. m. n i več mogoče vsega urediti, •1 a b i s e š r e č k a n j e moglo vršiti, zalo je odloženo na 'i. dan februarja. — Natančneje določbe se ua/.nauijo do konca t. tn.
Dobitkov je že zdaj toliko in takih, da so vr«;dui 110.000 srečk in ne le 'MM). Zalo priporočamo, da vsakdo pridno seže po njih, ko bodo na prodaj.
Došli so nadalje ti-le darovi za loterijo; Gospa Fraiijica GuJič v Sežani je poslala elegantno shrambico za igralne karte. — Gospa Kristina Lokarjova iz Mirna tri elegantne posodice iz liuegu porcelana za cvetice in pepelnik. — Gfwpu Blažonova v ({urici lično spominsko knjigo za dume, — G.čua Ivanka Drufovka v Gorici stoječ podiiožnik za fotografije. — G.čua Ida Bolkova iz Cruič te-le predmete za okrašenje stanovanj: Krasim sličico M. B. na mramoruati ploščici, iz gips uivji prešičs klovnom (votlo, za shranjevanj dragocenosti}), iz brona kip na zadnjih non'.i t stoječega konja iu njega krolitelja in licu ¦ posodico za sla-lkor ali kaj drugega. Gosp/ Kati Bisail posodico za sladkor iz barvam g. stekla. -- Hodbinu Bizjakova iz Dornberga •i buteljke izborneg.1 starega vina. — V denarju je došlo : Preč, g. J. Pavletič v Ueu čah 2 gld. •— G.na Aiiiai. JeUek v Dorn-bergu i gld. Gospa Neža štolfa iz Sežane 1 gld. — Marija Stoli'.* iz Sežane '.!0 kr. Gospa Tereza Pavlelič 1 gld. -- Gosp. ravnatelj Hafner 2 gld. • Gospa Ivanka De-kleva v Gorici elegantno mizico iu stekleno opravo z.» liker. — Gospica Ivanka Ples i/, Devina nazidui košek za časnike, lastnoročno delo. • Gospica Marija I'les iz Devina shrambico za sladčiee v podobi ladjice, iu košek za poselnice, lastnoročno delo, ¦— G.čua Lavr.i Scholz, učiteljica v Deviuu, .mietuo izdelani nazidui košek s tremi predalčki. ¦- Gospa prof. Novak eleganten svečnik. -- G.čua Mar. Dolinar osem manjših galanterijskih predmetov. — G.čtia. Mali»a Celmlar, poslala z Dunaja prekomi/.no progo, umeino vezeno.--G.čtia Marija Celmlar sliko sv. Cirila in Metoda, vezena v krasnem okvinL — G.čtia En. Ilolzinger nI. VVeidich kitira nemikili povesti f.n otrol
IV v iT ni In ItuiiburnšeiH »Goriškega Sokola" se naznanja, da bodo odslej do kake druge premeiiibe: pevske Vitje vsak pete k (pričetimi dievi), tamburaške vaje vsak torek ob /'/, zvečer: šola za začetnik e pa bo vsak p o u d e I j e k, s r e-d a in četrtek ob navadni uri, da se čim prej izuče. - Po novem letu se osnuje tudi ženski oddelek take šole. Deklice in gospodične od li. leta naprej se lahko oglase h-zdaj pri kakem odborniku.
»Goriška čitalnica* bo imela jutri ob <». uri iveter letni občni zbor, na kar opozarjamo gg. člane; kdor more naj se vendar udeleži!
Podlistek.
Mati in sin.
Dve pripovedki srbske kraljico Natalije
I.   Mati.
Cesto se spominjam v prostih urah onih sladkih dnij rane mladosti, ko sem se, ne znajoea So za grenkobe življenja, zamišljevala v one čudne bajke, v katerih je vsa težkoCa ljudskega življenja prelita z neko tnjinstveno svetlobo. Tako bajke se ne pozabljajo nikdar, ker jih sreča-vamo v zrelih letih vse bolj in bolj, kako se uresničujejo kakor jasen dan..''
Sedimo tako vsi okoli tople peči, a zunaj mraz in metež ne dasta odpreti o5ij. Na mizi brli bleda luč, in v peči prasketa. Vse to nam diha z neko neprijetno tajnostjo; pa celo on? stari maček, ki se jo spravil na toplo klop in prede, mežika zadovoljno sanjivimi očmi, pa komaj vidno pogleda, kako švigne iz peči neštevilno iskric, kakor jata raznobojnib zvezdic, kadar naša dobra mati dregne v ogo-rela drva.
V tako dolgih zimskih večerih smo najrajše poslušali mater, kadar nam je kaj pripovedovala. Če smo se zbrali okoli nje in jej gledal! v oči, nam je ona samo pripovedovala. In vse, kar naai je pripovedovala, je bila gola resnica. Glejte, tudi ta bajka o Materi in Sinu, ki sem jo cula od nje in katero vam hočem zdaj povedati, se je res dogodila. Le poslušajte.
Rodila je mati lepega sina; nežen in mil se jo razvijat na materinem krilu kakor popek rože na svojem steblu. Mati ga je ljubila, ker je gledala v njem vso srečo.
Tako so se vrstili dnevi za dnevi, in srečna mati jih ni niti občutila; njen dan, ki jej je migljal kakor veder, spomladni dan pred očmi, je bil njeno dete, njen n?ili je-dinec. V goreči ljubezni je mislila, da to ni navadno dete nego angeljček, ki jej ga je poslal gospod Bog v tolažbo.
Toda dočim s»> je zamišljala v srečo, katero je negovala na svojem krilu, dogodi so nekaj, kar je iztrgalo sne materino.
Zli ihih, za kogar ni nikdo maral iu ki je v vel'ki hudobiji počel izmišljevati vse načine, kako da učiui škodo dobrim ljudem, spomni se neko noč, da je na tem svetu še jedna mati, katere sreča je tako velika, da se jo kakor zvezda premičitica izvila nad vsemi mračnimi hudobijami, ki jih je on na svetu učinil.
To nm je jelo vznemirjati satansko dušo in ga I juto mučiti. Mislil je in mislil, kaj mu je storiti 'i Naj li zapali hišo in da srečna mati zajedno z detetom zgori ali kaj drugega 'i
Naposled si zmisli, da pojde k svoji najljubši prijateljici, črni ženi, ki se je zvala Spletka. Kajti tudi ta črna žena ne more liki njemu trpeti sreče svoje sosedinje.
Kakor obseden odleti k njeni hiši.
In prav ta čas je sedela črna žena, razpletenih las, hudobnega in črnega lica, premišljajoča, kako sme biti na svetu še kaka troha sreče, ko je je ona dobila vsak košček v svoje kremplje.
Hudobni duh zastoka trikrat nad njeno streho.
«Kdo joj»   -   zakreheče črna žena.
Hudoba! zavpije duh.
Črna žena zaškriplje z ostrimi zobmi in radostna vskltkne: *Zdaj! Zdaj!> '¦— Zajaše metlo, spregovori nekoliko nečistih besedij in kot iskra Švigne skozi dimnik, iz katerega se je valil gost dim.
Noč je že močno razgrnila svoje temno ogrinjalo nad zaspalim svetom, ko se vzdigneta Hudoba in Spletka kot vihar v višine. Nebrojne zvezde so migljale po nebu, razganjajoče nočno temo.
Toda brž ko se prikažeta Hudoba iu Spletka na do-gledu, začne zvezda za zvezdo utrinjati se in gasHi svojo svetlobo. Gosta iema zagrne vas, da se ni niti videl prst pred očmi. Nikjer ni bilo niti jednega zračka svetlobe; le oči črne žene, ki je letala skozi vas,,, so sevale kakor iskre s peklensko svetlobo.
«Kjo nočeva ?» —zakreheče Spietka.
Vinarsko draStvo z« Brda" ima v ulici Banetlin! veliko zalogo pristnih briških vin, pridelek svojih Cla?iov, t. j. bela vina in rebulo poraznih cenah; potem črna vina, modro frankinjo in navadno Črno vino. Priporočamo gospodom v mestu in na deželi, ki potrebuje dobra, zdrava in naravna vina ter so se doslej posluževali mogofie pri naših narodnih nasprotnikih, da se obračajo za svoje potrebe neposredno na to društvo, ki ima lepo a tudi težko nalogo, spravljati med svetom v kupčijo svoje naravne pridelke.__________
Razgled po svetu,
Proračunski odsek državnega zbora je razpravljal dne 15. t. ni. nujni predlog poslanca Russa radi odprave Časnikarskega fcoleku. Sprejel je predlog poslanca H a a s e j a, da ta kolek se odpravi splošno z dnem 1. januarja 1898., ter drug predlog poslanca Bomanczuka, da kolek pri listih, ki ne izhajajo vet kot trikrat na teden, pr<»ntl;a s 1. marcem IS97. Prvi preillog je bil sprejet z 20 proti 10. drugi z 20 proti ft glasovom. Za oba predlogu so glasovali Umi slovenski dani proračunskega odseka dr. O r e g o r t i C, P o v s e in l\ o b i C. Po-rors.-v.ifec o duliCntfsis zakonu bo v zbornici ilr. H i. s- s. — V isti seji ;,t- poročal dr. V. pl. Klic h ° o vladnem načrtu zakona radi (Judovskih plač. poročevalec ;e izdelal drug, lii.hoMiiIiijm ugodnejši načrt zakona, ali vlada ga ni sprejela; zalo je poročevalce predlagal, iii-j se izvoli podoiUefc pHerih udov. ki nuj pri gleda vlmliil ilt poročevalce* načrt ter slavi potiebne predloge odseku. V pododsek ho bili izvoljeni: iker, Fuchs, Kaizl, Kathrvin in Piuiiiski. Pri tej priliki je poslanec di. (Jr»-gorčič n.isveloval resolucijo, s katero se vlada pi»zivt;;i. naj .-prejema doliroliolim nasvete školij-kih ordinarijatov, ki zadevajo prememho «(=d.nijih vikarijatov v župnije. Za goriške župnike je pa predlugal plačo 1000 gld., za duhov nt' pomočnike CAH) gld.. >a stolne vi-k.irij.- l'»0 več iit-go za kapelaue; vikarji li.i tie#-St imajo že zdaj 100 več nego kapelani, ti to jiu ostane tudi pozneje. Zal, da je piav malo upanja, tla bi ?e te *tevi!ke spre-j.le, kajti mitaster je odgovoril, da po vladi predlagano zvišanje plač (v (iaSieiji in Kilina-i-ijij in ptememlia glede na lasije, iz katerih s,- 'muli) izplačali* uslaiiovljelie lua^e, bo videvala od države it !iiih I.MNMKMI gld. N.i prizadevanje poročevalca dr, r*uch«.i se je vlada odločila, da hi zholjsala svoj predlog u toliko. il.i hi dn«!.i!a k tej vsoti še JOO.OlM) gld., tedaj skupaj i milijona, a vise da ne more ili, Pododsek in pozneje odsek hodno tiru nizsojevali; znatnih -/bolj kov ni lahko pričakovati. Pododsek mora svoje deai tako pospešiti, il;i I m koj po praznikih poročal o tem proračunskemu o<l»'-ku.
.ivittrija. ¦-¦ Držav-iHtfhor.-ke volitv se hodo baje \fiiie med 10. in i>0. iiuirn-m {ni-hodujeg.i leta. - t:J. t. m. je umrl v svojem gradu Fridau-ii pri St. Po!lcii-i« na Spodnjem Avstri^kem gref 1-Vnliuatid Tr.mtm.-uiiii-iloif. jireil-iediitk avstrijske gosposke zbornice m vrhovni kotimrnik, v li. lelu svoje dobe. Iti! je vedno v diplomatičui službi, najprej pri konzulatih v Londonu, potem v P.erhiiu (kier je bil njegov oče poslanik), i. IMiS, v Vntikumi. I.."lh77. je bil predsednik avstr. delegaei e, od li?TJ. I. pa predsednik gosp. >lwiniče. iJepiitarija posta ticv iz 0Xk>', Moravske, Koroške in fiornje Avstrijske j.; bila II. t. m. pri minister-kem predse-imku in prunila, naj se druga železnisku zvti-i ., Trstom gradi čez Karavanke.
Ogerska.         Ministerskt    svetnik   dr.
Aleks. i)ardiiv je imel te dni neko predavanje v pravniškem dnsHvu, v katerem je dokazoval potrebo državnega nadzorstva cerkvenih posestev. To predavanje je menda imelo namen narod pripravili na podržavijenje cerkvenih posestev. Obnoviti se misli ru Oger-skem neki patent ces. Jo?., fa II., ki s«   je bi!
svojedobno razveljavil. Vlada hoCe duhovščino spraviti bolje v odvisnost, da ne fri mogla delovati proti cerkveno-političnim zakonom in da bode morala bolj pospeševati inadja-rizacijske namene. — Adresna razprava v ogerskem zboru je v toliko zanimiva, ker so sedaj prvič izdali dani ljudske stranke svojo adreso. V tej adresi se zahteva odgovor na to, zakaj se v prestolnem govoru niso omenili zunanji odnošaji. Večjo vrednost bi dobila ta zahteva, Ce bi Madjari prej uredili svoje notranje odnosaje in bolje ravnali s svojimi nemadjarskimi podložniki.
Ostale države. — Predsednik francoske republike F. Faure obišCe pomladi ruskega carja v Petrogradu, da s tem vrne obisk carjev v Parizu. Faure bode v Petrogradu po carski sprejet. Mnogo se je pisalo o tem, da po francoski ustavi ne more predsednik republike obiskati in zastopati Francije na evropskih dvorih; kakor se sedaj vidi, pa je to vendarle mogoče, — V Stari Srbiji (turški pokrajini) je nedavno umrl skopeljski metro-polit nagle smrti. Sestra pokoj, melropolita Metoda je ovadila turški oblasti, da so Grki melropolita zastrupili, na kar se je začela preiskava. Novoizvoljeni metrop. Ambrozij se ne upa v metrop. cerkev, ker se boji, da ga ljudje ubijejo. Zaprt je v grški cerkvi. Kot Grk je hotel odpravili slovansko službo božjo in uvesti grško. Tamošnje"prebivalstvo pa, ki je večinoma srbske narodnosti, je drlo v cerkev iu zahtevalo slov. službo. — V sosednji Sr!»ji se sklicujejo tabori, na katerih prolestujejo proti izvolitvi Grka Ambrozija skopeljskim melropolilom in poživljajo vlado, da v ilarigradii stori potrebne kerake, da se ta volitev razveljavi. Srbski poshnik je baje pri turški vlad. že dosc;,«|, da sultan ne po-iriii novega melropolita. ¦ Srednje ameri-kanske republik«. Nicaragua, llonduras iu San-Salvador so se združile v srednje - ameriško zjedinjeno zvezo. Ta vest je važna za trgovino, Angležem pa ni nič kaj po volji, ker imajo v llondiir.isu še. posestva. — Iz Premena se poroča, da se je v Villi Garck (Španija) namenjeni veliki parnik .Salier* j potopil i it so najbiž vsi potniki iu mornarji utonili. Na parniku je bilo do mornarjev in 210 potnikov, med   njimi   :i,"i   izseljencev   iz
i Razgled po slovanskem svetu.
1            j- Dr. Josip Kopač.        Dm- 8. t. m.
je umrl v Zagrebu naš rojak, odvetnik dr. Josip Kopač v .V.J. letu svoje dobe. Porojen je bil v Šoštanju pri Celju, pravniške nauke je slušai najprej v Padui, potem pa v Pragi. Ko je duhi] doktorat, je nastopil prakso pri finančni piokuraturi v Tr»lti, od tam pa |e odiel v Zagreb in vstopil kot odvetniški kuiicipijent v pisarno dr. Mrazovicn. Od I. 1M17. je imel hvojo od v. pisarno, katero je s »vojiiii znanjem in pravniško spretnostjo povzdignil, da je mnogo časa bila n;t glasu kot prvega reda. lbl je prav iskren Slovan, vedno je izrekal upanje, da se kedaj Slovenci iu Hrvati zdru/:jo v jeden narod, večkrat je obžaloval, da se ni llrv.iotm rodit kak Janez Plciueis, kateri bi znal odgajati ljudstvo iu ga pripravljati za narodno iu politično borbo. V politiki m javno nastopal. Pač pa je bila njegova hiša vedno odprta zlasti slovanskim gostom, ki so obiskovali Zagreb, potem pa tudi tujim polilikarjem, s katerimi so je lahko brc/, tolmača razgovarjal. Govoril je naiiULČ slovenski, češki, hrvaški, nemški, italijanski in francoski jezik P. v m.!
Hrvaška. Sedanjemu brv. banu se mora priznali, da je opravo precej izjeduačil z ogersko. Vse napake ogerske uprave so se prenesle na Hrvaško. Posl. JakCin je v proračunskem odseku hrv. sabora trdil, da obe. predstojniki iu tajniki na Hrvaškem narodu vi-C škodujejo nego toča ali živinska f kuga. Povsod vlada absolutizem, vse je od-i vimio od volje vvlikih županov. Obiaslv.i de-
moralizujejo narod s tem, da se veliki županid in okr. načelniki mešajo v volitve obe. funkcijonarjev. Občinam se usiljujejo taki ljudje za načelnike, ki nimajo nikake sposobnosti, samo da znajo slepariti pri volitvah. V Plešenici imajo obe. tajnika, ki je že zakrivil mnogo nasilstev in nezakonitostij. Poslanec je navel več slučajev. Vse pritožbe nič ne pomagajo; ker zna tajnik za vladno stranko dobro delovati pri volitvah. V vo-jakovški občini se je zgodilo pred desetimi leti neko poneverjenje, ki še dandanes ni urejeno. Občina je dobila 30.000 gld. za razne prodaje, a prebivalstvo ne more izvedeli, kje je denar. V občini Staža je Se nedavno bil obC. načelnik nekdo, ki je 10.00U poneveril in pozneje v je5i umrl.' Načelnik občine Seli je tudi 4000 gld. poneveril in v jeCi umrl. Bivši obe. blagajnik v Martinski vasi je v ječi itd. Vse to se godi takorekoc pred oCmi vlade, v zagrebški Županiji, koje veliki župan Kovačevi je v veliki milosti pri vladi. Kakšne razmere paC morajo biti še le v drugih krajih kraljevine? Hrvaška uprava je pod banom Khuen-Hedervarv-jem zgubila popolnoma svoj evropski značaj.
Dalmacija. — Pri občinskih volitvah za mesto Kolor, dne 10. 1. m., je v III. volilnem razredu hrvaška stranka sijajno zmagala. Od te stranke je bilo oddanih 4UG glasov, 10 jih je pa komisija odbila. Red je bil uzoren. Ako hi bilo treba, imeli so šu 200 glasov pripravljenih. Volili so vsi hrvaški volile i III. vol. razreda, za njim v s I okoličani, ki imajo volilno pravico, in sicer iz Lepetan.i, Mrčevco, Kavaca, Bogdasiča, Spiljara iu Škaljara, ter oni iz I.aslvo in Tivta, ki imajo volilno pravo v kolorski ob-či.-si. Tudi srbski kmetje iz Kavaca iu Mr-čevca so glasovali za Hrvate, z besedami: ,Mi čemo s hračoiii, ako nas dijeli vjera, ne dijeli nas krv!" Živeli zmagovalci 1 Živela bratska zavest med Hrvati in Srbi, Padi verjamemo, da je vsled te zmage, ki je za Kolor prva te vrste, bila navdušenost nepo-pisljiva. Kje pa je sedaj italijanska večina med kotorskim prebivalstvom?! Saj laški listi vedno štejejo Kotor med italijanska mesta ?
HoMiii-HerocKovluii. — Deželna vlada je odplavila prisilno zahtevan je potnih listov (Passzuang) za vse kraje dežele iu odiedila, da se uvede povsod prijavljanje.
iVska. — V Pragi je začel izhajali nov tednik „Nuve Hslv* s krščansko-socijahiiiii programom. --• Nemci v Truliiovu so pokazali zopet ua najiieslrpuejši način svojo kulturo. P bogi (''.eliinji je umrl sin; napravila um je skromen spominek s češkim iiadpisom, Nemci so ji ga i/.rnvali iu morala je napra-viti nemški napis. O uravnavi Vllavo iu l.abe se že dolgo razpravlja. Komisiji, sestavljeni v ta namen, dovolilo se jo za pri« hodiije leto od države SOI).DUD gld , od dežel.« pa .100.000 gld., zraven pa še 100.000 tdd. podpore. »Nar. I.islj" pravijo o leni: »Malo je pač to, loda to hode za češki reki Vltavo in L<ibo, pa ne za Dunav!" Zupan praški, Vincem ij Gregor, se je odpovedal temu častnemu inoslu, ker mu je minila triletna doba. V zadnji seji mestnega zastopa se je poslovil od obč. svetnikov.
Galicija. •-- Husiue hočejo odlični krogi ua vsak način še bolj ra/.družili, kol so dosedaj. l.isli poročajo, da se tam snuje nova rusi-iika katoliška stranka in da namerava niainska duhovščina demotistrovali proti cepljenju rusinskega naroda in proti prouzročitelju tega cepljenja, kardiualu-me-tropolilu Scmbratovviscu.
Srbija. — »Male Novine* v Uelgradu veselo pozdravljajo v uvodnem članku jedne zad.ijih številk zdiuženje jugoslovanskih poslancev v našem dr?., zboru. Članek končuje z besedami: =Mi sa iskreuom iu bratskom simpatijom pratimo rad tamošnjc naše braee, pa smo s velikim zadovoljstvom primili i ovu viest o ujihovom novom pokretu. Južnim
Jloveniraa spas je u njinoj zajedničkoj slozi i: ljubavi, a što god tome vodi, zaslužuje naše simpaUje i potporu«. To res bratsko -pisanje belgradskega lista zasluži na vsak naCin naše pohvale in priznanja, ob enem pa bodi za vzgled Srbom v Hrvaški in Dalmaciji, ki Cesto prav vidno nasprotujejo svojim najbližji bratom — Hrvatom. cBrado, samo složno, slogom sve je možno!*
Rusija. — Ruski car je izdal naredbo, s katero se odstranjujejo nekatere proti Poljakom naperjene prstave. — Car je naroČil železniškim npravifaljstvom, naj brezplačno prijemajo na železnicah žito in darove za stradajoče Indijce. To bode gotovo koristilo ruskim interesom v Aziji. — Iz Petrograda sa je pred kratkim poročalo, da je Rusija dobila od M e n e 1 i k a jedno !ako in nekaj zemlje ob RudeCem morju. V vsem so kaže težnja ruske politik«, da zadobi prvenstvo nad vzhodom. Poleg sibirske železnice, ki se jako hitro gradi, zagotovi si tudi morsko pol v vzhodno A?.:jj. Značilno je, da je Rusija na tem pomorskem potu izbrala prav tisti kraj, ki se dotika franc. kolonije Obok. To, da bode vihrala ruska in francoska zastava na kraju Iludečega morja, dokazuje dovelj, da sta se obe državi sporazumeli za daljne vspešno postopanje v vzhodni politiki.
Bolgarija. — 14. t. m. jet otvoril knez Ferdinand zasedanje sobranja. Preslolni govor jo bil sprejet navdušenjem, posebno na onih mestih, kjer je govoril o odnoiajih do Rusije. Knez je poudarjal, da so se pri njegovem potovanju na Rusko «e bolj utrdile nepo-ruflno vezi mej Rusijo in Bolgarijo.
Zdaj   1m&   videla!          odgovori   Hudoba iu poleti Se
više, dokler ne d«»p«> u<> prvega oblaka, pred katerim so je podila jata prijaznih si sov. Zajašeta temni oblak, spro-•lovorita nekoliko besedij. in sovi« jamejo /. oblakom kakor bliski h-tati prek streli in mestnih zvonikov, dokler s« no ustavijo nad strpno srečrip matere.
Aha!' -¦ zakroluH-o t-rna žena. <Zdaj vem, kaj hoiVs! Toroj da ukrademo materi dete?.
Tako jo! revo Hudoba. Ako mi ti tukaj s svojim svatom pomagaš, zagotavljam te, da jo no bode bolj zlo Hudobe od mene!
sTako, tako, moji ljubi! Da, zato te tvoja verna Spletka tudi i juhi.
* Toda počakaj! To ne gre tako. Treba je pozvati tudi najino svetovalce, da nam pomorejo!-
Ko to ivee, zamahne trikrat z metlo in jo vr/e na zemljo.
Strašen vrisk in pisk začuje se pod zemljo.
cSemkV, deea! semkaj !> vzklikneta Hudoba in Spletka. Zemlja se razklopi iti troje Črnih vragov vzleti na streho. Ko zagledajo Hudobo, padejo na kolena in mu začnejo lizati prah z no>r. Najstarsi vrag jo mahal veselo z repičem, a druga dva sta cvilila velike zadovoljnosti.
*Znpovej, veliki duh!> zacvilijo vsi trije jednoglasno.
Ste li mi tudi sedaj zvesti? vpraša jih Hudoba.
<-Naj se nam duSe spreobrnejo, ako ti nismo zvesti! Naj postanemo dobrodušni, kakor angelji, ako se ii izneverimo! Zapovej samo in boš videl!*
Torej Cujte! Pod to streho živi srečna mati. A vi dobro veste, da ne morem gledati nikake sreče. Idite sedaj in premišljajte, kako boste skrivali dete pred materjo, kadar vam ga midva izročiva.
«0, močna, o silna Hudoba naša slava!» vsklikne Hajstaršt vrag: «naj nam odpadejo repi, ako ne učinimo v«e tako, kakpr ti hočeš*. In veseli zlete" z zvitimi repi trije vragi v pekel, sedejo v največji ogenj in začnejo premišljevati, kako skriti dete pred materjo.
Hudoba in Spletka pa sta Še malo ostala na strehi in besna gledala v sobi Mater in Sina, kako se jima celo v spanju blaženost in sreča zrcalita na licu.
Med tom je črna žena že izmislila, kaj da stori. Spregovori s Hudobo nekoliko besedi j, iu on jo od velike radosti Se celo poljubi; vržota zelo težek spanec na dušo materino, na to sedeta na oblak in odletita dalje, krohotaje in javkajo, da jima je začetek ;V1 po volji.
Vos ta čas, dokler se je na strehi to dogajalo, je spala srečna mati trdno spanje. Nakrat se jej zazdi, kakor da je zašla s svojim sinom v neki velik vrt. Nepremagljivi vonj raznih cvetlic in pesmi ptičic mumijo jo vedno dalje iu dalje. Začne trgati cvetlice in spletati je v venec za svojega jedinea; in na vsakem lis-.tiču, kakor da so stale napisane z rudečimi črkami besede: Dobrotljivost, Srce, Milost, \sniiljenje in OdpuSčenje. Dete teka pred njo in veselo skaklja, gledaje toliko cvetlic in slušajo žvrgoljenjo slavčevih pe.smij. Toda nakrat je pri kraju. Vrta in cvetlic nakrat nedostaje, a njo kakor da zgrabi neka strahovita sila in jo začne nositi vedno dalje in dalje, dokler jo ne odnese v neko daljno deželo, kjer ni bilo ničesar. Vzdihuje mati po lepem vrtu in premišlja, kje da najde takih cvetlic za svojega sina V O, on ima tako rad cvetlico in pesem ptičic! Nakrat se zgane. Ostudna roka stegne se po njej in zgrabi njeno dete, pa brzo spet izgine. Mali zavpije in so prebudi. Pogleda okoli sebe in se takoj pomiri; kajti njeno dete je bilo polog nje; blažen smehljaj je igral na njegovem licu in to pomeni, da so ga v spanju posetili angelji varuhi, da ga razveseljujejo. — Toda poglejmo, kaj je bilo poslej.
Druzega dne vstane Spletka za rana, vzame palico v roko in tako skrivljena hodi od soseda do soseda in jim wČno johaje se pripovedovati, kako je zvedela, da bo srečni materi dete ukradeno, in to v njeni obitelji. Sosedje so verjeli in tekli k materi ter jej naznanili, naj dobro pazi na dete, ker v hiši, kjer ona živi, je nevrednih ljudij, ki jej dete ukradejo. Mater zazebe v srce, spomni se po-nočnih sanj; toda zopet so ohrabri in reče: «Kaj! Je li moč, ki bi vzela materi dete? — Nobena mati v moji rodbini ni rodila sina, ki bi bil brezsrčen, da mi odvzame jedino srečo v življenju!«
(Dalje pridel)^
dasi izhaja po dvakrat na mesec v obliki drugih evropskih ilustrovanih listov, s katerimi se more meriti v vsakem pogledu. — Vsako slov. bralno društvo bi moralo biti naročeno na ta krasni listi
Verfaiselitc sclnvarze Seide.
Man verbrenae ein Mflslerclien dos Stoffc-;, v.,n dem man kaufen vvill, unč! dio eUvaige VerflUschung trilt sofort zu Tage: Aechto, rein gefSrbte Seide krausoll solort zusammen, veriOscht baldund hinterlttsstvvonig Asche von gaaz hcllbrtailicher Farbe. — Verfalschte Seide, (die leicht speckig vvird irad bricht), brennt langsam fort, (namentlfoh glimraen die , Schussfa-den" vveitcr vvenn sebr mit Farbstoff erschvvert), und binterlassl eir.a dunkelbraunp Asche, die sich im Gegensalz zur achtec Seide niclit kr.tuseit, sondern krUmml. Zerdrilckt man die Asche der aehten Seide, so zersliiubt sie, die der verfillschtea oicht. Die Seldcn-Falirlkcn G. Hflnnoborg [k. u. k. lioflief.] Ztiricli versenden e«rn Muster von ihron Schten Scidenstoffen an JcJcrir.ann und liifem oin-ztlne Roben und ganze Stucke poito und slouerfrei in die Vtahnung.  .                                             (G)
Književnost.
.Slovanska knjižnica" izide 15, januarja st, 57-08. — To bo lepa knjiga, na katero opozarjamo že zdaj svoje citoteljo. Dve odlični pisateljici češki sta 5ivoliv nekaj Časa na Slovenskem, in sicer Ana ftoha-kovii na Gorenjskem lia Bledu in v Bohinju, Gabrijela Preissova pa na Koroškem. Prva je napisala vec obrazov iu povestic pod naslovom »Povesti s potovanja*, druga pa »Korotanske povesti"; jedno in druge so zbudilo med češkim narodom veliko hvale in občudovanja, a krilika jih jo j označila kol biserjo (Seske leposlovno knji- I ževimsti, V jcJuih in drugih se tako divno opisujejo jiujlepsi kraji slovenske zemlje, nafte Si.go in navado, da noben Slovenec hi ne mogel lega lepfte storili. — Prevod uta oskrbela visokosolca v Progi gg, A. Der mota iu Ivan Kun s lic, — Knjiga ho v vsakem pogledu krasna; ako ho lu mogoče, prinese tudi »sliki in življenjepisa obeh pisateljic, — l'ri vmikem navadnem založniku bi lake knjigo ne dobili izpod 80 kr., v »Slovanski knjižnici11 pa jo dobi vsakdo za ubornih HO nov-cicev v hišo! Zalegadel se jo le čuditi, da (a knjižnica ne Mejo niti UOO naročnikov! Ako pomislimo, koliko knjig je prišlo že v svel polom te knjižnice, da, ko lahko rečemo, da je to podjetje vsaj deloma pokrivalo mi-zorijo na knjižnem trgu, tedaj smelo trdimo, da bi moralo slovensko občinstvo nekoliko bolje podpirati založnika, ki vstraja vkljuh vsem prevaram in bridkim skušnjam. — Naročnina za celo leto znaša le gld, P80, ali 15 kr. za snopič. — Doslej je izšlo že 50 suopičev. Razun 1., 3., 5. in 34. so se vsi na prodaj.
»Knjižnica za mladino". — 24. snopič izide 20. januarja. Takrat se šele naznani, ali ho izhajala tudi prihodnje leto. Ako se do tje proda vsaj ;:a 1000 gld. knjig iz zaloge, bo izdajateljsko nadaljevalo, ako ne, pa ne.
.Koledar* iz nase tiskarne je izšel. Poleg navadne koledarske vsebine prinaša dve povesti in drugi del Rudarjevih spisov o goriški deželi. Stranijje nad 200. Cena 50 kr.
Naročniki „Soče* na deželi, ki plačajo do konca t. 1, naročnino za celo prih. leto, dobe koledar brezplačno.
.Popotnikov koledar za slovenske učitelje'' je naša tiskarna skoro že dotiskala. Do konca meseca ga že dobe vsi oni, ki so si ga naročili. — Sematizem šolstva in uči-leljdva je bil sestavljen po najnovejših podatkih od novembra in decembra. — Gene so: lično v platno vezan gld. P40, z zlato obrezo gld. P50, v usnje vezan gld. P70, z zlato obrezo gld. P80.
Dostavljamo, da koledar dobe le listi, ki pošljejo denar naprej. S pošiljanjem .na upanje* imamo prežaioslnc skušnje.
.llustrovant narodu! koledar". Leto IX. Uredil in izdal Dragolin Hribar v Celju. Cena broš. 70 kr., eleg. vezanemu 1 gld. — To je krasna knjiga, ki dela vso čast naši tiskarski umetnosti m obrti v obče. Tu je barvana slika Ptuja, krasne sliko Pfalca ob Peni, Mostarja v Hercegovini, Hude luknje na Štajerskem, vojvode Ivana jame, gradu Orth i. dr. Dalje so lu slike in kaj mični življenjepisi odličnih Slovencev dr. V. Obla ka, prof. Jfos. Lendovšeka, kanonika Kluna in Krilana. —- Znamenit se nam vidi spis »Celjski grofi". Beklristika je zastopana le po kratki velikomeslni črtici »Pisatelj Orlov*. — Skratka: kdor hoče imeti lično slov. knjigo v hiši, naj si kupi ta koledar.
„Materine sanje". Slika v jednem dejanju. Spisal E. Rangl. Izdala družba sv. C. in M. Str. 20. — Nadarjeni mladi pesnik je ustvaril res divno pesniško sliko, o kateri bi bilo vredno in potrebno kaj več izpregovoriti. Za idaj le naznanjamo to delce in opozarjamo nanj slov. občinstvo.
Narodna šola družbe sv. C. in M. v Št. Rupertu pri Velikovcu. (Ponatis iz *Mira») Sir. 64. Cena 10 kr. — Ta knjižica prinaša zgodovina prve slov. šole na Koroškem. Značilno in zanimivo je tako berilo za odnosaje v Avstriji, kjer je baje »justitia regnpram fundamentum».
.Nada"  v Sarajevu je dovršila svoj
drugi letnik. Prva letnika sta pač največji
. kras vsaki slovanski knjižnici! List je po jako
j nizki ceni, kajti -z* celo leto•• štabe le 6 gld.,
Za mlekarje in gospodarje!
Tvrdka O. Ferd, Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živjne, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji, Ta               3.193 8~u
za pitanje
je pripoznana po c. kr, kmetijskem po-skušaljšču v Gorici kot izbotno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikom radi svoje redilne lastnosti m boljfio kakovost kravjega mleka,
MOka za pltai^e se dobiva v zaznamovanih in s svincem započače-nih žakljih od 50 kg, po 8 gld. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici
na Koniju ter pri tvrdki O. Paril. Rsabarg v Gorici v stari cukrami v kapucinski ulici,                     p, 53 7„.8
Zdravnik
Dr. M. Keršovani
$e jo preložil v lastno liiSo
v ulico Barzellini h. it. 2.     mi l
zraven „SloginihM zavodov, Ordinuje kot navadno.
Dr. Ivan Vin ci,
odvetnik v Gorici,
naslednik Jos. dr. Jakopiča,
se je pros;olil
iz pokojnikov, stanovanja v Attems-211       ovo palačo na Kornu.       3-1
V zabilo potnamnnja in ponar«Jan|a nnproSen so p. n. odjemniki, vedno, izrecno zahtevali
etiketo in pla-im  Neptunom, kakor tudi  paziti na zamasni omot:
Zalogo t Gorici
ima
ftng. taizzi
Dr. Rosa balzam I
¦¦¦»   x« ialodse   4J3MMM|Q
ii lokurno
B. FRAGNER-Ja V PRAGI
je splošno, ie 30 let znano domaA« i(Era-
vilo. katero uzrofa tek, o]ajSi\je prebavo in
lehko odvaja.
?0Z0r!   V" Mi zaboja so prevideni  z  zraven
¦   lialisnjenu  in   zakonito priznano zaščitno  znamko.
Glavna ssaloga r       2, 28-21
Ithm B. FRAGNER-j« jri tmm orlu"
-v Pr«0'>
Mala strona. vogel Spornovo ulice. . Volika »jleklcnica 1 gld., mala 50 kr. j s poŠto 20 kr. vei\ — Dnevno postno razpošiljanje. vseh lekarnah Avttro • Ogeeakt.
: Ražtalju itv. 7 v Gorici
jI prodajalnica drobnega
|| in nttrnberškega blaga
*ij                   nn. drobno Ju na debelo.
iti uajceucjSe kupovališee.
Posebna zaloga
za kupoviilce in razprodnjiilce na deželi,
za kroSnjnrje in cnnj.irjc.
Največja zaloga
Čevljarskih, krojaških, pisarskili, popo-
tovalnih in k&ililnih potrebščin,
_______Zimska obuvala.
Vozički in stoli na kolesih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost: Semena za zelenjavo in Inive.
Prosim dobro paziti na naslov:
Na sredi Raštelja štv. 7.
^o\a1tU|M|?«>»ot\
1DD do 3Dfi g!d. meseeifj ,.'^ ,.r::;'i:
stanov in v -vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod .Icichter Vcrdicnst" na Rucolf Mose, Wien.                    107 10—4
V življenju se ne ZRodi več tako rcilfca prilika, da bi »3 miiirlo dobili le za 2 pld. tc-!e notrel.no predmete, in sicer 40 tornadov: 1 prima-ura. najcle;r!intneja, lepo pozlačena, L lepo verižico, toi-no kazoča, z enoletnim jamčenjem: l lina zapestnica za dame iz pariškega duble zlata ; l najetsgantnejii zakoprnlca za dame nove fagons; 1 krasna žldaca z.-.vralnica z-i gospode; 1 ipla za isto z umetnimi briljanti; 3 komade dejram-nih ffundiov iz duble zlata z umolniaii briljanti za prša; 2 mehanična jramba za mnnjete, duble zlato s patentovanim znpiralnikom; 2 krasna pimba za ovratnico iz duble zlata ; I elegantni prsten za gospoda z lepim kamenom : ti najti-nojih barvanih žepnih robcev; 1 kra»w> in tii-.o obrobljeno žepno opledf.lo; 10 linih anpl"5kih papirjev za pisma in 10 zavitkov. JŠjaF" Vhcli krasn h predmetov stane z uro vred nd.dfj le '2 jsld. in se dohč, dokler so v zalojsi, po postnem 75   1            povzetju pri krakovski          -HiI-   '.i
trgovski hiti F. UVindisch v Krakovu,
(Krakau, Postfarli Nr. lll-ln).
Gostilna .Pri petelinu"
HllcaBli8|ait.7.» V Trstll - Mizy j. kaladvura
Podpisani nnznanji si. občinstvu, da j*! uredil svoje postiiniSke prostore tako, da muco priti v nje gospod in priprost kmet. Postreže so vsakega i dobrim jedili in tabornim finim ali belim naravnim vinom, in sicer
po taki cwii, da se ne boji tekmovanja.
(talilna je vedno preskrbljena - .lon.iiio posu-Rcno'in svežo presifuvino, pristnim salamt.m, klobasami. nnnoSkim ovrjim in drugim sirom.
Pripnrcicn zasebnikom iirkrfmnrjrm svoje veliko zalogo črnega in belega vipavskega vina toliko ia zaloge v PrvaClnl kot v Trstu.
Prodajn s« na drobno in debelo in razpošilja po zahtevi nn vse strani stroškov prosto.
Vina SO tel\-le vrst: modra franlinja, ber-zainin, buigimder. izabeln, rulandec slnri in novi, belo staro iu novo, rizling stari in novi itd.
SpaeljaUtetna vina črna in bela iz 1.1802., |80!t., 1804. in 1805, v slcklenirali od t l.lru 80 kr„ pol lilrn 40 kr. Domači Iroplnovec so dobi tudi po naročilu v vsaki meri.
(inMilnn jo odprla od 7. uro zjutraj do polunoči. ¦ - Priporočaj« so svojim rojakom v Trstu in na dodeli, da ga počaslu s svojim obiskom pii vsaki priliki, drže sit geslu .Svoji k svojim", beleži mlani
Anton Vodoplvec,
H   7                                          gostilničar.
Nadet. jubd. razstavi odlikovan s .-»ebr, d(ž. sveljii," Na Wov*l>i razi.avi * pivo rw  ¦   siebrno mcuino.
Tovarna murnih telovadnih priprav
JOS. YINDYŠ-A!
v Pragi na Smihovu
(Prnlia-Sinirlifiv) Vimvliradska wUu> či-lo MU. se priporoča
k popolnemu uzornomu prirejevmiju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in prakličnih sestavih.
V .a dokaz je na razpolago mnogo pilj-moču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jcilno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečno obroke po volji in zmožnosti,
j/avadae priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, prmnfuni in načrti za popoh-u telovadnico pošilja na zahtevo biezplačno in jiohlnine prosto.                                                          1-'!, "ti*   ."»1
Poprave IzvrSuJo po najnižjih cenah.
r
Razpis služeb.
#           Z novim letom izprazni se pri
t               banki „Slaviji"
J troje uradniških mest,
i
katerim se doloCa službenina po dogovoru. — Reflektanlje na jedno teh mest vlože naj svoje s prilogami podprte prošnje do 31. dne decembra t. I. pri
generalnem zasiopu banke
Velika Inomostska 50 kr. loterija [žrebanje 20. ¦»"»»¦»»¦¦¦"¦^^                                                         1897.
Glavni dobitek v gotovini
75.000
kron po odbitku 2D\
17+ S    It
Srečke po 50 kr. priporočata A. V. Jona in Michlstadter & 8. v Gorici.
^MXISSSSXSZI^XS2XI^XZSXIII2XIZ
J. Pserhoferjeva lekarna ,pri zlatem državnem jabolku' na
I., Singerstrasse it. 15.
I IsephofeFjeve odvajajoče krogljlce
. lahko odvalafoč« domače sredstvo. — Te krogljice so iste, ki so znane občinstvu že ve.: desetletij pod imenom J. PSERHOFERJEVE KRIČISTiLHE KROGLJICE in se izdelu-lujejo pristne samo v lekarni „pri zlatom drtavnam jabolku", Dunaj. I. Singerstrasse 15 — Te krogljice stanejo: t ik. z 1B krogi]. 21 nt, Jarfan zavitek 6 šk. 1 gld. B nč.        Ako
se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljie 1 eld. 25 nč » zavitka 2 gld. 30 ne., 3 zavitki 3 gld. 35 n«., 4 zavitki 4 gld. 40 nč-., 5 zavitkov 5 g'd "0 nč' 10 zi-itkov 9 gld. 20 nč. (Blanj kot jeden zavitek se ne poSuJa).                                           * "    208 6-^-2
Prosimo, da se izrecno zahteva flisr- J. Psarhoter|avo odvajajoča krogljlca ""VjOJ paziti je, da ima pokrov vsake Škatlice isti podpis J. Paerhofar v rudačlh pismenih, katerega
je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline J^JSE
40 ne., prosto poštnine 65 nč.
Trpotcev sok, 1 steklenica 50 kr.
Balzam za goltanee,
nine prosto 65 nč.
1 steklenica 40 nč., poSt-
in krepi želodec, kadar je pokvarjen, 1 steklenica 22 nč., 12 stekl. 2 gld.
Mastilo za rane, t steklenica so nč. Fijakerski prsni prašek, V^35
poštnine prosto 6o nč.
TsjmochininskapomadaJ;^"-
pospešuje rast las. I Skatljica 2 gld.                  '
Ranoeelni obliž ^k-^^
& """ "" """;-• ,                                             j w«; prosto poštnine pa 75 nvč.
Grenka tinktura za želodec, i Univerzalna eistilnasoLAvi!!,*
Sttft e*Znl ?U.PMSt,e kapljice ime-  ;   domače sredstvo proti posledicam slabe "ebaS novana). Rahlo raztopljojoee sredstvo, ki oživlja  i   1 omot 1 gld.
litete   ti 2f*w!i ^n "vcVhnib i^--1^,V ^biv?i?,se «• «l™ge tu- in inozemske farmaceutične .pecfaV ^   denar naprej poslali; večja naročila po poitoem povzetju!                P                             '           a je
f3 BW^   Pri poSHJatvi dciiarjs po poStni nakaznici stane porto dosti mani kakor po povzetju.   -•*-«»                                  *
Stoliov ,Kola-preparatc, %$L
za okrepčanje želodca in živcev. 1-literna stekl. Kola-vina ali eliksira gld. 3, >/» litra gld. 1-60, %U litra 85 novč.
EEgEe^^
/jk^^*mmera\na voda
Uu nznl^2ln i: m iti.lt« iu
HENRIK MATTONI
[Karlovi  vari, 1'razensbad. — Kationi in Miile, 80, Si — IL             Builimpcst.
kavine barve, je bil ukraden v Komnu in odpeljan proti Gorici.   Sliši na ime   „F 1 o k", velik in 7 mesecev star.  Ako »» je kdo našel ali kupil, naj   to  naznani   upravništvu, dobi primerno nagrado.
f rgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrlim ulic. S       GORICA        V m tJi.uduv, H .v,, ::s                pr poroča
dalmatinsko vino iz JeUe in Sibenika,
.•ivstin-ii^ciskf   mntt.iiiiii«-   v   Midih   od  : n.ij.rej. Na zalit<-\i> pfišiLa tudi i.zu.irfr. Cona zmarna. Poslreibn uaitana.
»Goriška ljudska posojilnica"
(vpisana zadruga z omejeno zavezo)
se preseli 1. jan. 1897.
Ja»- v hišo št. 9. v ulici Veti urini "*)L}
(zir fostitno »Anjr«io rt' um* ati »Pri zlatem anjfeljiPJ.
Svoje prostore bo imela na levo roko pri tleh.
V edenajstih mesecih jo iraola lotos 444.000 ghl,  — prometa.
Hranilne vloge m oi>rn»tujcjo po 414"H Posojila se dajejo: na menico j»o 6' t" ,s
na   knjižbo po 5' j," „ flradni dnovi za denarni jiromot so;
nedelja, ponedeljek in četrtek
od 11. do 12. pred p. 7„\ drn^n opravilu vsak dan do polndne.                             \-,i \
IJar«^»_»araril^aT«^aTL»_K^
>@©©@®@©©®@®@@Q©©©©Q®@@®®Q©@®®9<
©
i
©
I
3
10 I®
9
g