junij 2019 21 XLVII Revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije Magazine of the Slovenian Paper and Paper Converting Industry Izdajatelji in založniki revije PAPIR: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo junij 2019 21 XLVII KAZALO / INDEX O PAPIRNI PANOGI / ABOUT PAPER INDUSTRY Papirna industrija na preizkušnji / Paper industry on trial......................................................................................................................................4 Okoljsko ustrezna embalaža kot edina možna rešitev / Environmentally-friendly packaging as the only possible solution......................................7 Iz vajenca postane mojster / Apprentice becomes master...................................................................................................................................10 »Kot vajenec se nauciš vec kot v šoli« / “You learn more as an apprentice than at school.”................................................................................11 Iz leta v leto vec zanimanja / Growing interest each year....................................................................................................................................12 SPPRING – pomlad na podrocju kadrov? / SPPRING – pomlad na podrocju kadrov?............................................................................................13 Papirniško šolo uspešno zakljucila že tretja generacija slušateljev / Third generation of students successfully concludes the Papermaking School....14 Evropske volitve 2019: se ozracje spreminja? / 2019 European elections: a changing climate?...........................................................................17 Na Dnevu papirništva o papirju v digitalni dobi / Paper in the digital age discussed at the Day of Slovene Paper Industry....................................18 V spomin dr. Andreju Ocvirku / In Memoriam Dr Andrej Ocvirk.............................................................................................................................19 NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE / NEWS FROM PAPER MILLS, PRINT AND ABROAD Paloma s svojimi izdelki podprla program SVIT / Paloma supports the SVIT programme with its products...........................................................20 Nove embalažne rešitve za nove case / New packaging solutions for new times..................................................................................................21 Papir R Copy – lokalni izdelek za vašo pisarno in dom / R Copy Paper – local product for your office and home.................................................23 Informativni dnevi in Kolicevo Karton / Information days and Kolicevo Karton................................................................................................... 24 Stari objekti nekdanje tovarne celuloze se poslavljajo / The process of pulling down the buildings of the former pulp mill continues................. 25 Vizija MM KUVERTE: preboj na evropski trg eko kuvert / Vision of MM KUVERTA: a breakthrough to the EU market of eco-friendly envelopes....26 DS Smith botroval razstavi nenavadnih skulptur / DS Smith responsible for an exhibition of unusual sculptures...................................................... 28 ICP strokovni partner v verigi pohištva iz papirja / ICP an expert partner in new value chain of paper furniture .................................................... 28 ICP z najnovejšo opremo za raziskave vlakninskih materialov / ICP with state-of-the-art equipment for researching fibre materials.....................29 Izdelali papir že iz druge invazivne tujerodne rastline / ICP made paper from another invasive alien plant...........................................................30 Na ICP nov premazovalnik / New coating unit at the ICP..................................................................................................................................... 31 Sistem za nadzor kakovosti na pilotnem papirnem stroju / QCS on the ICP pilot paper machine........................................................................ 32 Raziskovalec z ICP-ja na kratkorocni znanstveni izmenjavi / Researcher from ICP at Short-Term Scientific Mission...............................................32 Aktivna udeležba na mednarodni konferenci Tecnicelpai / Active participation at the Tecnicelpa International Conference.................................33 Partnerji programa CEL.KROG krepili sodelovanje / Partners of the CEL.CYCLE programme strengthen cooperation.......................................... 34 RAZISKAVE IN RAZVOJ / RESEARCH AND DEVELOPMENT Gojenje trosnjakov na odpadnih papirnih substratih / Cultivation of Oyster mushrooms (Pleutrotus osteratus) on waste paper substrates..........37 Mineralna olja v embalažnih materialih / Mineral oil risk assessment or assessment of risk due to false results....................................................40 Razvoj metode za dolocanje antrakinona v kartonu / Development of the method for determining anthraquinone in cardboard.......................44 Povzetki iz tuje strokovne literature / Abstracts from foreign expert literature.....................................................................................................48 KOLOFON / CIRCULATION: Izdajatelji in založniki: / Prepared and published by: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje papirne in papirno predelovalne industrije / Pulp and Paper Engineers and Technicians Association of Slovenia (DITP), Pulp and Paper Institute (ICP), Paper and Paper Converting Industry Association of Slovenia at the Slovenian Chamber of Commerce Uredništvo revije / Editorial board Glavni urednik / Editor in chief: Marko Jagodic Odgovorna urednica / Executive editor: mag. Petra Prebil Bašin, petra.prebil.basin@gzs.si Uredniki podrocij / Feature editors: O PAPIRNI PANOGI / ABOUT PAPER INDUSTRY: mag. Petra Prebil Bašin, Ana Sotlar • NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE / NEWS FROM PAPER MILLS, THE PRESS AND ABROAD: mag. Petra Prebil Bašin, dr. Tea Kapun, Ana Sotlar • RAZISKAVE IN RAZVOJ / RESEARCH AND DEVELOPMENT: dr. Janja Zule, dr. Tea Kapun, dr. Marjeta Cernic, dr. Tjaša Drnovšek, Alenka Ivanuš, dr. Klemen Možina Drugi clani uredniškega odbora / Other members of the editorial board: mag. Mateja Mešl • Novinarka / Journalist: Tanja Bricelj, s. p., www.poslovnekomunikacije.si Lektor / proofreading: Grega Rihtar s. p. • Prevodi in lekture / Translations and proofreading: L Plus, Laura Cuder Turk s. p., info@prevajanje-plus.si Oblikovanje in graficna priprava / Design and prepress: Studio U3NEK d. o. o. • Tisk / Printed by: Medium, d.o.o. Naklada / Circulation: 1000 izvodov, Ljubljana, junij 2019 / 1000 copies, Ljubljana, June 2019 Navodila avtorjem si lahko ogledate na http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Author guidelines are available at http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod številko 700. / Papir Magazine is entered in the Slovenian Media Register under no. 700. UVODNIK Foto: Arhiv Kolicevo Karton Papirna industrija – pot do življenja brez plastike Karton ima poglavitno vlogo pri uresnicevanju ciljev na podrocju okoljsko ustrezne embalaže, s katero želi svet omejiti uporabo plastike. Raziskave kažejo, da bo kar 75 odstotkov kupcev v prihodnje izbiralo izdelke v reciklabilni embalaži. Te spremembe na trgu so zelo pomembne za celotno papirno industrijo in nam ne nazadnje ponujajo tudi priložnosti – ce jih bomo le znali izkoristiti. Casopisi, porocila in družbena omrežja so polni novic, kako so naša morja onesnažena s plastiko, kako je otok plasticnih odpadkov v Tihem oceanu velik že 1.600.000 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je otok plasticnih smeti štirikrat vecji od površine Nemcije. In ker 20 odstotkov celotne proizvodnje plastike na koncu pristane v morju, otok dnevno raste. Od preostalih kolicin se samo majhen del porabi za proizvodnjo toplote, 40 odstotkov proizvedene plastike pa pristane na komunalnih deponijah, kjer se še prihodnjih sto let ne bo razgradila, temvec bo še nadalje obremenjevala naše okolje. Samo okrog 15 odstotkov plastike se reciklira in nadalje uporabi. Ce odmislimo ucinke na okolje, enkratna uporaba materialov ni ravno odraz ucinkovite gospodarnosti. Stroški sortiranja, komunalnih deponij in škodljivih ucinkov na okolje in zdravje so visoki in jih nosimo vsi. Medtem pa se kar 83 odstotkov vse papirne in kartonske proizvodnje v Evropi reciklira, emisije CO2 so pri kartonu nižje od emisij katerekoli druge vrste embalaže, pa tudi sistem sortiranja in prebiranja ustreznih materialov dobro deluje in karton se lahko uporabi veckrat. Velike svetovne trgovske verige se že odzivajo na pobude uporabnikov in išcejo okolju prijaznejše oblike pakiranja. Tudi politicni krogi se prebujajo. Evropska unija je pred kratkim strnila vrste v boju proti plasticnim odpadkom. V prihodnje lahko tako pricakujemo nove zakone, ki bodo Evropsko unijo približali krožnemu gospodarstvu, v katerem se bodo lahko vsi materiali kot surovine znova uporabili za nove proizvode. Pri uresnicevanju teh teženj lahko papirna industrija odigra eno od glavnih vlog, ce bomo le znali prepoznati in izkoristiti te priložnosti. Dobro je vedeti: papirna industrija predstavlja možno pot do življenja brez plastike! Thomas Gschwendtner, direktor Kolicevo Karton Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radece Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. | junij 2019 | 21 | XLVII 3 EDITORIAL Foto: Archive Kolicevo Karton Paper industry – a path to plastic-free living Cardboard plays the central role in the attainment of goals regarding environmentally-friendly packaging which is used to reduce the use of plastic. Research shows that 75 per cent of buyers intend to pick products in recyclable packaging. These changes in the market are important for the whole paper industry and provide us with opportunities – if we know how to take advantage of them. Newspapers, news and social networks are filled with news on the rate of plastic pollution of our seas and that the Great Pacific Garbage Patch is about 1.6 million square kilometres in size, which means that it is four times the size of Germany. Since 20 per cent of all plastic ends up in the sea, the patch grows every day. Only a small portion of the remaining volumes is used in heat production, while 40 per cent of produced plastic ends up in landfills, where it will not decompose for the next 100 years and will keep polluting our environment. Only about 15 per cent of plastic is recycled and reused. Disregarding environmental impacts, single use of materials is not a reflection of cost-effectiveness. The costs of sorting, landfills, and harmful environmental and health impacts are high and we must all bear them. Meanwhile, 83 per cent of all paper and cardboard production in Europe is recycled, and CO2 emissions from cardboard production are lower than the emissions from the production of any other type of packaging. The system of sorting and picking out suitable materials functions well, and cardboard may be used several times. Large global retail chains have been responding to initiatives of consumers, seeking more environmentally-friendly packaging. Political circles have been awakening too. Recently, the European Union has joined forces to combat plastic waste. Therefore, we may expect new laws to bring the European Union closer to a circular economy in which all materials will be reused in new products as raw materials. The paper industry may have one of the main roles in the fulfilment of these aspirations, if we can recognise, and take advantage of, this opportunity. It is good to know: the paper industry provides us with a possible path to plastic-free living. Thomas Gschwendtner, Managing Director at Kolicevo Karton Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Radece Papir Nova d.o.o., Starprint silver 70g. | junij 2019 | 21 | XLVII 4 Aktualno PAPIRNA INDUSTRIJA NA PREIZKUŠNJI PAPER INDUSTRY ON TRIAL Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Despite the general conjuncture in Slovenia, 2018 brought plenty of challenges to paper mills: high pulp prices, the Chinese waste import ban, fluctuation in energy prices, sky-high prices of allowances and a trade war. 2018 was easier for the paper converting industry which is more bound to the Slovenian market (76.8 per cent) and rode the conjuncture wave of the domestic converting industry. The industry generated EUR 857.8 million in revenue last year, EUR 586 million of exports, EUR 174 million of added value and EUR 19.1 million of net profit. The total paper and cardboard production in 2018 amounted to 732,000 tonnes. The beginning of 2019 has been more quiet regarding raw materials, and priorities include new challenges in the energy and environmental protection sectors. The new Single-Use Plastics Directive works in favour of the industry, which is an opportunity for the industry to claim another piece of the packaging cake. Leto 2018 je bilo kljub splošni ko­njunkturi v Sloveniji za papirnice polno izzivov: obdobje zgodovinsko visokih cen celuloze se je nadaljeva­lo do tretjega kvartala leta, na trg odpadnega papirja v EU je mocno vplivalo kitajsko omejevanje uvoza odpadnih surovin, cene energije so narašcale in so bile bolj volativne kot kadarkoli prej, cene emisijskih kuponov so zdrvele v nebo, dodat­no pa so razmere zacinile še trgo­vinske vojne. Lažje in na podrocju prihodkov uspešnejše je bilo leto 2018 za predelavo papirja, ki je bolj vezana na slovenski trg (76,8 %) in je žela konjunkturni val domace predelovalne industrije. Panoga je lani ustvarila 857,8 mio evrov prihodkov, 586 mio evrov iz­voza, 174 mio evrov dodane vred­nosti ter 19,1 mio evrov neto cistega dobicka. Neto cisti dobicek panoge je nekoliko nižji od ustvarjenega leto prej, prav tako beležimo nekaj nižjo ustvarjeno dodano vrednost glede na leto prej. Fizicni obseg proizvodnje celotne panoge je glede na leto 2017 ostal na ena­ki ravni, ceprav je bilo izdelanega 2,3% manj papirja in kartona kot leto prej. Skupna proizvodnja papir­ja in kartona v letu 2018 je znašala 732.000 ton. Zacetek leta 2019 je z vidika cen surovin bolj umirjen, obseg proi­zvodnje in narocil nekoliko presega lanskega v tem obdobju. Približe­vanje letu 2020 pa med prioritete postavlja nove izzive na podrocju energetike in varstva okolja. V prid panogi je marca potrjena direktiva o omejitvi uporabe plasticnih izdel­kov, kar je vsekakor priložnost za papirno industrijo, da si pridobi nov kos embalažne pogace. Obseg prihodkov panoge še naprej raste V letu 2018 je celotna panoga SKD 17 Proizvodnja in predelava papirja v Slo­veniji ustvarila 857,8 mio evrov prihod­kov, kar je 3,6 % vec kot leto prej in ne dosega povprecja rasti obsega prihod­kov vseh predelovalnih dejavnosti v Slo­veniji (+6,7 %). Delež prodaje na tuje trge se je z 72,2 % v letu 2017 znižal na 68,4%, kar je posledica vecje prodaje na domacem trgu, ki jo lahko pripišemo predelovalcem papirja in kartona. Sku­pen obseg prodajnih prihodkov ustvar­jenih na tujih trgih je 586 mio evrov. Papirnice na tujih trgih ustvarijo 90 % prihodkov, predelovalni del panoge pa 33,2 %. Fizicni obseg proizvodnje celotne pano­ge je v letu 2018 presegal skupen ob­seg v letu 2017 za 0,7 %, podobno je tudi obseg izvoza za 0,5 % presegal ob­seg iz leta 2017. V strukturi proizvede­nih papirjev lahko ugotovimo vecji ob­seg proizvedenega casopisnega papirja ter brezlesnega nepremazanega papirja, sicer pa so kolicine posameznih vrst pa­pirjev ostale na ravni tistih iz leta 2017 ali malenkost nižje. Obseg proizvodnje izdelkov iz papirja in kartona se je v letu 2018 povecal za 5,2 %. Neto cisti dobicek panoge za leto 2018 znaša 19,1 mio evrov. Od 116 podjetij v dejavnosti SKD 17 je 97 pod­jetij ustvarilo skupaj 28,1 mio cistega dobicka, 18 podjetij pa je poslovno leto 2018 zakljucilo z neto izgubo v skup­ni višini 9 mio evrov. Papirnice so sicer ustvarile 11,5 mio evrov neto ciste­ga dobicka, a le ena od šestih je v letu 2018 poslovala z dobickom, kar je vse­kakor dokaz predvsem velikega dviga cene vhodnih surovin. Papirno prede­lovalni del panoge je ustvaril 7,5 mio evrov neto cistega dobicka. Z izgubo je poslovalo 12 podjetij od skupno 110 v predelovalnem delu panoge. Ustvarili 174 mio evrov dodane vrednosti Panoga je skupno ustvarila dodano vrednost v višini 174 mio evrov dodane vrednosti, kar je dobre 3,7 mio evrov manj kot letu 2017. Posledicno se je znižala dodana vrednost na zaposle­nega, ki v povprecju znaša na 40.876 evrov na zaposlenega (-1,3 % glede na l. 2017). Tudi padec ustvarjene do­dane vrednosti gre pripisati dvigu cen vhodnih surovin, saj so stroški blaga materiala in storitev v letu 2018 prese­gali stroške iz leta 2017 v povprecju za 11,9 %, za 3,5 % pa so se povišali tudi stroški dela. Dodana vrednost na zaposlenega v pre­delavi papirja je znašala 34.860 evrov in presega doseženo leto prej za 1,1%, medtem ko je v papirnicah znašala v pov­precju 48.923,3 evra ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, kar presega povprecje vseh slovenskih predelovalnih dejavnosti (44.808 evrov) v letu 2018 za 9,2 %. Papirna industrija v celoti ustvari 2,1 % dodane vrednosti vseh slovenskih predelovalnih dejavnosti. Dve novi podjetji in vec zaposlenih V papirni in papirno predelovalni dejav­nosti v Sloveniji je konec leta delovalo 116 podjetij, 2 podjetji vec kot leto prej v segmentu predelave papirja. Skupno je panoga konec leta 2018 imela 4.466 za­poslenih, kar je 114 oseb (+2,6 %) vec kot konec leta 2017. Porast števila zaposlenih se je zgodil v papirno predelovalnem delu panoge, papirnice so število zaposlenih malenkost znižale. Znižanje števila zapo­slenih v papirnicah si razložimo kot naravni odliv zaposlenih v upokojitev, ki kaže na pricakovano menjavo generacije, ki se za­radi drugacne organizacije in moderniza­cije proizvodnje ne nadomešca v celoti. V dejavnosti SKD 17 imamo 9 velikih podje­tij, 7 srednje velikih, 26 malih ter 74 mikro podjetij. Porast stroškov dela v dodani vrednosti, materiala in energije V papirnicah je delež stroškov dela v do­dani vrednosti porasel s 57,4 % v letu 2017 na 59 %, v papirno predeloval­nem delu panoge pa je ta delež dose­gel 70,9% (leto prej 66 %). Dvig deleža stroškov dela je posledica vecjega števila zaposlenih ob ustvarjeni dodani vrednosti kot tudi dvigov plac v podjetjih. Povprec­na mesecna bruto placa v dejavnosti SKD 17 v letu 2018 je znašala 1.647 evrov in je 4,6 % višja kot leto prej. Rekordne cene celuloze in spremembe na trgu odpadnega papirja Leto 2018 si bomo vsekakor zapomnili predvsem po zgodovinsko visokih cenah celuloze ter preobratu na trgu odpadnega papirja, ki ga je povzrocila Kitajska z ome­jitvijo uvoza odpadnega papirja najnižje kakovosti, kar je imelo ucinek na padec cen odpadnega papirja kot tudi na slabšo kakovost odpadnega papirja. Kitajska je znižala lanski uvoz odpadnega papirja iz Evrope za okoli 15 % ter tudi po dolgih letih zabeležila padec obsega proizvodnje papirja za okoli 4 %. Papirna industrija pa se je lani in se še ved­no sooca tudi z rekordno visokimi cenami celuloze, ki so zacetek leta 2018 že pre­segale rekordne višine cen celuloze iz leta 2011. Izstopajoce je lani porasla tudi cena lateksa ter škroba. Stroški materiala so tako nadpovprecno porasli glede na obseg ustvarjene prodaje, opazno bolj pri papir­nicah kot v predelavi papirja, kjer se ucinki izkazujejo z dolocenim casovnim zamikom. Vse leto so narašcale tudi cene energi­je in tako po nekaj letih upadanja deleža stroška za energijo v dodani vrednosti beležimo 2 % porast stroška za energijo na ravni panoge. Cene emisijskih kupo­nov so v minulem letu že presegale 30 evrov na tono CO2 ter se do konca leta ustalile na okoli 20 evrov na tono, kar je skoraj 100% porast cene glede na konec leta2017. V novem letu nov zalet in novi izzivi Letos so se cene celuloze ustalile na sicer visoki ravni in papirnicam je nekoliko lažje. Panogo bolj skrbi prihodnost: na eni strani pomembne odlocitve, ki jih bodo mora­li sprejemati zaradi vse strožje okoljske in energetske zakonodaje ter uvajanja novih tehnologij, po drugi strani pa kadri in stro­ški dela, kjer se zdi, da s spremembo zako­na o minimalni placi podjetja nimajo vec nadzora nad temi stroški, saj napovedana sprememba definicije minimalne place mocno posega v sisteme nagrajevanja ter placna razmerja med zaposlenimi v podjetju, kar bo mocno vplivalo na stro­ške dela v podjetjih in verjetno ogrozilo tudi kako delovno mesto v tej dejavnosti. Dobra novica za tiste, ki delujejo na se­gmentu papirne in kartonske embalaže, je sprejem direktive o omejevanju rabe plastike, ki zapoveduje takojšnjo prepo­ved uporabe desetim plasticnim izdelkom za enkratno uporabo, generalno pa ome­juje rabo plastike in vzpodbuja k ome­jevanju rabe in iskanju substitutov.Tu je priložnost za papirno industrijo in najbolj prilagodljivi že ponujajo nove papirne substitute plasticnim izdelkom. Tržna niša, ki tudi beleži zavidljive povprecne letne rasti, pa je tudi e-trgovina, ki jo v vsaj 95 % spremlja papirna in kartonska embalaža. Aktualno V letu 2018 se je delež stroškov dela v dodani vrednosti v papirni dejavnosti povecal za 3,5 odstotne tocke ali skupno za 5,7 % in znaša 64,8 % ustvarjene dodane vred­nosti v dejavnosti, kar presega ta delež v povprecju slovenske predelo­valne industrije (62,10%). Struktura proizvedenega papirja v Sloveniji in CEPI clanicah; še naprej se povecuje delež papirja in kartona, namenjenega embalaži, in se zmanjšuje delež graficnih papirjev. Structure of the paper produced in Slovenia and CEPI member countries; the share of paper and cardboard for packaging has continued to increase, while the share of graphic paper has continued to decrease. Vir: CEPI in anketa ZPPPI Source: CEPI and survey of the Paper and Paper Converting Industry Association Dvajsetletno spremljanje cene celuloze v evrih/tono / Twenty-year monitoring of pulp prices in EUR/tonne Vir: RISI, Norexeco, april 2019 / Source: RISI, Norexeco, April 2019 Aktualno Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI Novi predsednik Združenja papirne in papirno predelovalne dejavnosti Konec maja je novi predsednik Zdru­ženja papirne in papirno predeloval­ne dejavnosti postal Leopold Povše. Gospod Povše je eden od treh direk­torjev v podjetju Radece papir Nova in direktor v podjetju Muflon, d. o. o. NAJVECJI DOSEŽEK ZDRUŽENJA PAPIRNE IN PAPIRNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE V LETU 2018 Septembra 2018, z zacetkom šol­skega leta, je po osemnajstih letih v Sloveniji znova zaživel formalni izo­braževalni program za poklic »papir­nicar«. Izvaja se po vajeniškem siste­mu in trenutno se v dveh slovenskih papirnicah izobražujeta dva vajenca. Šolanje opravljata na Strokovnem iz­obraževalnem centru Bežigrad, kjer preživita polovico casa šolanja, drugo polovico pa v podjetju, kjer spozna­vata stroko preko prakticnega dela v realnem delovnem okolju. The greatest achievement of the Paper and Paper Converting Industry Association in 2018 At the beginning of the school year in September 2018, the formal edu­cational programme for papermakers came to life in Slovenia again after 18 years. It is carried out according to the apprenticeship system. Cur­rently, two apprentices are educated at two Slovenian paper mills. They receive education at the Technical Ed­ucation Centre Ljubljana where they spend half of their school time, while they spend the other half in a com­pany where they have been obtaining knowledge of the industry through practical work in a genuine working environment. Leopold Povše, novi predsednik ZPPPI Leopold Povše, new president at ZPPPI SKD 17 SKD 17.1 SKD 17.2 Papirno in papirno predelovalna dejavnost Papirnice Predelava papirja Vrednost 2018 Index 18/17 Vrednost 2018 Index 18/17 Vrednost 2018 Index 18/17 Število družb 116 101,8 7 116,7 109 101,9 Povp. št. zaposlenih po del. urah 4.156,3 96,8 1934 99,3 2.435,9 103,8 Prihodki (ne vkljucujejo sprememb vrednosti zalog) 856.700.666 103 560.740.400 103 295.960.266 102 Cisti prihodki od prodaje 846.453.601 103 555.641.930 103 339.848.127 120 Cisti prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 198.838 104 289.938 105 139.518 116 Delež prodaje na tujih trgih (%) 68,4 94,1 91 100,6 33,2 84,3 Dodana vrednost (DV) 174.029.921 98 92.411.077 95 84.913.601 105 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 41.871 101 47.782 96 34.8560 101 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 64,8 105,7 61 106,4 70,9 107,4 Dobicek pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 61.935.446 88 36.296.921 85 25.169.154 91 EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 6,9 81,2 7 82,7 7,4 76,3 Neto cisti dobicek / izguba 19.063.430 90 127 0 7.556.937 69 Neto marža 2,1 80,8 2 121,1 2,2 56,4 Donosnost kapitala - ROE (%) 4,7 88,7 4,7 127 4,9 55,1 Neto financni dolg na EBITDA 1,6 114,3 2,1 161,5 1,2 75 Kratkorocni koeficient 1,3 86,7 1,1 78,6 1,7 106,3 Delež investicij v opred. osn. sredstva/cisti prihodki od prodaje (%) 3,9 111,4 3,6 180 14,4 228,6 Mesecna bruto placa na zaposlenega (EUR) 1.647,2 104,6 1799,5 101,4 1.552,3 110,2 Rezultati poslovanja panoge v letu 2018 Tabela: Poslovanje panoge v letu 2018 Table: Business performance of the industry in 2018 Vir: KAPOS, GZS 2019 Intervju OKOLJSKO USTREZNA EMBALAŽA KOT EDINA MOŽNA REŠITEV ENVIRONMENTALLY-FRIENDLY PACKAGING AS THE ONLY POSSIBLE SOLUTION Intervju: Antonija Božic Cerar A series of new, additional provisions on packaging, which increase the scope of extended producer responsibilities and determine uniform conditions of their implementation, is about to be introduced in Europe. For paper producers, this may provide numerous opportunities in the market of packaging products. We discussed the legislative framework and the background of promoting greater concern for packaging with Antonija Božic Cerar, a senior consultant at the Environmental Protection Department of the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia. Antonija Božic Cerar Na podrocju embalaže se v prihod­nje v Evropi obeta vrsta novih, do­datnih dolocil, ki poglabljajo obseg obveznosti razširjene odgovorno­sti proizvajalcev in dolocajo enotne pogoje njegovega izvajanja. Za pro­izvajalce papirja to lahko pomeni tudi številne priložnosti na trgu em­balažnih izdelkov. O zakonodajnih okvirih in ozadju spodbujanja vecje skrbi za embalažo smo se pogovar­jali z Antonijo Božic Cerar, samostoj­no svetovalko v Strokovni službi za varstvo okolja pri GZS. Zakaj postaja embalaža v zad­njem casu tako pomembna okoljska tema? Kakšne spremembe se nam obetajo na tem podrocju? EU je pred dobrim letom, maja 2018 objavila amandmaje k obstojecim direk­tivam na podrocju odpadkov, ki nalagajo obveznost vzpostavitve sistemov razšir­jene odgovornosti proizvajalcev v štirih snovnih tokovih, in sicer za embalažo, elektricno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje ter iztrošena vozila. EU spodbuja države clanice k uvajanju te od­govornosti tudi pri drugih izdelkih. Države clanice se morajo prilagoditi zahtevam amandmajev pred julijem 2020, pri cemer se lahko družbe za ravnanje z embalažo na nove zahteve prilagodijo do zacetka leta 2023. Med temi štirimi je prav em­balaža najširši snovni tok, s katerim se srecuje najvec podjetij, bodisi v vlogi pro­izvajalcev bodisi kot trgovci. Pristop raz­širjene odgovornosti proizvajalcev nalaga proizvajalcem odgovornost za ravnanje z nastalim odpadkom, potem ko ga po­trošnik zavrže. Ker podjetja sama seveda ne morejo hoditi po odpadno embalažo svojih izdelkov v domove gospodinjstev, za to zadolžijo posebne družbe in jih po­oblastijo, da odpadno embalažo zbirajo namesto njih in tako zagotovijo prime­ren delež predelave odvržene embalaže. Delež snovne predelave, ki lahko vkljucuje reciklažo, pripravo na ponovno uporabo in ponovno uporabo (ne pa tudi energet­ske predelave), je dolocen za posamezno vrsto materiala; za papir, denimo, je cilj do konca leta 2025 snovno predelati 75 %, do konca leta 2030 pa 85 % vsega odpa­dnega papirja, za plastiko je doslej veljalo 22,5 %, do konca leta 2030 pa bo ta de­lež še enkrat vecji, torej 55 odstotkov. Pritiski na embalažni sistem so pove­zani tudi z usmeritvijo Evropske uni­je, ki želi biti vodilna svetovna sila na podrocju varovanja okolja. Da, tudi to. Eden izmed temeljnih doku­mentov EU je Strategija o plastiki, ki je bila sprejeta za celotno EU in ki doloca, da mora biti vsa plasticna embalaža v celoti reciklabilna do leta 2030, med­tem ko naj bi države clanice prilagodile obstojece sisteme razširjene odgovorno­sti proizvajalca za embalažo do zacetka leta 2023. Kateri je krovni dokument EU, ki se nanaša na varovanje okolja? To je pogodba o Evropski uniji, ki pa enakovredno doloca varovanje okolja in prosti pretok blaga, kar pomeni, da že tu prihajamo v navzkrižje interesov. Pod to pogodbo velja Krovna direktiva o od­padkih iz leta 2008 in njen amandma iz leta 2018, ki v novem clenu 8.a doloca minimalne zahteve za sisteme razširje­ne odgovornosti proizvajalca. EU uvaja krožno gospodarjenje preko direktiv za odpadke. Ukrepi za prehod v krožno go­spodarstvo se izrazito osredotocajo na gospodinjske odpadke, ki zaradi mešani­ce razlicnih odpadkov pomenijo najvecji izziv za predelavo, pa ceprav predstavlja­jo manj kot deset odstotkov vseh odpad­kov. Preostanek so odpadki v industriji, gradbeništvu ..., vendar so tam tokovi cistejši in zato lažji za predelavo. Kako je urejen slovenski embalažni sistem? V Sloveniji velja nekoliko specificna situa­cija, ker v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo vstopijo le tisti, ki na leto dajo na trg vec kot 15 ton embala­že z embaliranim blagom. Za ravnanje z odpadno embalažo imamo šest shem, pri cemer Ministrstvo za okolje podpira vzpo­stavitev ene družbe za ravnanje z odpadki na vsakem od prej omenjenih štirih snov­nih tokov. Sistemi razširjene odgovornosti proizvajalcem nalagajo financno in orga­nizacijsko odgovornost za ravnanje z nas­talimi odpadki. V Sloveniji imamo trenu­tno deljen sistem v smislu financiranja, saj proizvajalec izdelka placa embalažnino, torej pristojbino za ravnanje z odpadno embalažo od proizvodnje do gospodinj­stva, medtem ko potrošnik placa za pot od gospodinjstva do komunale. Po novem bo za celotno pot moral odgovarjati proizvajalec, evropska di­rektiva pa zahteva tudi vecjo pregle­dnost snovnih in financnih tokov, kar pomeni vecji nadzor nad delovanjem družb. Družbe za ravnanje z embalažo trdijo, da gre približno tretjina vse embalaže na trgu mimo njihovega delovanja, kar pomeni, da za ravnanje s to embalažo tudi nihce ne placa, torej ni denarja, s katerim bi to embalažo ustrezno prede­lali ali unicili. Evropa je prepoznala, da je razširjena odgovornost proizvajalcev sicer ucinkovita, vendar je treba izboljšati transparentnost snovnih in financnih to­kov. Zlasti tam, kjer je vec konkurencnih Intervju družb, prihaja do takega zniževanja cen, da družbe z omejenimi sredstvi niso vec sposobne poskrbeti za prevzete odpadke in jih predelati. Ali sploh obstaja kakšen uspešen, vzdržen, pregleden in ne prevec za­pleten embalažni sistem v kateri od clanic Evropske unije, ki bi ga kazalo posnemati tudi drugod? Od države do države se embalažni siste­mi zelo razlikujejo in zdi se, da se mo­ramo, preden se sploh zacnemo lotevati snovne predelave odpadne embalaže, najprej uskladiti glede nacinov zbiranja, odkupa, kontrole nad tokovi in finan­cami. Sicer pa je precej pohval za ceški sistem, kjer deluje le ena družba za rav­nanje z odpadno embalažo, ki ima tudi funkcijo registra oseb, ki dajejo embali­rano blago na trg. Nimamo prave ana­lize stanja, vendar obstaja mnenje, da naj bi konkurencni sistemi z vec družba­mi predstavljali dražjo možnost zaradi potrebnega dodatnega nadzornega or­gana, obenem pa si monopolnega siste­ma v gospodarstvu prav tako nihce ne želi, ker se vsi bojijo previsokih (mono­polnih) cen. Je Slovenija bolj rigorozna na podro­cju okoljske zakonodaje kot druge države clanice EU? Ne vem, ali je to ravno pravi izraz. Pred­vsem menim, da je sistem zelo zapleten povsod, tudi v drugih državah. Vsekakor bo v prihodnje v celotni EU treba vec pozornosti nameniti kakovosti zbranih odpadkov, saj je to izjemnega pomena pri predelavi. Leto % mase vseh odpadkov 2025 najmanj 55% 2030 najmanj 60% 2035 najmanj 65% Tabela 1: Delež odpadkov, ki naj bi se zbrali za ponovno uporabo in recikliranje Table 1: Share of waste to be collected for reuse and recycling Pet sekund za to, da jo iz­delamo, uporabljamo jo pet minut, nato pa traja 500 let, da razpade,« je Frans Timmermans, podpredsednik evropske komisije, utemeljil, zakaj mora biti ukvarja­nje s plastiko za enkratno upora­bo prednostna naloga Bruslja. Ali imajo proizvajalci embalaže, tudi papirne, možnost sooblikovati našo prihodnost? Zagotovo, le pozorni naj bodo, da v ma­teriale ne dodajajo dodatkov, ki negativ­no vplivajo na predelavo. Vloga proizva­jalcev papirja in kartona v prihodnje bo vse bolj tudi svetovalna, saj bodo lahko svojim kupcem, tj. embalerjem oziro­ma proizvajalcem izdelkov, pomagali pri razvoju nove embalaže z nasveti in predstavitvami materialov, njihovih last­nosti … Sicer pa je bistvo krožnega gospodarst­va ravno v povezovanju s kupcem in vzpostavljanju novih, vzdržnih poslovnih modelov. Podjetja se bodo morala vse bolj povezovati med seboj, v celotni vrednostni verigi, pa tudi s trgom in tudi zbiralci ter predelovalci odpadkov. Na voljo imamo le dve možnosti: ali placati vec za boljše zbiranje bolj kakovostnih odpadkov, ali pa placa­ti vec za bolj ucinkovito predelavo manj kakovostnih odpadkov. Trgovina na debelo z ostanki in odpadki 1,0 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 0,8 Gospodinjstva 8,3 Storitve (razen trgovine na debelo z ostanki in odpadki) 3,9 V Sloveniji naj bi predvidoma dobili za­kon o odpadkih, ki ga doslej nismo ime­li. Podrobneje bo dolocal nove pogoje za razširjeno odgovornost proizvajalcev. A dejstvo je, da bodo podjetja morala placevati vec, saj to predpisuje že direk­tiva: prispevati bodo morala za odpra­vljanje smetenja, za informiranje potro­šnikov, placevati bodo morala maluse in bonuse glede na stopnjo reciklabilnosti njihove embalaže ... Je direktiva SUP (Single Use Plastics), ki caka na objavo, pokazatelj novih trendov? Direktiva SUP doloca deset najbolj spor­nih plasticnih izdelkov za enkratno upo­rabo, ki jih najpogosteje najdemo kot odpadke v morjih in na morskih obalah. Mednje sodijo na primer slamice, baloni in palicice za balone, palicice za ušesa, damski vložki, ribiške mreže, plastenke, plasticni krožniki in kozarcki za piknik … Za plastenke bo v prihodnje veljalo, da se morajo v 90 % vrniti k proizvajalcu, biti morajo reciklabilne in pokrovcki se bodo morali držati plastenke skozi cel življenjski cikel plastenke. Omenjena direktiva nekatere izdelke že takoj pre­poveduje, drugim ponuja prilagoditveno obdobje, govori o razširjeni odgovorno­sti, ekodizajnu, doloca kolicine za po­vratno zbiranje plasticne embalaže … Da, to zagotovo je trend, ki nakazuje smer tudi pri drugih embalažnih izdelkih. Ali imamo podatke, koliko embalaže iz posameznega materiala se uvozi v Slovenijo? Imamo podatke o odpadkih po posame­znih materialih. Ravno v tem casu je prvi mejnik, in sicer 31. marec 2019, ko mo­rajo manjši embalerji, pridobitelji emba­liranega blaga ter proizvajalci in prido­bitelji servisnih embalažnih materialov, ki dajo na slovenski trg manj kot 15 ton embalaže na leto, prvic porocati o ko­licinah. Šele po opravljeni analizi bomo imeli tocnejše podatke. Na podlagi teh podatkov se bo verjetno dolocil neki pavšalni prispevek glede na embalažo iz posameznega materiala (papirna, le­sena, plasticna … embalaža) za tiste, ki dajejo res majhne kolicine embalaže na trg, saj naj bi v prihodnje za embalažni­no placevali vsi od 0 kg naprej. Države EU se vse bolj trudijo, da bi v lo­kalni sistem ravnanja vkljucili tudi embala­žo s spletne prodaje. Podjetja v ZPPPI so vecinoma usmer­jena v segment B2B. Kaj to pomeni za njih? Na to vprašanje še nimamo jasnega odgovora, saj bo to znano šele z novim predpisom oziroma zakonom. Razširje­na odgovornost za podjetja iz ZPPPI lah­ko na primer velja v primeru, ko podjetje proizvaja embalažo, ki ni namenjena em­balerju oziroma t. i. servisno embalažo. Denimo, da proizvaja škatle za pice, ki jih prodaja na trgu. O njih poroca torej pod­jetje proizvajalec, ne picerija. Rudarstvo 28,2 Gradbeništvo 34,7 Predelovalne dejavnosti 10,2 Energetika 3,7 Odpadki/voda 9,1 Nastajanje odpadkov po gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih, EU-28, 2014 (%) Production of waste by economic activities and households, EU-28, 2014 (%) Intervju Proizvajalcem papirja in papirne em­balaže bi svetovala, naj se povežejo in pogovarjajo z embalerji. Naj skupaj pretehtajo razlicne možnosti, tudi ce se jim na prvi pogled zdijo nezanimi­ve. Zavedati se morajo, da se razmere spreminjajo. Kaj pa menite o novih materialih, kompozitih? Vsak od teh materialov zahteva poseb­no obravnavo in ne bi mogli vseh me­tati v isti koš – bodisi kot zelo primerne ali kot povsem neprimerne za okolj­sko ustrezno embalažo. Ravno primer japonskega dresnika, ki se tudi pri nas uspešno uporablja za izdelavo papirja, je eden tistih, na katerem se lahko ucmo. Ugotovljeno je namrec, da japonski dresnik vsebuje velike kolicine resvera­trola, ki ga vsebuje rdece vino in naj bi spodbudno deloval na srce. Eden izmed trendov v prihodnosti je zagotovo tudi kaskadna raba virov, pa tudi bioindustri­ja, kjer bi iz japonskega dresnika najprej izlocili vse uporabne snovi in ga šele nato predelali v papir. Za konec: kakšna je pravzaprav okoljsko ustrezna embalaža? Vcasih se je zelo poudarjal ogljicni od­tis kot merilo okoljske ustreznosti. Po ogljicnem odtisu se je zelo odlikovala plastika. Zdaj govori Evropa o ohranja­nju in kroženju snovnih tokov v družbi in gospodarstvu, kjer so v ospredju dru­ge lastnosti. Prednost ima tista embala­ža, ki se lahko uporabi veckrat. Najbolj ekološki pristop je namrec preprece­vanje nastajanja odpadka, sicer pa bi kot najboljši približek definicije okolj­sko ustrezne embalaže navedla nemško opredelitev, kjer so kot tako opredelili tisto embalažo, ki jo je mogoce reci­klirati v njihovih sistemih zbiranja in predelave odpadkov. Papir je zagoto­vo eden od okoljsko najbolj primernih materialov. Pravzaprav je to odvisno od primera do primera, saj se odgovor raz­likuje glede na to, kaj si izberemo kot prednostni cilj: ali je to ponovna upo­raba ali snovna predelava. Tudi zmanj­ševanje kolicine embalaže je mogoce samo do neke mere, saj s tem tvegamo poškodbe izdelka. V resnici je idealna embalaža tista, ki je optimalna za na­men uporabe, zato je treba pri tem pre­tehtati vse vidike. Malo za šalo: idealna embalaža je najbrž le bananin olupek. (smeh) Lahko recemo, da je zglede tre­ba iskati v naravi. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI pri GZS Tanja Bricelj Lahko za 10 % zmanjšamo ogljicni odtis z zmanjševanjem kolicine embalaže, vendar v primeru, da se živilo pokvari, ustvarimo 100 % izgube. By reducing the volume of packaging, we may reduce carbon footprint by 10 per cent, but if a food product goes off, we generate a 100 per cent loss leto 2025 leto 2030 plastika 50% 55% les 25% 30% železo in jeklo 70% 80% aluminij 50% 60% steklo 70% 75% papir in karton 75% 85% Tabela 2: Predvideni delež zbrane odpadne embalaže, namenjene za reciklažo Table 2: Planned share of collected packaging waste intended for recycling Slovar izrazov Zbiralec embalaže je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja zbiranje odpadkov v skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15). Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vkljucno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladišcenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Predelovalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot dejavnost opravlja predelavo odpadkov v skladu z uredbo o odpadkih. Recikliranje je postopek predelave materialov, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materi­ale ali snovi za prvotni ali drug namen. Recikliranje vkljucuje tudi ponovno predelavo organskih snovi. Za recikliranje se ne šteje energetska predelava ali ponovna predelava v ma­teriale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje. Predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev dolocene funkcije, ali so pripravljani za izpol­nitev te funkcije. Postopki predelave so navedeni uredbi, v prilogi 2, pri cemer so mogoci tudi drugi postopki pre­delave. Zasipanje pomeni vsak postopek predelave, pri kate­rem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišc na obmocjih izkopavanja ali za inže­nirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti morajo primerni za prej omenjene namene in ome­jeni na kolicino, ki je nujno potrebna za uresnicitev teh namenov. Izobraževanje IZ VAJENCA POSTANE MOJSTER APPRENTICE BECOMES MASTER Gospodarska zbornica Slovenije Two halls were packed during the Apprenticeship Festival held at the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia at the beginning of April. An event we had never seen in Slovenia before enabled all the participants (schools, businesses, the state and young people) to exchange their experiences with the apprenticeship system. Festival vajeništva, ki je v zacetku apri­la potekal na Gospodarski zbornici Slo­venije, je do zadnjega koticka napolnil kar dve dvorani. Dogodek, kakršnega v naši državi doslej še nismo doživeli, je omogocil izmenjavo izkušenj z vajeni­škim sistemom med vsemi vkljuceni­mi: šolami, gospodarstvom, državo in mladimi. »Ce sodimo po velikem številu obiskoval­cev tega dogodka, ima vajeništvo v Sloveniji lepo prihodnost,« je dejala Ana Žemva Novak z Gospodarske zbornice Slovenije. Prav v tem casu šolanje zakljucuje prva ge­neracija vajencev in ob preizkusih njihovega znanja ugotavljajo, da imajo po treh letih usposabljanja zelo veliko znanja, da izde­lujejo neverjetne izdelke, da jih odlikujejo iznajdljivost, prilagodljivost, prodornost … »Vse te lastnosti so potrebne tako v gospo­darstvu kot v življenju,« je poudarila Žemva Novakova. Predstavniki gospodarstva priznavajo, da je treba v mlade sodelavce vložiti veliko casa in truda, vendar že kmalu dobijo rezultate teh vlaganj. Vajeništvo, pravijo, podjetju pri­naša dolgorocno korist. Mladi so vkljuceni v realno delovno okolje, kjer spoznavajo real­ne naloge in orodja, poleg tega pa se ucijo konkretnega, pravega dela, zato v podjetjih po koncanem šolanju na delovno mesto dobijo kompetentnega, izoblikovanega, usposobljenega zaposlenega. Kljucna je prilagodljivost Tako šole kot delodajalci ugotavljajo, da je kljucna prilagodljivost. V Šolskem centru Novo mesto se je kot odlicna rešitev izkaza­la vloga organizatorja prakticnega usposa­bljanja, kljucne osebe na šoli, ki delodajal­cem lahko hitro ponudi vse odgovore glede vajeništva. V Šolskem centru Velenje so na zacetku vajeništva pripravili dogodek, na katerem so se srecali vsi delodajalci, dijaki in njihovi starši ter šolniki. V Šolskem centru Škofja Loka, kjer se šola vec kot polovica vseh vajencev v Sloveniji, pa so izpostavili odlicno sodelovanje z gospodarstvom, saj je najpomembnejše, da pobuda pride s strani podjetij. Imajo primer, da vajenec opra­vlja usposabljanje v dveh podjetjih, saj si delodajalci želijo posameznike s cim širšim znanjem. Enega od vajencev je delodajalec poslal na usposabljanje v svoj obrat v tujini, kar pomeni, da je poleg prakticnih znanj vajenec izpopolnjeval tudi znanje tujega jezika. Imajo tudi primer, kjer se podjetje s casom usposabljanja prilagaja možnostim vajenca, ki je perspektiven športnik. Fani Al Mansour, ravnateljica Strokovne­ga izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izvaja tudi program papirnicar, je pouda­rila: »Nismo ne Avstrija, ne Nemcija in ne Švica, ampak smo Slovenija in zato išcemo in vzpostavljamo vajeniški sistem, ki bo nam lasten in nam bo pisan na kožo.« Sodec po številnih pohvalah in zahvalah udeležencev dogodka bi lahko rekli, da smo na pravi poti. Kako je z vajeništvom v papirni industriji? V program papirnicar, ki se je znova zacel izvajati lani jeseni, sta se vpisala dva vajen­ca. Z enim od njih objavljamo intervju tudi v tokratni reviji Papir. Foto: Arhiv GZS Glede na odzive udeležencev lahko pricakujemo, da bo Festival vajeništva postal tradicionalen. In the light of the participants’ feedback, we can expect the Apprenticeship Festival to become traditional. »S tem skrbimo za dolgorocni obstoj podjetij in to je v temelju tudi družbena odgovornost podjetij,« je zakljucila Lidija Zupancic. »Mislim, da smo papirnicarji svojo vztrajnost že dokazali s tem, da smo od leta 2015 iz tocke, ko nismo imeli še niti izobraževalne­ga programa, prišli do prvih vajencev. In verjamem, da se ne bomo vdali. To je le zacetek,« je dodala Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirništva. Kot je povedala Lidija Zupancic iz Koli­cevo Kartona, ne gre le za to, da si pod­jetja zaslužijo dobre vajence, temvec si tudi vajenci zaslužijo dobra podjetja. »To, da smo danes tu tako nagneteni, po­meni, da smo v izbrani družbi tistih podjetij, ki smo poskrbela za kakovosten prenos znanja na mlade,« je povedala Zupancice­va. Dodala je, da z mentorskimi mesti tudi dolgoletni zaposleni dobijo priznanje, da je njihovo znanje dragoceno in da ga je vred­no prenesti na nove generacije. V projekt vajeništvo je vpeto veliko deležni­kov in prav od vsakega od njih je odvisno, kako uspešni bodo naši vajenci: tako od šole, da bo kakovostno izvedla izobraže­valne in prakticne vsebine, od vajenca, da bo resno pristopil k ucenju in spoznava­nju podanih vsebin, kot tudi – in to v veliki meri – od delodajalca, ki mora zagotoviti kakovostno obravnavo vajenca v podjetju, da se bo ta pocutil vkljucenega, odgovorne­ga in nenazadnje spoštovanega sodelavca v teamu ter bo v tem casu pridobil potrebna znanja. Le tako bomo dosegli cilj in to je: izobraziti nove strokovne kadre za papirno industrijo. Tanja Bricelj Izobraževanje »KOT VAJENEC SE NAUCIŠ VEC KOT V ŠOLI« “YOU LEARN MORE AS AN APPRENTICE THAN AT SCHOOL.” Matic Kovic, vajenec v podjetju Kolicevo Karton Matic Kovic is one of two secondary school students who have been breaking the ice as apprentices in the first school year of the apprenticeship programme for papermakers. The young promising volleyball player was introduced to the profession papermaker, which he enjoys, by chance. Matic Kovic je eden od dveh dija­kov, ki kot vajenca prebijata led v prvem šolskem letu izvajanja vaje­niškega programa za poklic papirni­car. Mladi perspektivni odbojkar je poklic papirnicarja, v katerem uživa, spoznal po nakljucju. Matic, kaj bi lahko rekli po sedmih mesecih šolanja za papirnicarja po vajeniškem programu? Kako danes gledate na svojo odlocitev za vpis v ta program in ali bi danes že lahko rekli, da je bila odlocitev prava? Mislim, da je bila kar prava. Za vajeniški program papirnicar sem se odlocil sam, starši pa so me podprli. Pravzaprav je do odlocitve prišlo nekako po nakljucju, saj sem pri obisku informativnih dni na Strokovnem izobraževalnem centru Lju­bljana najprej ciljal na logistiko, vendar sem se po zbranih informacijah nazad­nje odlocil za papirnicarja. Kaj je bilo tisto, kar vas je prepricalo? Prepricala me je knjižica Postani car, Pa­pirni.Car!, v kateri je bilo našteto, ko­liko razlicnih poklicev pravzaprav vklju­cuje delo papirnicarja. Zdelo se mi je zanimivo in zato sem se odlocil poskusi­ti. Naj povem, da v moji družini nihce ni papirnicar. Nikogar nisem poznal, ki bi delal v papirni industriji, zato tudi nisem vedel prakticno nicesar o papirništvu vse do trenutka, dokler nisem prišel v Kolicevo Karton. Zdaj mi ni žal, da sem se odlocil tako. Tudi v prihodnosti se vi­dim v papirništvu. Številni moji vrstniki se danes odlocajo predvsem za gimna­zijo, a po koncani gimnaziji je skoraj nujno nadaljevanje študija na fakulteti. Ce pa se odlociš za šolanje na strokovni šoli, imaš takoj poklic, s katerim si za­gotoviš prihodnost, še vedno pa lahko nadaljuješ šolanje na fakulteti. Meni se zdi vajeniški sistem tudi boljši od klasic­nega nacina šolanja. Zakaj? Ker se med vajeništvom nauciš vec. V šoli, za šolsko klopjo, ne dobiš obcut­ka o tem, kaj se v podjetju dogaja. Res greš na tritedensko prakso, a to je premalo. V šoli seveda tudi ne more­mo imeti papirnega stroja, saj je to ogromen stroj. Kot vajenec dobiš stik z delom postopoma, ni šoka, ko prideš po treh letih iz šole v podjetje in je vse novo. Kako so vas sprejeli v Kolicevo Kar­tonu in kako sodelujeta z mentor­jem? Sprejeli so me super, mentor Marjan Miklavcic pa je zelo prijazen in ima zelo veliko znanja. Tudi drugi, ki delajo na drugih delovnih mestih, imajo ogromno delovnih izkušenj, tudi po 30 let in vec. Vedno se mi posvetijo, odgovorijo mi na vsa vprašanja, karkoli me zanima, mi povedo, svetujejo … Tudi pazijo name, da se ne poškodujem. Kaj menite, kaj bi bilo še treba stori­ti na strani promotorjev vajeniškega sistema, da bi se vaši vrstniki pogo­steje odlocali za to pot? Ko sem svojim prijateljem povedal, ka­teri program sem izbral, so bili vsi za­cudeni in so me na zacetku kar spra­ševali: »Kaj si rekel, kam si se vpisal?« Šele ko sem jim pojasnil, koliko razlic­nih podrocij in poklicev vkljucuje papir­nicar, od strojnika, kemika, mehanika, mehatronika …, je bil potem odziv cisto drugacen. Mladi se sploh ne zavedajo, kakšen je ta poklic. Morali bi poskusiti, da bi videli, kaj to sploh pomeni. Eden od odlicnih nacinov so tudi videi, ki smo jih na pobudo GZS posneli z namenom promocije vajeništva s Klemenom Bu­canom. Mislim, da smo vsi, vseh pet, ki smo sodelovali, dobro predstavili svoj poklic. Poskušali smo pokazati, kaj smo se naucili in kaj lahko mladi dobijo z va­jeništvom. Mladi take stvari radi gledajo in mogoce jim bo to pomagalo pri od­locitvi. Kaj vam je v Kolicevo Kartonu naj­bolj všec? Odnos. To, da so vsi sprošceni, dob­re volje in nasmejani, da ne pridejo na delo zamorjeni, da so me sprejeli z od­prtimi rokami. Tudi zato bom poskušal še naprej promovirati poklic papirnicarja in upam, da prihodnje leto pride v KK še kak nov vajenec. Tudi jaz mu bom skušal pomagati. Tanja Bricelj Oglejte si video Vaja dela moj­stra s papirnicarskim vajencem Maticem na spletni strani www.papirnicar.si in na FB strani https://www.facebook.com/PapirniCar. Splošen video s promocijo vajeništva najdete na strani www.vajenistvo.si. Foto: Slik!-Slik! Matic Kovic, vajenec v podjetju Kolicevo Karton Matic Kovic, an apprentice at Kolicevo Karton Izobraževanje IZ LETA V LETO VEC ZANIMANJA GROWING INTEREST EACH YEAR Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS This year's appearance of the Slovenian paper industry at the Informativa Education and Career Fair was the fifth joint appearance under the patronage of the Paper and Paper Converting Industry Association within the CCIS. We are brought together by a common interest to present the apprenticeship programme for papermakers to future secondary school students and other visitors, and to introduce the paper industry to young people as an industry that is attractive, promising and interesting in terms of employment. All this is conducted under the umbrella campaign Be a Maker. A PaperMaker. Letošnji nastop slovenske papirne industrije na sejmu izobraževanja in poklicev Informativa je bil že peti skupni nastop pod okriljem zdru­ženja papirništva pri GZS. Združuje nas skupen interes bodocim dijakom in drugim obiskovalcem predstavi­ti tako vajeniški program papirnicar kot uveljaviti papirno panogo med mladimi kot atraktivno in obetavno, pa tudi kot zaposlitveno zanimivo. Vse to pod krovno akcijo Postani car, Papirni.car! Sejem mladim na enem mestu pred­stavlja široko ponudbo izobraževalnih možnosti na slovenskih in tujih šolah, vse vec pa je na sejmu tudi zaposlo­valcev, ki dejavno išcejo svoje nove sodelavce. Na razstavnem prostoru, ki je nosil krovno ime »Slovenska papirna industrija«, so predstavniki vseh šestih papirnic in Združenja za papirno in pa­pirno predelovalno industrijo (ZPPPI) pri GZS zastopali obe podrocji: izobraževal­no in zaposlitveno. Mlade obiskovalce je tokrat poleg predstavnikov papirnic, ki so se zvrsti­li v obeh sejemskih dneh, nagovarjala tudi maketa Papirnega carja, na kateri so številni pustili svoj podpis ali njego­vo »obleko« okrasili z mislimi na temo okoljevarstva, pogosto pa so se z njim tudi fotografirali. Kot je povedala Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI, ki je ves cas bdela nad sejemsko prisotnostjo in tudi sama dejavno nagovarjala mlade in njihove starše, je med obiskovalci iz leta v leto zaznati vec zanimanja in tudi vec zave­danja glede uspehov slovenske papir­ne industrije. »Še vedno je pred nami veliko izzivov, ceprav smo v zadnjih letih tudi s takimi nastopi izboljšali podo­bo papirne industrije. Številni vedo, da je panoga v Sloveniji dobro zastopana, da je velik izvoznik in da gre za okolj­sko ozavešceno in trajnostno narav­nano dejavnost. Predstavljamo se kot delodajalec, obenem pa predstavljamo še možnosti za opravljanje vajeništva ter prakse. Kljub temu zlasti za vajeni­ške izobraževalne programe pogrešamo krovno promocijsko akcijo, za katero bi morala poskrbeti država.« Združenje papirništva je bilo s svojo info tocko in lastno promocijsko akcijo »Postani car, Papirni.car!« prisotno tudi na informa­tivnih dnevih na Strokovnem izobraže­valnem centru v Ljubljani, kjer se izvaja triletni vajeniški program za poklic pa­pirnicar. Tanja Bricelj Foto: Tanja Bricelj Foto: Tanja Bricelj Papirnicarski razstavni prostor je bil odlicno obiskan deloma tudi zaradi atraktivnosti sosednjega, saj je bil umešcen tik ob velikem razstavnem prostoru Univerze v Ljubljani, ki je bila letos razglašena za »naj razstavljavca«. Papermaking exhibition space was very well visited partially also due to the attractiveness of the neighbouring space, as it was placed right next to the large exhibition space of the University of Ljubljana, which was declared »best exhibitor« this year. Tokratno 11. Informativo, ki velja za nekakšen »vseslovenski predinformativni dan«, je po podatkih organizatorja obiskalo okoli 25.000 obiskovalcev. This year's 11th Informativa Fair, which is deemed the “pan-Slovenian pre-information day” was attended by around 25,000 visitors according to the information provided by the organiser. Foto: Tanja Bricelj Mladi obiskovalci so si lahko prislužili tudi nagrado, za katero pa jim tokrat izjemoma ni bilo treba odgovarjati na vprašanja, ampak vprašanja postavljati in prisluhniti temu, kaj zanimivega so imeli povedati naši Papirni.carji. Young visitors could win an award. To win it, they did not have to answer any questions for a change. Instead, they had to ask questions and listen to interesting statements of our PaperMakers. Izobraževanje SPPRING – POMLAD NA PODROCJU KADROV? SPPRING - SPRING IN THE FIELD OF HUMAN RESOURCES Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS The SPPRING Project combines the interests of the paper and graphic industries in the field of personnel and training. The applicants of the project are CEPI – Confederation of European Paper Industries and INTERGRAF – European Federation for Print & Digital Communication. The project stems from the current situation, and currently desired competences and knowledge in both industries, and further contemplates and predicts future desired competences and knowledge for both industries to keep prospering and being able to cope with challenged brought by the future. Projekt SPPRING združuje interese pa­pirne in graficne industrije na podro­cju kadrov in izobraževanja. Prijavite­lja projekta sta CEPI – Konfederacija proizvajalcev papirja in INTERGRAF – Evropsko združenje graficarjev. Projekt seveda izhaja iz trenutnega stanja, trenutno želenih kompetenc in znanj v obeh dejavnostih ter nadalje razmišlja in napoveduje, kakšne bodo prihodnje želene kompetence in znanja, da bosta obe dejavnosti še naprej prosperira­li ter bosta kos izzivom, ki jih prinaša prihodnost. Papirna in graficna industrija sta kljub navi­dezni povezanosti kmalu ugotovili števil­ne razlike: medtem ko v papirni dejavnosti prevladujejo velika podjetja in v približno 550 podjetjih po vsej EU zaposluje 180.000 ljudi, je graficna industrija bolj razpršena, 95 % podjetij je malih in mikro, skupno pa zaposluje 625.000 ljudi. To je tudi razlog, da so prijavitelji kmalu odlocili, da projekt poteka v dveh vejah. Papirna industrija da­nes zaznava pomanjkanje zanimanja mla­dih za zaposlovanje, kar je posledica zamu­jenih desetletij pasivnega delovanja papirne industrije brez lastne promocije. Nadalje pa se sooca tudi s pomanjkanjem strokovne­ga znanja, saj je to splošno formalno manj dosegljivo. Omenjena je bila tudi težava pri prenosu znanja s starejše na mlajšo gene­racijo, ki je posledica strahu starejših zaradi izgube zaposlitve kot tudi razkoraka starej­še in današnje generacije mladih, ki jih zani­majo druge stvari, komunicirajo drugace ter imajo povsem razlicne vrednote. Nadalje smo partnerji projekta ugotovili, da je panoga pred pomembnimi izzivi, ki jih prinaša prihodnost: tako digitalna transfor­macija, sprememba potrošniških navad, po­vezovanje razlicnih gospodarskih dejavnosti med seboj kot tudi tehnološke spremembe, ki so usmerjene v zagotavljanje krožnega gospodarjenja, povecevanja energetske in snovne ucinkovitosti ter iskanje novih pro­dajnih niš za proizvode in stranske proizvo­de. Osnova v bodoce želenih znanj in kom­petenc bo še vedno strokovno znanje, ki pa bo nadgrajeno z veliko potrebnimi mehkimi vešcinami, tako komunikacijo, delom v timu, digitalnimi kompetencami, zmožnost predvidevanja in sklepanja ipd. Kljucni izziv pa bo privabiti nove zaposlene v dejavnost, ki ima veliko okoljskih, pa tudi drugih atributov, izziv bo tudi samopromo­cija industrije in njeno vkljucevanje tako v izobraževalni kot tudi širši družbeni sistem. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI Izobraževanje PAPIRNIŠKO ŠOLO USPEŠNO ZAKLJUCILA ŽE TRETJA GENERACIJA SLUŠATELJEV THIRD GENERATION OF STUDENTS SUCCESSFULLY CONCLUDES THE PAPERMAKING SCHOOL Inštitut za celulozo in papir In May 2019, the third generation of students successfully concluded the Papermaking School, organised within the ICP’s Papermaking Academy. Experts from Slovenian paper mills and from the Institute delivered their extensive knowledge and experiences during the whole papermaking process in the 94-hour program. This year, the program was upgraded with practical training on the ICP’s pilot paper machine. The knowledge gained will provide students for even better and more efficient work in their working environments. Papirniško šolo, ki jo je ICP v okviru ICP Akademije za papirništvo uspeš­no organiziral že tretje leto, je maja uspešno zakljucila nova generacija papirnicarjev. Izkušeni strokovnjaki iz slovenskih papirnic in inštituta so slušateljem v 94-urnem programu, ki je bil letos nadgrajen s prakticnim usposabljanjem na pilotnem papir­nem stroju ICP, prenesli svoja speci­alisticna znanja in izkušnje o vseh fazah procesa proizvodnje papirja. Slušatelji bodo pridobljeno znanje lahko implementirali v svoja podje­tja za še uspešnejše in ucinkovitejše delo. Papirniška šola je program strokovne­ga izobraževanja za papirnicarje, ki ga ICP že tretje leto zapored izvaja v so­delovanju s strokovnjaki iz partnerskih podjetij. Zanimiv, bogat in izkustven 94-urni izobraževalni program, razdeljen v 13 modulov, je slušateljem zagotovil pridobivanje osnovnih znanj za razu­mevanje celotnega procesa proizvodnje papirja in specialisticnih znanj za izva­janje njegovih posameznih faz. Slušatelji Papirniške šole so poleg te­oreticnega znanja pridobili tudi prak­ticne izkušnje. V letošnjem letu je ICP program dopolnil s prakticnimi vajami z demonstracijo procesov na svojem pilotnem papirnem stroju in na racu­nalniški opremi za simulacijo procesov. V program so bile tudi tokrat vkljuce­ni predstavitve in ogledi proizvodnje v sodelujocih papirnicah Kolicevo Karton, Goricane, Vipap Videm Krško, Radece papir nova in Paloma. Z letošnjo generacijo je bilo v Papirniško šolo vkljucenih skupaj že 111 slušate­ljev, zato verjamemo, da se za kompe­tenten in visoko kvalificiran papirniški kader papirni industriji v Sloveniji v pri­hodnje ni treba bati. Janja Juhant Grkman, predavateljica in koordinatorka Papirniške šole Foto: Barbara Šumiga Udeleženci papirniške šole na ogledu v Palomi. Participants of the Papermaking School visiting Paloma Znanje, pridobljeno v Papirniški šoli, podpira razvoj osebne kariere in je dobra podlaga za pridobitev Naci­onalne poklicne kvalifikacije (NPK), javno veljavne listine o usposoblje­nosti za papirnicarja in/ali papirni­škega tehnologa. ICP je izvajalec postopkov za preverjanje in potrje­vanje NPK. Foto: Barbara Šumiga Izobraževanje Napovedujemo: Papirniška šola 2019/2020 Z veseljem najavljamo že cetrto izvedbo programa Papirniške šole, ki bo potekala od septembra 2019 do aprila 2020. Program usposabljanja: Št. Modul Vsebine 1 Uvod v papirništvo Zgodovina, Slovenska papirna industrija, papirni izdelki, standardi in kakovost. 2 Fizikalno tehnicne osnove Osnove kemije in fizike 3 Surovine Les in drugi viri, papirniška osnovna sredstva, pomožna sredstva. 4 Priprava snovi Izvršni elementi v pripravi snovi, regulacija in upravljanje, meritve v pripravi snovi, strojeslovje. 5 Papirni in kartonski stroj Osnovni deli stroja, konstantni sistem, oblikovanje lista, vodenje snovi in voda, stiskanje, strojna vprega, sušenje, postopki v izdelavi. 6 Prakticne vaje Papirniško racunanje, racunalniška simulacija procesov, proizvodnja na papirnem stroju ICP. 7 Oplemenitenje Premazovanje, sušenje, glajenje. 8 Dodelava Razrez papirja in kartona, pakiranje, skladišcenje in odprema, strokovno racunstvo 9 Predelava in tisk Predelava papirja in kartona, tehnologije tiska 10 Higienski papir in izdelki Izdelava papirja, izdelki iz higienskih papirjev, stroji in naprave za izdelavo okroglega in zloženega programa, izdelava, paki­ranje, skladišcenje in odprema izdelkov, kakovost in kontrola koncnih izdelkov. 11 Spremljajoci procesi Testiranje-kontrola kakovosti, on-line kontrola; kakovost delovnih procesov in izdelkov, vzdrževanje-mehanski, hidravlicni in pnevmatski sklopi; varstvo pri delu – stroji, kemikalije, požarno varstvo. 12 Energija v papirništvu Vloga in pomen energije, energenti, simboli, tokokrog para-kondenzat, prenos toplote, gretje sušilnih valjev, hlapni pokrovi in rekuperacija toplote. 13 Ekologija in ekonomija Trajnostni vidiki proizvodnje, ekologija procesa, emisije, obdelava odpadne vode, ekonomika proizvodnje papirja Komu je Papirniška šola namenjena? Papirniška šola je namenjena vsem zaposlenim, zlasti novim kadrom v papirništvu, in vsem tistim, ki želijo pridobiti osnovna in specificna znanja o procesih v proizvodnji papirja in kartona. Potek usposabljanja: Papirniška šola poteka enkrat tedensko v popoldanskem casu od septembra 2019 do aprila 2020 po 4 šolske ure na dan. Šola se konca meseca maja 2020 s koncnim preverjanjem znanja in podelitvijo priznanj. Predavanja in prakticne vaje se izvajajo v pros­torih Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani, vkljuceni pa so tudi ogledi sodelujocih podjetij. Prijave: Prijave sprejemamo do 15. 7. 2019. Prijava je možna preko prijavnega obrazca na spletni strani www.icp-lj.si ali po e-pošti na naslov janja.juhant-grkman@icp-lj.si. Vec informacij na www.Icp-lj.si. Janja Juhant Grkman, predavateljica in koordinatorica Papirniške šole, svetovalka za NPK RAZPIS za leto 2019/2020 »Nagrada Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo za izjemno zakljucno znanstveno / strokovno delo s podrocja papirništva in sorodnih ved« Nagrada obsega priznanje in denarno nagrado. Prijave zbiramo do 30. septembra 2019 na naslov papirnistvo@gzs.si oziroma GZS, Združenje papirne in papirno predelovalne industrije, Dimiceva 13, 1000 Ljubljana, s pripisom »Razpis za nagrado«. VEC INFORMACIJ na spletni strani ZPPPI: www.gzs.si/zdruzenje_za_papirno_in_papirno_predelovalno_industrijo/ Aktualno EVROPSKE VOLITVE 2019: SE OZRACJE SPREMINJA? 2019 EUROPEAN ELECTIONS: A CHANGING CLIMATE? CEPI, Evropska konfederacija proizvajalcev papirja We are not aware of the significance, but people in Brussels have been devising our future, including the future of the paper industry. Therefore, the political climate in the future composition of the European Parliament is very important. Ceprav se ne zavedamo pomena, v Bruslju snujejo našo prihodnost, tudi prihodnost papirne industri­je, zato ni nepomembno, kakšna bo politicna klima v prihodnji sestavi EU parlamenta. Med 23. in 26. majem so volivci po vsej Evropi izbirali predstavnike svoje države v Evropskem parlamentu in tudi politicne sile, ki bodo poganjale politiko Evropske unije v naslednjih petih letih. Od leta 2014 se pri imenovanju na mnoge najvišje položaje, vkljucno s predsednikoma Evropske komisije in Evropskega sveta (voditelji držav), upo­števajo rezultati volitev v Evropski par­lament, ki bo moral jeseni odobriti tudi prihodnjo sestavo Evropske komisije, ki jo bodo imenovale države clanice. Pred tem bo prvi korak novih clanov Evropskega parlamenta, da bodo potr­dili svojo povezanost s politicnimi sku­pinami. Ceprav bosta skupini evropskih konservativcev in socialistov verjetno ostali najvecji stranki v Evropskem par­lamentu, v primerjavi z letom 2014 izgubljata. Medtem liberalci postajajo tretja najvecja sila, ki je pridobila znatno število sedežev. Zeleni in skrajno leve skupine bodo ohranili enako število sedežev, evroskeptiki in skrajno desne skupine pa bodo znatno okrepile svojo prisotnost, vendar ne toliko, kot je bilo pricakovati na zacetku. Prakticno povedano: možnosti, da bi stara koalicija konservativcev in socia­listov tvorila vecino pri kljucnih politic­nih zadevah, bledijo, saj lahko dosežejo številcno vecino le z vkljucitvijo liberal­cev. To bo prineslo še vec negotovosti glede glasov o dolocenih dokumentih, vendar tudi vec prostora za sprejemanje takih ali drugacnih odlocitev o menjavi strank. Lahko pa se, seveda, oblikujejo drugacne koalicije, na primer združitev konservativcev, socialistov in zelenih, kar pa je malo verjetno zaradi radikal­nejših pogledov zelenih na okoljska vprašanja. Zaskrbljenost povzroca tudi zamuda v procesu Brexita, in sicer glede tega, ali in kako bodo britanski poslanci sode­lovali pri imenovanju naslednje Komisi­je. Ce Združeno kraljestvo 31. oktobra 2019 zapusti EU, bo treba sedeže bri­tanskih poslancev porazdeliti med dru­ge kandidate iz držav clanic EU skladno z nacelom rezervnega seznama. To bi verjetno vplivalo na casovni okvir pre­gleda nominacij kandidatov za komisar­je in predstavitev v Evropskem parla­mentu, ki naj bi bile sredi oktobra. Politicne negotovosti glede nadaljnjih postopkov so precejšnje, razprave o volilni kampanji pa so pokazale, da je nujnost spopadanja s podnebnimi spre­membami visoko na lestvicah predno­stnih nalog vseh politicnih strank, razen desnicarskih populistov. Vse glavne evropske stranke, od levih do desnih, so izrazile podporo ogljicno nevtralni Evropi do leta 2050. Vzpenjajoci se ze­leni trdijo, da kampanja v nekaterih dr­žavah EU, na primer v Nemciji, spremi­nja odnos do podnebja ter zbližuje leve in liberalne stranke. Posledicno bo lah­ko naloga konservativcev uravnovesiti stališce do podnebnih sprememb veliko zahtevnejša kot do sedaj. Med pripra­vo na uvedbo prenovljene dolgorocne podnebne strategije novembra 2019 bo morala naša industrija skrbneje spremlja­ti in voditi spremembo ravnovesja in za­gon za odlocnejšo politiko o podnebnih spremembah. Claire Couet, direktorica za odnose z javnostmi NA DNEVU PAPIRNIŠTVA O PAPIRJU V DIGITALNI DOBI PAPER IN THE DIGITAL AGE DISCUSSED AT THE DAY OF SLOVENE PAPER INDUSTRY Mednarodno srecanje slovenskega papirništva 2018 Last November, Bled hosted the 22nd traditional meeting of papermakers. The meeting included the 45th International Symposium of the Pulp and Paper Engineers and Technicians Association. Around 200 experts discussed issues related to paper in the digital age. Tradicionalno blejsko srecanje pa­pirnicarjev je lani novembra pote­kalo že dvaindvajsetic, pospremlje­no s 45. mednarodnim simpozijem Društva inženirjev in tehnikov pa­pirništva. Okoli dvesto strokovnja­kov se je posvecalo vprašanjem v povezavi s papirjem v digitalni dobi. Udeleženci 22. Dneva papirništva so lani novembra na Bledu iskali odgovo­re na vprašanja, kakšen je in kakšen bo položaj papirja v digitalni dobi. Številni domaci in tuji strokovnjaki so opozarjali na premike, ki jih bodo papirnice mora­le narediti v prihodnje. Kot enega izmed poglavitnih so navedli spremembe v mi­selnosti, ki so nujne za prehod tradicio­nalne papirne industrije v industrijo 4.0. Poleg tega so kot kljucno komponento za uvajanje sprememb v podjetjih ome­nili kompetentne kadre, ki razmišljajo v skladu z digitalno dobo. Sonja Šmuc, direktorica GZS, je uvo­doma opozorila, da naj bi, ce želimo v Sloveniji zagotavljati ustrezen življenj­ski standard, do leta 2020 v sloven­skih podjetjih dosegli dodano vrednost 60.000 evrov na zaposlenega. Stani­slav Menard, predsednik, in Petra Pre­bil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS, sta predstavila stanje in aktivnosti v panogi, turbulentne razmere na trgu surovin in energentov ter aktivnosti na podrocju izobraževanja in pridobivanja novih kadrov. Spremembe in turbulence V imenu evropskega združenja pa­pirništva CEPI je pogled na slovensko papirništvo podal namestnik general­nega direktorja, Jori Ringman, ki je opozoril, da tudi papirna industrija ne sme ignorirati strahov pred podnebni­mi spremembami, od katerih je zaradi vplivov na energetski trg izjemno odvis­no tudi papirništvo, ki velja za energet­sko intenzivno industrijo. Ob tem se je navezal na digitalizacijo in poudaril, da papir podpira digitalizacijo in obratno, saj imajo papirnati izdelki pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu in bioe­konomiji. »Papirna industrija se bo vse bolj ukvarjala z življenjskimi slogi ljudi,« je še povedal Ringman. Položaj na trgu energentov je obcin­stvu predstavil Dejan Paravan iz pod­jetja Gen-i, ki je opozoril, da tako tur­bulentnih dogajanj na trgu energentov, kot smo jim bili prica lani, ni bilo že vse od leta 2008. Posvaril je pred nepredvi­dljivostjo trga in številnimi regulatornimi intervencijami, ob tem pa papirni indu­striji svetoval, naj se raje vnaprej pripra­vi na zakonske spremembe, kot da jim samo sledi. Na pohodu novi poslovni modeli »Uspešne industrije prihodnosti imajo le dve možni izbiri: ali se bodo odloci­le za optimizacijo obstojecih poslovnih modelov (pri cemer jim lahko na števil­nih podrocjih pomaga prav digitaliza­cija) ali pa se bodo odlocile za povsem nove poslovne modele in izdelke, pri cemer bodo kljucno vlogo igrali podat­ki, ki jih prav tako zagotavlja digita­lizacija,« je povedal Marko Bohar iz grozda Pametne tovarne ter dodal, da industrija 4.0 prinaša bistvene izboljšave na podrocju fleksibilnosti, produktivno­sti, hitrosti in kakovosti proizvodnje. Združenje papirne in papirno predelo­valne industrije pri GZS je tudi tokrat podelilo nagrado za najboljše zakljucno delo s podrocja papirništva. Nagrado je prejel mag. Jure Zekic s Kemijske­ga inštituta. Njegovo delo s podrocja uporabe antrakinona omogoca izbolj­šave v kontroli kakovosti pri proizvodnji kartona. Tanja Bricelj Foto: Arhiv ZPPPI Nagrado za najboljše zakljucno delo je prejel mag. Jure Zekic za magistrsko delo s podrocja uporabe antrakinona pri kontroli kakovosti v proizvodnji kartona. Od leve: Thomas Gschwendtner, Stanislav Menard, mag. Jure Zekic in Petra Prebil Bašin. The award for the best thesis was presented to Mag. Jure Zekic for his master’s thesis in the field of the use of anthraquinone in quality control in cardboard production. From left Thomas Gschwendtner, Stanislav Menard, mag. Jure Zekic in Petra Prebil Bašin. In Memoriam V SPOMIN DR. ANDREJU OCVIRKU IN MEMORIAM DR ANDREJ OCVIRK V slovo Vse, kar se nam v življenju zgodi, se nam zgodi v dolocenem casu in v dolocenem prostoru. Vse pa ima vzrok v dogodkih, ki se jih niti prav ne zavedamo. Zacaran krog, v kate­rega smo ujeti in nam kroji dnevno uso­do in življenje, ki mu pripadamo. Vse vec je presenecenj, bolecin, vse vec dogodkov, kjer za preprosti cloveški razum enostavno ni prostora. Ljudje pa kar odhajajo, med njimi tudi naši prijatelji, znanci ... Za njimi ostajajo praznine, pretrgane sanje, prazne poti, življenja … Križišca in poti so zanje vsa enaka in vodijo v isto smer. Razlik tu ni vec, še nians ni, po katerih se locujemo v vsakda­njem življenju. So pa pogovori, obveze, ki so ostale za njimi. Postavili so me pred odgovorno nalogo. Na­pisati nekaj besed v spomin dr. Andreju Ocvirku, za prijatelje Androtu. Pisati o tem, kje vse je delal, katera podjetja je vo­dil, kako je bil vpet v papirno industrijo. Vse to dejansko vemo in izredno cenimo. Kljub temu da je bil vrsto let moj »šef«, sem ga dojemal bolj kot prijatelja, bolj kot strokovnjaka, od katerega sem crpal znanje, bolj kot cloveka, ki je znal prisluh­niti in pomagati. Veliko ljudi ni imelo priložnosti spoznati Andreja s te plati, veliko ljudi ga je poznalo bolj kot cloveka z ogromno znanja, širine in seveda idej, ki so vcasih presegale možnosti okolice, kjer je delal. Spominjam se dneva, ko sva se prvic srecala. To ni bil obicajen pogovor, to je bil pogovor, ki se je razvil v debato na vec ur in mi dal vedeti, da se bo z njegovim prihodom v takratni radeški papirnici marsikaj spremenilo. In se je, v pozitivni smeri. Imel je obcutek za reševanje sredin, kjer so se nakopicile težave, znal je vplivati tudi na lastnike in jih prepricati za nove investicije in imel je poseben pogled na papirno industrijo. Spomnimo se njegovega govora, ko je bil še predsednik zdru­ženja, kako se je jezil na macehovski odnos države do izobraževanja papirniškega kadra, ki ga ni bilo. Lahko bi ure in ure našteval najine pogovore, tudi najina skupna potovanja in obiske Indije, Indonezije, držav, za katere smo tudi Slovenci pro­izvajali papir za njihovo valuto, pa potne liste. Njegova pot v papirni industriji je bila uspešna in ko ga je bolezen oddaljila od branže, je vedno poskušal najti cas, vsaj za tiste najnujnejše stvari, ki jih je še želel postoriti. Njegovo plodno pot je kar nekajkrat prekinila bolezen, ki pa jo je dojemal kot nekaj normalnega, njegovo znanje pa mu je pomagalo razumeti tisti vecni Zakaj?, ki se pred ljudi postavlja v takšnih trenutkih. Andrej, Andro, je bil v prvi vrsti clo­vek in tudi nas, ki smo vodili dolocene oddelke, je vedno ucil, da je treba v ospredje postaviti cloveka, delavca, tistega, ki ustvarja dodano vrednost, ga razumeti, mu pomagati v njegovih težavah, ga voditi in mu dati možnost napredovanja. Tak­šen je bil Andrej, takšen je bil Andro, takšen clovek je bil dr. Andrej Ocvirk. Jaz sem ga poznal po tej cloveški plati in hvale­žen sem mu za vse, kar sva preživela skupaj. In tu bi lahko zakljucili zgodbo o cloveku, ki je odšel prehitro in za seboj pustil praznino, ki jo bo zacelil šele cas. Cas pa vedno tece prehitro, žal ga nekateri prehitijo, kot je to storil naš Andrej. Papirni svet je cudovit svet. Tisti, ki ga še živimo, to vemo, saj dnevno odvijamo na tisoce kilometrov dolgo papirno cesto. Tudi ti, Andrej, si hodil po njej, in tisti, ki smo te poznali, vemo, da si jo izjemno spoštoval in cenil. V imenu vseh papirni­carjev, ki smo te poznali, hvala, da smo jo lahko del prehodili s teboj. Nekoc jo bomo tam nekje spet odvijali naprej ... Tvoj prijatelj Franci Kadunc in slovenski papirnicarji Dr. Andrej Ocvirk se je poslovil januarja letos v 77. letu starosti. Bil je direktor družbe Radece papir in predsednik ZPPPI v casu od l. 2009 do 2011. Dr Andrej Ocvirk was a long-term president of the Management Board of Radece papir, and also the president of the Paper and Paper Converting Industry Association within the CCIS. He had a profound impact on Slovenian papermaking, as well as a significant impact as the vice-president of the government of Lojze Peterle in 1991 and 1992, when he went out on a limb in the so-called customs war, protecting Slovenia from the transfer of customs duties to the federal budget of former Yugoslavia. Novice iz papirnic PALOMA S SVOJIMI IZDELKI PODPRLA PROGRAM SVIT PALOMA SUPPORTS THE SVIT PROGRAMME WITH ITS PRODUCTS Paloma d. d. On the occasion of the 10th anniversary of the colorectal cancer detection programme, Paloma produced a limited edition of toilet paper, which serves as the medium to communicate socially-responsible topics. V Palomi smo z razvojem omejene seri­je toaletnega papirja podprli obeležitev desete obletnice delovanja državnega programa SVIT za presejanje in zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem crevesu in danki. Ideja o potisku toaletnega papirja s promo­cijskim sporocilom je prišla s strani Na­cionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V Palomi smo idejo takoj prepoz­nali kot priložnost za skupno družbeno odgovorno akcijo promocije zdravja. Razvoj in izvedba izdelka sta bila tako za­kljucena v zelo kratkem casu, po zaslugi timskega dela marketinga, razvoja in teh­nologije. Želeli smo, da bi bil toaletni papir na trgovskih policah v casu, ko se program s strani NIJZ oglašuje na televiziji in družbe­nih omrežjih ter po vsej Sloveniji poteka­jo dogodki, ki pripomorejo k ozavešcanju o pomenu sodelovanja v tem programu. Toaletni papir je na trgovske police prišel v zacetku marca in je bil na voljo v vseh vecjih trgovinah približno tri mesece. Rolica toaletnega papirja s sporocilom »Poskrbi za svojo rit, odzovi se v Program Svit.« je zelo ucinkovit medij ozavešcanja ogroženih skupin o pomenu zgodnjega odkrivanja raka na crevesju. Toaletni papir namrec uporabljamo v najbolj intimnih tre­nutkih v svojih toaletnih prostorih, ko smo najbolj dovzetni za težave in ko prepozna­mo simptome, ki lahko vodijo v bolezen. S podiranjem tabujev do boljšega zdravja Cilj programa Svit je pravocasno odkriti predrakave spremembe (adenome) in raka na debelem crevesu in danki. Sodelovanje v programu Svit krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato vabljenim ne predstavlja dodatnih stroškov, kljub temu pa je zavedanje o tem, da je bolje prepre­citi kot zdraviti, za današnji cas še vedno prenizko. Po podatkih s spletne strani NIJZ se odzivnost vabljene populacije sicer po­vecuje, vendar je ta v letu 2018 znašala še vedno le 64,6 %. S tem se sicer približu­jemo dolgorocnemu cilju, ki znaša 70 %, še vedno pa je stopnja odziva nižja med moškimi in v nekaterih regijah. V Palomi smo prepricani, da lahko le sku­paj podiramo tabuje, in si želimo, da bi se ljudje o zdravstvenih težavah bolj odkrito pogovarjali. S sporocilom pa ne ciljamo le na prebivalce, ki so vabljeni, da sodelujejo v presejalnem testu, temvec tudi na mlajše, ki v program še niso vkljuceni, a se morebi­ti že srecujejo s težavami. Predvsem mlajša populacija je tista, ki daje vse vecji poudarek zdravju in se zaveda, da lahko zdravje v zre­lem življenjskem obdobju in starosti ohrani­mo z zadostno mero preventive v mladosti. Ozavešcanje na pravem mestu Sporocilo, ki smo ga natisnili na rolice pa­pirja, je del komunikacije NIJZ, logotip pro­grama SVIT pa smo vkljucili tudi v osnovni dizajn embalaže in nekatere komunikacijske materiale, ki se uporabljajo v trgovinah. Naš cilj je bil, da s sporocilom dosežemo cim šir­šo skupino ljudi, zato je bil toaletni papir na voljo v vseh vecjih trgovinah po Sloveniji po posebni promocijski ceni, prvotno idejo, da izdelamo manjše kolicine toaletnega papirja v promocijske namene, pa smo opustili prav zato, ker bi v tem primeru lahko nagovorili bistveno manjšo skupino ljudi. Zelo smo zadovoljni z odzivom trgovcev, dobili pa smo tudi kar nekaj pozitivnih od­zivov s strani naših zvestih uporabnikov. Uporaba toaletnega papirja kot medija je pri nas redka, a smo prepricani, da je med kupci to sprejeto s pozitivnimi odzivi. V tem primeru še posebej, saj z rolico papirja v to­aletnih prostorih lahko pripomoremo k vecji ozavešcenosti tudi svojih bližnjih. Aleksandra Muster, skrbnica blagovnih skupin Toaletni papir Paloma exclusive SVIT iz 100 % celuloze PEFC porekla. Paloma exclusive SVIT toilet paper made of 100% cellulose of PEFC origin. Polica s toaletnim papirjem Paloma exclusive SVIT. Usual shelf with the Paloma exclusive SVIT toilet paper. Vsako leto za rakom na debelem crevesu in danki zboli okoli 1.400 prebivalcev Slovenije, vec kot 700 jih umre. V desetih letih preven­tivnega delovanja programa SVIT so odkrili in ozdravili vec kot 2800 primerov raka, še preden so se pri obolelih pojavili znaki bolezni. Posebne izpostavitve izdelka v trgovini Special placement of the product in a store Novice iz papirnic NOVE EMBALAŽNE REŠITVE ZA NOVE CASE NEW PACKAGING SOLUTIONS FOR NEW TIMES Papirnica Vevce d. o. o. At the B&B Group, we are intensively focused on the development of new environmentally-friendly packaging solutions. We have developed a completely new generation of paper for flexible packaging. Using smart and modern technological platforms, we have created a whole range of multipurpose packaging paper distinguished by maximum efficiency. We present the first products in a series of innovative solutions, which have been intensively presented in the market by our sales team to environmentally-conscious users since February. V skupini B&B smo intenzivno usmerjeni v razvoj novih okoljsko ustreznih embalažnih rešitev. Razvili smo popolnoma novo generacijo papirjev za gib­ko embalažo, ali kot jih imenujejo v strokovnih krogih, papirjev za fleksibilno embalažo. Z uporabo pametne in moderne tehnološke platforme smo ustva­rili celo vrsto vecnamenskih embalažnih papirjev, ki jih odlikuje maksimalna ucinkovitost. Predstavljamo vam prve izdelke v nizu inovativnih rešitev, ki jih naša prodaj­na ekipa od februarja intenzivno predstavlja na trgu okoljsko ozavešcenim uporabnikom. NiklaPack je vecnamenski embalažni papir, za katerega je znacilno nacelo „one for all“, in zato ima zares široko podrocje uporabe. Odlicen je tako za laminiranje z lepili ali kot samostojen embalažni papir. V prihodnosti ga bomo tako srecevali na prodajnih policah kot embalažo mlecnih izdelkov, cipsa, moke, sladkorja, hrane za domace ljubljencke, izdelkov za oseb­no higieno, elektronike, družabnih iger, v obliki vreck, ovitkov ali kaširanega na druge materiale za embaliranje. NiklaStraw je papir, ki smo ga, skupaj s proizvajalcem lepila, razvili za izdelo­vanje papirnatih slamic. Tako potrjuje­mo okoljsko odgovornost. NiklaStraw je gladek bel papir, prijeten za otip na ustnicah, po uporabi pa je biorazgrad­ljiv in primeren za kompostiranje. Papir preprica z najvišjo kakovostjo. Dokaz, da je v naši skupini razvoj novih izdelkov dobil krila, je tudi serija pa­pirjev namenjena proizvajalcem cajev, kar pove že ime serije papirjev, kot tudi imena posameznih vrst papirja. NiklaFlex je vecnamenski in ucinko­vit embalažni papir posebej primeren za embalažne rešitve s postopkom ekstruzijskega kaširanja. Seveda je NiklaFlex možno kot embalažni papir uporabiti tudi samostojno. Na prodajnih policah bo tako nasto­pal kot kombinacija z drugimi materiali (aluminijasta in plasticna folija), posebej kjer je potreba po zašciti vonja in okusa ter svežine izdelkov. Vanj bodo emba­lirani biskviti, keksi, pekovski izdelki, hitra prehrana, farmacevtski izdelki, predpripravljena hrana (juhe, pudingi in kreme ...), hrana za hišne ljubljencke in še marsikaj drugega. NiklaTea serija papirjev ponuja rešitev embaliranja tistim, ki želijo svoje cajne vrecke embalirati v naraven, neprema­zan papir, tistim, ki želijo s tiskom in drugimi možnostmi obdelave papirja, ki jih naši papirji ponujajo, poudariti znacaj svojega caja. kot tudi tistim, ki potre­bujejo zaradi izjemnosti svojega znacaja zašcito arome caja. Tako lahko v kombi­naciji s papirjema NiklaPack in NiklaFlex ponudimo rešitve vsem, ki potrebujejo okolju prijazno embalažo za caj. In to še ni konec. Tudi za naslednjo šte­vilko revije lahko napovemo, da bomo nadaljevali s predstavitvijo naših novih razvojnih dosežkov. Ana Sotlar, marketing Novice iz papirnic PAPIR R COPY – LOKALNI IZDELEK ZA VAŠO PISARNO IN DOM R COPY PAPER – LOCAL PRODUCT FOR YOUR OFFICE AND HOME Muflon, d. o. o. Radece papir nova thoroughly renovated its office paper brand R Copy Paper®, which is well-known and represented in the local market. Paper of usual quality was named R Copy Paper® Standard, while paper of higher quality was named R Copy Paper® Premium. With a new image of products, they constitute the essential part of improved technical parameters which facilitate problem-free printing and copying. V družbi Radece Papir Nova smo te­meljito prenovili na lokalnem trgu dobro poznano in zastopano znamko pisarniškega papirja R Copy Paper®. Papir obicajne kakovosti smo poime­novali R Copy Paper® Standard, pa­pir višje kakovosti pa R Copy Paper® Premium. Ob novi podobi izdelkov predstavljajo kljucni del prenove iz­boljšave tehnicnih parametrov, ki omogocajo nemoteno tiskanje in kopiranje. Obe vrsti papirja sta primerni za vsako­dnevno pisarniško in domaco uporabo ter tisk dokumentov razlicnih zahtevnosti. Papirja nudita odlicno jasnost tiska in barv. R Copy Paper® Standard je odlicna izbira predvsem za laserski in enobarvni tisk, za najvišjo kakovost vaših projektov pri barvnem, inkjet in dvostranskem ti­sku pa priporocamo papir R Copy Paper® Premium, ki ima še boljše lastnosti beline, volumna in opacitete. Izboljšane lastnosti hkrati znižujejo cas, potreben za odpravo zastojev papirja v tiskalnikih, višajo hitrost tiska ter nižajo možnost napak pri delu. Po raziskavah daje mlajša generacija v današnji digitalni dobi – v nasprot­ju s splošnim prepricanjem – tisku velik pomen. S sodobno tehnologijo klasicne­ga tiska ne nadomešcajo, ampak ga kombinirajo z digitalnimi mediji in tako najbolje izkorišcajo prednosti sodobne tehnologije in tiska. Papir lahko uporabljamo brez slabe vesti, saj je trajnosten izdelek, ki je biološko razgradljiv, obnovljiv in ga je mogoce reciklirati. Negativne vplive proizvodn­je papirja na okolje si prizadevamo v cim vecji meri omejevati, tudi s prostovoljnim promoviranjem odgovornega ravnanja z gozdovi in certifikatom mednarodne in neprofitne organizacije Forest Steward­ship Council (FSC). Tradicija papirništva v Radecah sega v leto 1736. Danes je osnovna dejavnost družbe Radece papir nova, d. o. o., proizvodnja, trženje in razvoj vecnamenskih pisarniških in tehnicnih papirjev, kartonov ter zašcit­enih in vrednostnih papirjev. Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona po­teka v invalidski hcerinski družbi Muflon, d. o. o. Od leta 2013 je družba v lasti Em­kaan Holdings s.a. Marketing Muflon Logotip FSC na embalaži papirja sporoca kupcem, da so se odlocili za nakup izdelka, proizvedenega na trajnosten in okolju prijazen nacin, ki stremi k ekonomski sprejemljivosti in socialno pravicnemu gospodarjenju. Branje na papirju obogati bralcevo izkušnjo, saj so natisnjene besede in grafike bolj izstopajoce, glasnejše in trajnejše, pomnjenje pri branju je vecje, branje je prijaznejše do oci, nudi manj priložnosti za odvracanje pozornosti in je prijetnejše za naše cute (otip in vonj). »V radeški papirnici imamo v ponudbi dve vrsti pisarniških papirjev najvišjega razreda papirja visoke in srednje kakovosti. S temel­jito prenovo smo še izboljšali njune lastnosti, z novo podobo pa želimo poudariti našo skrb za ohranjanje okolja, našo bogato tradicijo in za­vezanost lokalnemu okolju. V naših dveh družbah nudimo delo okoli 300 zaposlenim, od tega v invalid­skem podjetju Muflon tudi mnogim, ki so za delo sicer omejeno sposob­ni. Ponosen sem, da lahko našim kupcem ponudimo pisarniški papir odlicne kakovosti, ki je proizveden v Sloveniji, na problemskem obmocju, kamor na žalost spada tudi obcina Radece.« Je dejal Tomaž Režun, di­rektor proizvodnje, je ob predstavitvi prenovljenih izdelkov. Nov, sodoben videz embalaže za pisarniški papir z motivom drevesa nagovarja predvsem mlajše generacije. New modern image of office paper packaging with an image of a tree addresses particularly younger generations. Novice iz papirnic INFORMATIVNI DNEVI IN KOLICEVO KARTON INFORMATION DAYS AND KOLICEVO KARTON Kolicevo Karton, d. o. o. This year, Kolicevo Karton again takes part in the promotional activities of the paper industry. We participated at three events, namely at the Informativa 2019 Fair, on information days of the Secondary school of technical professions Šiška and at the presentation of a papermaker at the Preserje pri Radomljan Elementary School. Tudi letos se je Kolicevo Karton vklju­cil v promocijske dejavnosti papir­ne panoge. Sodelovali smo na treh dogodkih, in sicer na sejmu Informa­tiva 2019, na informativnih dnevih Srednje šole tehnicnih strok v Šiški in pri predstavitvi poklica papirnicar na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. Informativa 2019 Na sejmu Informativa 2019 smo se sku­paj s preostalimi slovenskimi papirnicami predstavili obiskovalcem sejma. Najbolj aktivni smo bili v petek, 25. januarja, po­poldne. Barve Kolicevo Kartona smo zasto­pali Zoran Dimitrov, Lidija Zupancic, Matic Kovic in Martin Zupancic – mali spremlje­valec. Glavni namen predstavitve je bil predsta­viti Kolicevo Karton kot delodajalca in kot uspešno ter uveljavljeno podjetje. Obisko­valce smo seznanjali z našo dejavnostjo in predstavljali zaposlitvene možnosti kot podjetje, ki zaposluje mlade in nudi odlic­ne priložnosti za razvoj kariere. Vse aktiv­nosti smo izvedli v okviru akcije Postani car, Papirni.car! Informativni dnevi na SŠTS Šiška Januarja smo prejeli povabilo, da se v okviru informativnih dni, ki so potekali 15. in 16. februarja, predstavimo bodo­cim dijakom Srednje šole tehnicnih strok v Šiški. Ponudili so nam razstavni prostor in priložnost, da se predstavimo kot deloda­jalec in partner šole, ki njihovim dijakom ponuja prakticno usposabljanje. Obisko­valcem smo predstavili naše dejavnosti, promocijsko akcijo Postani car, Papirni.car! in možne oblike sodelovanja. Zanimanje za naše podjetje je bilo nad pricakovanji. Veliko obiskovalcev je bilo iz krajev v bližini Kolicevega, zato upamo, da bodo take akcije v prihodnosti obrodile med mladimi vec zanimanja za naše podjetje. Predstavitev na OŠ Preserje pri Radomljah Skupna panožna akcija Postani car, Pa­pirni.car! je za mlade zanimiva predvsem zato, ker jim nudi vpogled v poklicni svet, ki jih caka po zakljucku šolanja. Je odlicna priložnost, da se seznanijo s papirno pano­go in pobliže spoznajo priložnosti, kot jih ponujajo podjetja v panogi, oziroma v pri­meru OŠ Preserje pri Radomljah, Kolicevo Karton. Trem razredom osmošolcev smo predstavili poklic papirnicar in nacine, kako priti do ustrezne izobrazbe za opravljanje tega poklica. Lidija Zupancic, poslovna asistentka Prednosti zaposlitve v papirni industriji smo predstavljali na razstavnem prostoru na gospodarskem razstavišcu. Advantages of being employed in the paper industry were presented at our exhibition space at the GR – Ljubljana Exhibition and Convention Centre. V KK smo ponosni na našega vajenca Matica Kovica, ki se na Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana (SIC) šola v okviru programa papirnicar. At KK, we are proud of our apprentice Matic Kovic, who is attending the papermaking programme at the Technical Education Centre Ljubljana (SIC). Utrinek s sejma Informativa (zgoraj) in z informativnega dneva na SŠTS Šiška, kjer izvajajo program tehnik mehatronike, zanimiv tudi za naše podjetje (spodaj). Snapshot from Informativa fair (above) and from the information day ... (below). Novice iz papirnic STARI OBJEKTI NEKDANJE TOVARNE CELULOZE SE POSLAVLJAJO THE PROCESS OF PULLING DOWN THE BUILDINGS OF THE FORMER PULP MILL CONTINUES Vipap Videm Krško d. d. This year, we continue pulling down the buildings of the former pulp mill. In January, the bleach plant was demolished, and in March, three bleaching towers were demolished. The technique used was blasting, and the three towers were quite a challenge for miners due to their extremely solid reinforced concrete construction. At the moment, the digester house is being pulled down, but since it stands close to the buildings that should remain intact, a classic method with heavy-duty machinery is used. V letošnjem letu nadaljujemo z odstra­njevanjem objektov nekdanje tovarne celuloze v Krškem. Januarja so strokov­njaki porušili objekt belilnice in marca tri belilne stolpe. Postopek je bil izve­den z miniranjem, pri cemer so skladi­šcni stolpi zaradi izredno mocne armi­ranobetonske konstrukcije predstavljali poseben izziv. Trenutno poteka odstra­njevanje objekta kuharije, kjer pa je zaradi bližine objektov, ki ostajajo v uporabi, uporabljena klasicna metoda rušenja s težko mehanizacijo. Tovarna z zmogljivostjo 10.000 ton beljene in nebeljene celuloze na leto je zacela po­skusno proizvodnjo 20. oktobra 1939. Pos­tavljeni so bili dva kuhalnika s prostornino 100 m3 in drugi pripadajoci objekti: cistilni­ca s sekalnico lesa, priprava kisline, pralnica, belilnica, izžemalni stroj, parni kotel za 10 ton pare na uro s turbino z mocjo 1 MW in remontne delavnice. Delo je dobilo 180 domacinov. Druga svetovna vojna je razvoj tovarne prekinila. Med vojno poškodovani del to­varne je bil kmalu po vojni popravljen in 23. marca 1946 so bile slovenskim papirnicam poslane prve kolicine celuloze. Po vojni so se vlaganja nadaljevala in tu je treba izpostaviti zagon prvega papirnega stroja za proizvodnjo casopisnega papirja leta 1955 ter postavitev opreme za pove­canje proizvodnje celuloze in lesovine (4. in 5. kuhalnik, izžemalni stroj, tlacne posode, pražilna pec). V zacetku leta 1959 je bila dana v pogon tristopenjska belilnica z vo­docistilnico, leta 1963 pa je bil postavljen drugi papirni stroj. Naslednjo prelomnico je predstavljalo leto 1972, ko so zaposleni na referendumu za­crtali prihodnjo razvojno usmeritev podjetja v dveh fazah: 1. postavitev tretjega papirnega stroja za casopisni papir, 2. rekonstrukcija in povecanje obratov za proizvodnjo celuloze. Z zagonom tretjega papirnega stroja (1975) in novega obrata za proizvodnjo magne­fitne celuloze (1976) se je tovarna uvrstila med velike srednjeevropske proizvajalce celuloze in papirja. Sledilo je obdobje izgra­dnje kemijsko-mehanskih cistilnih naprav, modernizacije PS1, ki je omogocila prehod na proizvodnjo premazanih papirjev, ter razlicnih tehnoloških izboljšav, ki so ga žal prekinili politicni vihar, vojna in stecaj podje­tja v letu 1993. Novejša zgodovina tovarne se je zacela leta 1996, ko je po stecaju in dražbi dobila no­vega lastnika. Izdelanih je bilo vec projekcij razvoja podjetja in izbrana je bila projekcija, ki je zajela vsa podrocja: posodobitev ob­stojecih obratov (papirni stroji 1, 2, 3, proi­zvodnja lesovine po TGW postopku), posta­vitev novih linij (razrez papirja PRS5, plinski kotel 6, predelava odpadnega papirja) in ekološke investicije (kisikovo beljenje celu­loze, industrijska aerobna cistilna naprava, kotel 5), ki so omogocile podjetju postopen prehod na proizvodnjo ovojno-embalažnih papirjev. Obrat za proizvodnjo magnefitne celuloze je obratoval do avgusta 2006, ko je bil dokoncno ustavljen. Belilnica pred …. in po miniranju. Bleach plant before … and after blasting V celotnem obdobju obratovanja (1939–2006) je tovarna proizved­la pribl. 4,1 milj. ton celuloze; od tega magnefitne celuloze (od leta 1977 naprej) malo vec kot 3,1 milijonov ton. Peter Drakulic, odnosi z javnostmi Novice predelovalcev VIZIJA MM KUVERTE: PREBOJ NA EVROPSKI TRG EKO KUVERT VISION OF MM KUVERTA: A BREAKTHROUGH TO THE EUROPEAN MARKET OF ECO-FRIENDLY ENVELOPES MM kuverta d. o. o. MM KUVERTA d. o. o. has been present in the paper converting market in Slovenia for over a year. This is a company whose production programme includes eco-friendly envelopes that are exclusively custom-made in accordance with clients’ requests. The company’s vision is to enter a more demanding European market where the demand of environmentally-conscious buyers for products made of materials with organic certification has been growing. Že dobro leto je na slovenskem trgu papirno predelovalne industrije priso­tno podjetje MM KUVERTA, d. o. o. Gre za podjetje s proizvodnim programom ekoloških kuvert in pisemskih ovojnic, ki jih izdelujejo izkljucno po narocilu, v skladu z zahtevami narocnikov. Nji­hova vizija je povezana z vstopom na zahtevnejši evropski trg, kjer okoljsko ozavešceni kupci vse bolj povprašuje­jo po izdelkih iz ekološko certificiranih materialov. Podjetje MM KUVERTA, d. o. o., ima sedež in proizvodni obrat, v katerem je trenutno zaposlenih 15 ljudi, v Radecah. Podjetje, ki je del skupine NOVA KUVERTA®, se je od maticnega podjetja oddelilo marca 2018, kratico MM v imenu pa sta prispevala solas­tnika Maja in Matija Cedilnik. Kot je povedala direktorica Maja Cedilnik, že vec let razvijajo blagovno znamko Eco Nova, ki je zlasti v tujini, še posebej v Nem­ciji, že prepoznana kot blagovna znamka za visoko kakovostne pisemske ovojnice iz ekoloških materialov. »V podjetju se posve­camo predvsem izdelkom, ki jih je mogoce v celoti reciklirati, kar je lastnost, po kateri vse pogosteje povprašujejo svetovni na­rocniki. Med našimi kupci so narocniki iz srednje in zahodne Evrope, dobro pa smo zastopani tudi v jugovzhodni Evropi,« poja­snjuje Maja Cedilnik. Dodaja, da so pogosti narocniki njihovih ekoloških izdelkov javne uprave, velike zavarovalniške hiše, bancne ustanove, združenja za zašcito okolja in ži­vali. Njihovi izdelki pa potujejo tudi medce­linsko, vse do Karibov. »Povpraševanje po ekoloških kuvertah je v porastu v državah, ki se zavedajo okoljske naravnanosti in so prepoznale pomen v tem, da izbirajo le izdelke iz ekoloških ma­terialov. Institucije EU v zadnjem casu vse bolj upoštevajo ekološke kriterije pri javnih narocilih. Torej gre bolj za politicno odloci­tev držav, ki si želijo s tem pokazati svojo pripadnost vrednotam zašcite okolja. V Slo­veniji za zdaj velja bolj nacelna usmeritev, saj se Uredba o zelenem javnem naroca­nju pri nabavi izdelkov zelo malo upošteva, pomembna je zgolj cena,« opozarja Maja Cedilnik. Izdelki, ki nastajajo v podjetju, so izdelani iz surovin, ki so ekološko neoporecne. Vse podrobnosti izdelka – velikost kuverte, vrsta materiala, oblika in položaj okenca, grafic­na dodelava in še številne druge podrobno­sti lahko prilagodijo željam narocnika. »V našem podjetju radi recemo, da vsakemu kupcu in vsakemu narocilu posvetimo po­zornost, po potrebi svetujemo in izdelamo prav tisto, kar kupec potrebuje,« je poja­snila Maja Cedilnik in dodala, da želijo v prihodnje svoje kapacitete v celoti zapolniti samo z izdelki iz linije Eco Nova. Na ravni Evropske unije trenutno poteka prilagoditev pravil certificiranja za proizva­jalce, ki želijo pridobiti znak EU EcoLabel za izdelke iz papirja. V našem podjetju že poteka uresnicevanje sprejetega nacrta za pridobitev EU EcoLabel za izdelke iz linije Eco Nova. Postopek bomo zakljucili v pri­hodnjem letu, ko bodo predvidoma potrjeni tudi novi kriteriji EU. Želimo si, da bi tudi narocniki na slovenskem trgu posvetili vec pozornosti okolju prijaznim kuvertam in pi­semskim ovojnicam. Tanja Bricelj Foto: Matija Cedilnik Stavba podjetja MM kuverta v Radecah, kjer od lani 15 zaposlenih izdeluje kuverte iz ekoloških materialov. Premises of MM kuverta in Radece, where 15 employees have been producing envelopes of organic materials since last year. Foto: Matija Cedilnik V MM kuverti lahko za narocnika izdelajo kuverto povsem po njegovih željah: z izbranimi dimenzijami kuverte, iz razlicnih materialov, celo z razlicnimi oblikami okenc (od kvadrataste do ovalne, okrogle ali celo srcaste oblike).MM kuverta may produce a completely customised envelope: with selected dimensions, made of various materials, even with various shapes of windows (square, oval, round or even heart-shaped). Novice predelovalcev DS SMITH BOTROVAL RAZSTAVI NENAVADNIH SKULPTUR DS SMITH RESPONSIBLE FOR AN EXHIBITION OF UNUSUAL SCULPTURES DS Smith Slovenija The cooperation of architecture students and DS Smith produced unusual results: an exhibition of sculptures made of corrugated cardboard, which is on display in the tower of Rajhenburg Castle in Brestanica. Sodelovanje študentov arhitekture in podjetja DS Smith je obrodilo ne­navadne sadove: razstavo skulptur iz valovitega kartona, ki so jo posta­vili na ogled v grajskem stolpu gradu Rajhenburg v Brestanici. Skulpture so nastale v skupnem projek­tu Fakultete za arhitekturo Univerza v Ljubljani in razvojnega centra PackRight Centre podjetja DS Smith v Brestanici, v katerem so embalažni strategi podjetja podprli študente 2. in 5. letnika pri iz­postavitvi likovnih in mehanskih poten­cialov valovitega kartona. Na otvoritvi razstave je generalna direktorica pod­jetja, Majda Androjna, izpostavila po­membnost tesnega sodelovanja izobra­ževalnih institucij z gospodarstvom. Na tak nacin se izboljša klasicen ucni proces, obenem pa se izpostavljajo potrebe po kadrih ter njihovih vešcinah in znanju, meni Androjna. Foto: Benjamin Kovac Študentje arhitekture so v sodelovanju s podjetjem DS Smith raziskovali valovit karton kot trajnosten material prihodnosti in iskali možnosti njegove obdelave in širše uporabe. Navdih za skulpture so iskali v klasicni glasbi priznanih avtorjev. In cooperation with DS Smith, architecture students researched corrugated cardboard as a sustainable material of the future and looked for options for its processing and wider use. They sought inspiration for their sculptures in classical music of renowned authors. ICP STROKOVNI PARTNER V VERIGI POHIŠTVA IZ PAPIRJA ICP AN EXPERT PARTNER IN NEW VALUE CHAIN OF PAPER FURNITURE Inštitut za celulozo in papir The Pulp and Paper Institute (ICP) in cooperation with the Academy of Fine Arts and Design (ALUO) and the Regional Development Agency of the Ljubljana Urban Region (RRA LUR) is part of a new interdisciplinary business chain of paper furniture established within the InnoRenew project. Inštitut za celulozo in papir (ICP) je skupaj z Akademijo za likovno umet­nost in oblikovanje (ALUO) ter Regi­onalno razvojno agencijo Ljubljan­ske urbane regije (RRA LUR) v okviru projekta InnoRenew, vkljucen tudi v pilotni projekt Vzpostavitve interdi­sciplinarne poslovne verige pohištva iz papirja. V sklopu verige študentje ALUO-ja s po­mocjo strokovnjakov iz ICP-ja ter podje­tja DS Smith Slovenija, razvijajo razlic­ne inovativne rešitve uporabe papirja in drugih naravnih vlakninskih materialov v interierju. V prvi fazi projekta so se štu­dentje z obiskoma ICP-ja in podjetja DS Smith v Brestanici seznanili z razlicnimi naravnimi vlakninskimi materiali in nji­hovimi lastnostmi. ICP s svojimi speciali­sticnimi znanji v projektu nudi predvsem strokovno podporo s podrocja naravnih vlakninskih materialov. Z najsodobnej­šo opremo, ki je del novega Embalažno graficnega centra, študentom nudi tudi podporo in sodelovanje na podrocju prototipiranja in izdelave najrazlicnejših izdelkov. Gregor Lavric, raziskovalec Delo je nastalo v okviru Interdisciplinarne poslovne verige pohištva iz papirja kot del projekta InnoRenew CoE v sodelova­nju med Akademijo za likovno umet­nost in oblikovanje, Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Inšti­tutom za celulozo in papir ter podjetji s podrocja papirne in papirno predeloval­ne industrije. stol02, oblikovanje Miha Hain, mentorji: doc. Rok Kuhar, Gregor Lavric, Barbara Šumiga, 2018/2019. stol02, design by: Miha Hain, mentors: doc. Rok Kuhar, Gregor Lavric, Barbara Šumiga, 2018/2019. Novice iz ICP ICP Z NAJNOVEJŠO OPREMO ZA RAZISKAVE VLAKNINSKIH MATERIALOV ICP WITH STATE-OF-THE-ART EQUIPMENT FOR RESEARCHING FIBRE MATERIALS Inštitut za celulozo in papir At the beginning of June, the Pulp and Paper Institute (ICP) obtained a modern centre for the characterisation and functionalisation of fibre materials, whose equipment is unique not only in Slovenia but also in wider central European region. The centre fosters research throughout the process, from the production of useful compounds from wood biomass and biomass from other resources (fibrous materials, green chemicals) and the development of renewable materials to the development of end bio-based products. Inštitut za celulozo in papir (ICP) je od zacetka junija bogatejši za sodobno opremljen center za karakterizacijo in funkcionalizacijo vlakninskih materia­lov, ki je po opremljenosti edinstven, ne le v Sloveniji, temvec tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Center omogoca raziskovanje v celotnem pro­cesu od pridobivanja koristnih spojin iz lesne in drugih virov biomase (celu­lozna vlakna, zelene kemikalije), razvo­ja obnovljivih materialov do razvoja koncnih bio-osnovanih produktov. Ob odprtju centra je mag. Mateja Mešl, direktorica ICP, poudarila, da ICP s to na­ložbo vstopa na širše podrocje pridobivanja in rabe obnovljivih virov, s cimer nadgrajuje in razširja poglobljeno znanje papirništva. Naložba v preureditev prostorov in nabavo nove opreme, vredna 1,25 milijona evrov, je deloma sofinancirana iz javnih sredstev, pridobljenih v okviru projekta InnoRenew, del pa je prispeval ICP iz lastnih virov. Slav­nostnega dogodka sta se udeležila tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost. Minister dr. Jernej Pikalo, ki je tudi slav­nostno odprl center, je poudaril, da gre pri tej naložbi za dober primer povezovanja in deljenja znanja, kar prinaša številne sinergicne ucinke. »To pa je tudi namen takih vlaganj, kajti – vec kot vlagamo ge­neralno v znanje, boljši bomo kot družba. Današnji dogodek je pomemben kamen v mozaiku nadaljnjega razvoja Slovenije,« je poudaril dr. Pikalo in dodal, da je edina pot naprej ta, da vlagamo v znanje, poleg tega pa je opozoril, da bodo okoljske in trajno­stne teme v prihodnje kljucnega pomena, zato so tovrstne naložbe pomembne, saj prispevajo svoj del k zgodbi o trajnosti kot nacinu življenja. Vodja projekta in direktorica raziskoval­nega inštituta InnoRenew CoE izr. prof. dr. Andreja Kutnar je izpostavila uspešno sodelovanje konzorcijskih partnerjev pod vodstvom Univerze na Primorskem. »Pred petimi leti smo si zamislili, da bomo okrepili raziskovanje na podrocju obnovljivih virov in k sodelovanju povabili deset slovenskih institucij in en nemški raziskovalni inštitut. V tej mreži sedaj sodeluje vec kot 160 razi­skovalcev. Projekt se bo zakljucil cez slaba tri leta, konzorcij pa bo deloval tudi po konca­nem projektu,« je povedala dr. Kutnarjeva ter dodala, da postaja InnoRenew atrakti­ven partner tudi raziskovalcem in partner­jem v tujini. Tej trditvi pritrjuje tudi dejstvo, ki ga je iz­postavila mag. Mateja Mešl: da so na ICP-ju v preteklosti le stežka pridobili študente za opravljanje raziskovalnih nalog na temo pa­pirništva, v tej sezoni pa jih na novi opremi na inštitutu dela že dvajset. »Investicija je usmerjena v nadgraditev raziskovalnih stori­tev, ki bodo pomenile najvecjo možno pod­poro slovenskim podjetjem tako v papirni in papirno predelovalni panogi kot tudi vsem drugim, ki se vkljucujejo v širše verige napredne uporabe celuloznih vlaken in dru­gih koristnih spojin iz biomase. Znacilnost našega inštituta pa je, da lahko podpremo celoten proces – od ideje do izdelka,« je še dodala mag. Mešlova. Infrastruktura novega centra vkljucu­je laboratorijsko opremo in opremo za polindustrijsko testiranje, zato omo­goca celosten pristop – od temeljnega raziskovanja do prototipov in izdelave koncnih proizvodov za tržno vrednote­nje. Nova raziskovalna oprema dopol­njuje obstojeco v treh sklopih: oprema za frakcionalizacijo (razklop) biomase, za karakterizacijo (vrednotenje) in za funkcionalizacijo (obdelavo) vlaknin­skih materialov. Prenovljeni center bo omogocal raziskovanje v celotnem pro­cesu tako pridobivanja koristnih spojin iz lesnega vira in drugih virov biomase (celulozna vlakna, zelene kemikalije) kot razvoj obnovljivih materialov in koncnih proizvodov, ki temeljijo na biomasi. Minister dr. Jernej Pikalo je prerezal trak in s tem slovesno predal namenu posodobljeni center za karakterizacijo in funkcionalizacijo vlakninskih materialov. Na sliki od leve proti desni izr. prof. dr. Andreja Kutnar, dr. Jernej Pikalo ter mag. Mateja Mešl. Minister, Dr Jernej Pikalo, cut the ribbon, festively opening the modernised centre for the characterisation and functionalisation of fibre materials. On the photo from left to right: Dr Andreja Kutnar, Dr Jernej Pikalo and Mag. Mateja Mešl. Oprema novega centra pomeni pomemben preskok v kapacitetah, hkrati pa nudi stabil­no platformo za preplet akademske sfere in gospodarstva. »Sodobna raziskovalna infra­struktura prispeva h konkurencnemu vklju­cevanju Slovenije v raziskave in razvoj na perspektivnem podrocju krožnega biogo­spodarstva in na rastocih trgih trajnostnih rešitev,« je še dodala mag. Mateja Mešl. ICP je prvi izmed partnerjev konzorcija Inno­Renew, ki je uspešno zakljucil svojo investi­cijo. V prihodnje sledijo še predstavitve in­frastrukture drugih konzorcijskih partnerjev projekta – naslednja bo jeseni v Zavodu za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Tanja Bricelj Novice iz ICP IZDELALI PAPIR ŽE IZ DRUGE INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE ICP MADE PAPER FROM ANOTHER INVASIVE ALIEN PLANT Inštitut za celulozo in papir The Pulp and Paper Institute made paper from the second invasive alien plant, namely Canadian/giant goldenrod. The first IAP used in pilot paper production was Japanese knotweed. It seems that paper made of goldenrod has better optical properties, while paper made of Japanese knotweed has better mechanical properties. Within the Applause project, the Pulp and Paper Institute has another challenge: to make paper from the third invasive alien plant. Inštitut za celulozo in papir (ICP) je v okviru projekta Applause, ki ga vodi Mestna obcina Ljubljana (MOL), kot primerne za izdelavo papirja identi­ficiral tri tujerodne rastline. Po odlic­nih rezultatih z japonskim dresnikom so zdaj izdelali papir že iz druge tu­jerodke, in sicer iz zlate rozge. Kmalu bo na vrsti še tretja; robinija. Invazivne tujerodne rastline predstavlja­jo enega izmed vecjih izzivov v evrop­skem ekosistemu. Zamenjujejo lokalno rastlinje, unicujejo njive in povzrocajo gospodarsko škodo. Vecino teh rastlin se dnevno sežiga in kompostira. V letu 2015 so na obmocju Mestne ob­cine Ljubljana identificirali kar 150 raz­licnih invazivnih tujerodnih vrst. V okviru projekta Applause, ki ga vodi MOL, smo na Inštitutu za celulozo in papir kemic­no, morfološko in mehansko analizirali sedem razlicnih tujerodnih rastlin, štiri zelnate trajnice (japonski dresnik, ceški dresnik, rudbekija in kanadska/orjaška zlata rozga) in tri lesne vrste (veliki paje­sen, robinija in octovec). Na podlagi do­bljenih analiz in razširjenosti na obmocju MOL smo za pilotno proizvodnjo papirja izbrali tri, in sicer japonski dresnik, ka­nadsko/orjaško zlato rozgo in robinijo. Tako japonski dresnik (Fallopia japonica) kot tudi kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/Solidago gigan­tea) sta k nam prišli kot okrasni rastlini, prva iz vzhodne Azije, druga iz Severne Amerike. Japonski dresnik uspeva ob ce­stah, na obrežjih rek, vzdolž železniških nasipov, ob robovih gozdov. Gre za dva do pet metrov visoko zelnato trajnico z votlim steblom in velikimi listi srcaste ob­like, medtem ko kanadsko/orjaško zlato rozgo najdemo ob robovih gozdov, na jasah, na opušcenih njivah in ob vodi. V višino zraste do dva metra. Ima sulicaste liste in rumene cvetove. Za izdelavo papirja so zanimiva le olesenela stebla obeh rastlin, saj v njih najdemo najvec celuloze. Olesenela stebla smo dobili v obliki se­kancev, velikosti tri do pet centimetrov, ki smo jih pri visoki temperaturi in do­datku kemikalij kuhali. Sledilo je spiranje, mehansko razvlaknjevanje v holandcih in mletje vlaknin v stožcastem rafiner­ju. V strojni kadi smo dobljena celulozna vlakna iz invazivnih tujerodnih rastlin zmešali še z mešanico celuloze iglavcev/listavcev in drugimi dodatki; škrobom, polnilom in klejivom. V Tabeli 1 so zbrane osnovne mehanske in opticne lastnosti papirja, izdelanega iz japonskega dresnika in kanadske/orjaške zlate rozge. V grobem lahko recemo, da ima papir iz japonskega dresnika boljše mehanske lastnosti, medtem ko ima pa­pir iz kanadske/orjaške zlate rozge boljše opticne lastnosti (ISO belino). Tea Kapun, raziskovalka Tabela 1: Primerjava lastnosti papirja iz kanadske/orjaške zlate rozge in japonskega dresnika Table 1: Comparison of the properties of paper made of Canadian/Giant goldenrod and Japanese knotweed, respectively Kanadska / orjaška zlata rozga Japonski dresnik Specificni volumen [cm3/g] 1,64 1,57 Utržni indeks [Nm/g] 42,6 / 21,1 50,2 / 25,5 Utržna dolžina [km] 4,337 / 2,152 5,116 / 2,600 Raztržni indeks [mNm2/g] 7,44 / 7,42 7,83 / 9,17 Razpocni indeks [kPam2/g] 1,40 1,97 Togost L&W, 15° [mN] 1653,4 / 997,3 1591,4 / 1024,8 ISO belina [%] 36,1 28,8 Poroznost Bendtsen [mL/min] 464,1 368,3 Vir: Simona Strgulc Krajšek Japonski dresnik (levo) in kanadska/orjaška zlata rozga (desno) Japanese knotweed (left) and Canadian/giant goldenrod (right) Novice iz ICP NA ICP NOV PREMAZOVALNIK NEW COATING UNIT AT THE ICP Inštitut za celulozo in papir In the framework of the InnoRenew CoE project (“Renewable Materials and Healthy Environment Research and Innovation Centre of Excellence”), the ICP completed extensive investments in new research equipment last year. One of the acquisitions is a modern coating unit, which importantly upgrades the ICP's infrastructure for laboratory and semi-industrial trials. V okviru projekta InnoRenew CoE (»Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innova­tion Centre of Excellence«) je ICP lani zakljucil obsežne investicije v novo opremo. Ena od pomembnih prido­bitev je premazovalnik, s katerim je ICP posodobil svojo opremo za labo­ratorijska in polindustrijska testira­nja. Papirniški laboratorij in pilotne naprave, ki predstavljajo edinstveno infrastruk­turo za laboratorijsko in polindustrijsko vrednotenje v tem delu Evrope, pokrivajo vsa podrocja razvoja materialov in proce­sov za sodobno papirništvo: od surovin (razklop in obdelava vlaken) do proi­zvodnje papirja na pilotnem papirnem stroju, dodelav (glajenje, premazovanje) in koncnih obdelav materialov (tiskanje in oblikovanje). Na podrocju premazova­nja z novim premazovalnikom omogoca­mo naprednejše testiranje premaznih mešanic in boljšo simulacijo indu­strijskega procesa. Premazne mešanice se lahko preskušajo v razlicnih procesih na številnih materia­lih (papir, karton, lepenka in drugi vlak­ninski materiali) gramatur 40–300 g/m˛, na katere se premaze nanaša s tehnika­mi size press, film press, blade, rod ali roll. Premazujemo lahko enostransko, obojestransko ali vecplastno, s siste­mom sušenja IR in vrocim zrakom lahko prilagajamo intenzivnost in cas sušenja, mešalna posoda in cirkulacija sistema pa omogocata spreminjanje pogojev krože­nja premazne mešanice in spremljanje njene reologije. Na podrocju papirništva testiramo in spremljamo vpliv premazov na povr­šinske in tiskovne lastnosti papirjev ter preskušamo nove premazne kom­ponente za zagotavljanje primerlji­vih ali izboljšanih koncnih lastnosti papirja. Premazovalnik je namenjen papirniški industriji, njenim dobaviteljem (dobavi­telji pigmentov in kemijskih dodatkov) in vsem tistim, ki so vkljuceni v premazoval­ne procese v papirništvu. Poleg tega se njegove funkcionalnosti lahko uporabijo za raziskovanje in preskušanje premazov tudi na drugih celuloznih materialih. »Na premazovalniku na ICP lahko testiramo premazne mase za razvoj novih izdelkov in iz­delamo prototipe koncnega papir­ja, na osnovi katerih se odlocamo o nadaljevanju razvoja. Prilagaja­nje nanosa, sušenja in spremljanje procesa cirkulacije so za podjetja pomembne prednosti novega pre­mazovalnika, saj omogocajo boljši približek industrijski proizvodnji.« Aleš Palatinus, Papirnica Vevce Janja Juhant Grkman, raziskovalka Marija Skodlar, marketing in odnosi z javnostmi Novice iz ICP SISTEM ZA NADZOR KAKOVOSTI NA PILOTNEM PAPIRNEM STROJU QCS ON THE ICP PILOT PAPER MACHINE Inštitut za celulozo in papir New system for monitoring paper quality and process parameters Papirni stroj Inštituta za celulozo in papir je po novem opremljen z osnovnim siste­mom za nadzor kakovosti QCS (Quality control system), kar se je še pred nekaj leti zdelo »misija nemogoce«. Uspelo nam je najti uspešnega in zainteresiranega proi­zvajalca teh naprav, ki opremlja tudi male stroje, kakršen je naš, saj veliki opremlje­valci za nas niso imeli ustreznih rešitev. Gre za podjetje MCS z Nizozemskega, kjer so bili zelo odzivni. Poskrbeli so za dobavo in montažo dveh merilnih okvirjev. Enega so namestili takoj po mokrem delu papirne­ga stroja, drugega pa na koncu sušilne skupine. Odslej lahko s sistemom QCS spremljamo meritve in profile gramature na mokrem delu in koncne gramature, de­lež vlage, debeline, delež pepela, hitrost in širino papirja. Rezultati meritev so na voljo na zaslonu v operaterski kabini. S podjetjem MCS v prihodnje nacrtujemo tudi izboljšave na konstantnem delu papir­nega stroja, in sicer z izboljšano regulacijo preko rezultatov iz QCS in spremljanjem procesnih parametrov. Andrej Šinkovec, raziskovalec Aleš Rome, skrbnik stroja Foto: Aleš Rome Spremljanje parametrov na monitorju v kabini za operaterje Monitoring of the paper quality and process parameters in the operator booth Foto: Aleš Rome Merilni okvir na koncu papirnega stroja Measuring frame at the end of the paper machine RAZISKOVALEC Z ICP-JA NA KRATKOROCNI ZNANSTVENI IZMENJAVI RESEARCHER FROM ICP AT SHORT-TERM SCIENTIFIC MISSION Inštitut za celulozo in papir Within a Short-Term Scientific Mission, a researcher from Pulp and Paper Institute visited a Faculty of Technology in Novi Sad. The main purpose of the visit was a development of thin, flexible, packaging material, from two different industrial wastes, using the electrospinning process. Raziskovalec z Inštituta za celulozo in papir je v sklopu kratkorocne znan­stvene izmenjave tri tedne gostoval na novosadski tehnološki fakulteti in pri tem s tehniko elektropredenja razvil dva nova inovativna embalažna materiala iz alternativnih surovinskih virov. Gregor Lavric z Inštituta za celulozo in papir je v sklopu kratkorocne znanstvene izmenjave, ki jo financira COST (European Cooperation in Science and Technology), februarja tri tedne gostoval na novosadski tehnološki fakulteti. Glavni namen njego­vega raziskovalnega obiska je bil razvoj tankih, fleksibilnih embalažnih materialov iz dveh razlicnih alternativnih surovinskih virov z uporabo tehnologije elektroprede­nja. Prvi alternativni surovinski vir je predsta­vljal polihidroksialkanoat (PHA), pridobljen iz lokalne vodocistilne naprave. Kot drugi alternativni surovinski vir je bil uporabljen stranski produkt, ki nastaja pri klasicnem postopku pridobivanja sadnega kisa, t.i. kisova matica kot vir bakterijske nanocelu­loze. Z razlicnimi postopki elektropredenja sta bila tekom izmenjave razvita dva pov­sem nova in inovativna embalažna materi­ala, ki bosta v prihodnje še dodelana. Gregor Lavric, raziskovalec Mikroskopski posnetek novonastalega materiala Microscopic image of newly developed material Novice iz ICP AKTIVNA UDELEŽBA NA MEDNARODNI KONFERENCI TECNICELPA ACTIVE PARTICIPATION AT THE TECNICELPA INTERNATIONAL CONFERENCE Inštitut za celulozo in papir The 24th Tecnicelpa International Conference was held in Portugal last autumn, and focused on forest, pulp and paper. The Pulp and Paper Institute took an active part at the conference. Within the poster section, we presented our approach to evaluating various types of lignocellulosic biomass residue and described a practical example of pilot paper production from Japanese knotweed whose invasiveness is a significant environmental problem. Na Portugalskem je lani jeseni po­tekala 24. mednarodna konferenca Tecnicelpa, posvecena gozdu, celu­lozi in papirju. Na konferenci je ak­tivno sodeloval tudi Inštitut za ce­lulozo in papir, in sicer smo v okviru posterske sekcije predstavili naš pri­stop k vrednotenju razlicnih ostan­kov lignocelulozne biomase in opi­sali prakticni primer pilotne izdelave papirja iz japonskega dresnika, ki si­cer predstavlja zaradi svoje invaziv­nosti precejšen okoljski problem. Oktobra lani je v Aveiru na Portugal­skem potekala mednarodna konferen­ca »XXIV International Forest, Pulp and Paper Conference TECNICELPA 2018«, na kateri je sodelovalo vec kot dvesto strokovnjakov iz industrije, raziskovalnih inštitutov in univerz. Glavne teme, ki so bile obravnavane v sklopu predavanj in posterskih predstavitev, so bile smotrno upravljanje gozdov oziroma plantaž, al­ternativni surovinski viri, proizvodnja celuloznih vlaken in papirja, energetska ucinkovitost in vplivi na okolje, biorafi­nerije in biotehnologija ter nove aplika­cije za celulozo in papir. Za portugalsko gospodarstvo so zelo pomembni nasadi evkalipta, ki prek­rivajo vec kot cetrtino celotne površi­ne države. Težave, s katerimi se soo­cata gozdarstvo in lesno predelovalna industrija, so predvsem razdrobljeno lastništvo plantaž in s tem povezano slabo upravljanje. V zadnjih letih pred­stavljajo velik problem škodljivi insekti, številni požari in širjenje invazivnih vrst (akacija, kanela), kar zavira rast evkalip­ta, ki je sicer izjemnega tehnološkega pomena. Uporabnost evkaliptove celuloze Evkaliptova celuloza je nadvse primer­na za proizvodnjo tissue papirjev, in si­cer predvsem zaradi svoje mehkobe, vpojnosti in organolepticnih lastnosti. Predavatelji so precej pozornosti posve­tili optimiranju proizvodnje evkalipto­ve celuloze in razvoju novih vrst papirja z vgrajevanjem celuloznih nanofibril. Slednje imajo veliko specificno površino, male dimenzije, visoko mehansko ja­kost, kristalinicnost in transparentnost. Evkaliptova vlakna je možno uporabi­ti tudi za pripravo biokompozitov, ki jih sestavljajo biorazgradljive matrice (npr. polimlecna kislina – PLA) in celuloza, zato je bilo nekaj predstavitev namenje­nih kombiniranju hidrofilnih vlaken in hidrofobne matrice. Razvoj celulozno papirne industrije na Portugalskem gre v smeri vpeljave bio­rafinerij, kar pomeni celovitejšo izrabo lignocelulozne biomase in s tem proi­zvodnjo novih, inovativnih produktov z visoko dodano vrednostjo. Iz evkalip­tove skorje je možno ekstrahirati zelo ucinkovite antioksidante, iz lesa pa po­lisaharid glukuronoksilan, ki se dobro obnese kot ojacitvena komponenta v biokompozitih in pri površinski modifi­kaciji nepremazanega papirja. Posebej zanimivi so transparentni biofilmi iz glu­kuronoksilana, ki predstavljajo ucinko­vito zašcito embalaže, namenjene stiku z živili. Primarna skrb industrije je tudi ponovna uporaba odpadkov, kot so rejekti, used­line in blata. Anorganski odpadki se med drugim uporabljajo tudi v gradbe­ništvu kot sestavine cementa in asfalta, medtem ko je možno iz blat, ki vsebuje­jo dovolj visok delež sladkorjev, prido­bivati bioetanol. Predstavljene so bile tudi možnosti pridobivanja bioetanola iz razlicnih vrst biomase, kot so invaziv­ne rastline ter kmetijski in lesni ostanki, ki jih je na Portugalskem moc najti vse­povsod, vendar nimajo surovinske vred­nosti, ker jih unicujejo s sežigom ali pa koncajo na deponijah. Sodelujoci smo bili enotnega mnenja, da je vsak ostanek ali odpadek lahko potencialna surovina, ki jo je možno predelati v tržno zanimive produkte, saj s tem poskrbimo za kroženje mate­rialov ter boljšo ekonomsko in ekološko bilanco. V okviru konferencnih aktivnosti smo si ogledali tudi panožni razvojno razi­skovalni inštitut RAIZ, ki deluje v sklopu korporacije Navigator. Slednja povezuje pridelovalce evkalipta ter najvecje obra­te za proizvodnjo celuloze (1,5 milj. ton) in papirja (1,6 milj. ton). Konferenca je bila izvrstna priložnost za promocijo ICP in utrjevanje poslovnih stikov s portu­galskimi kolegi. Janja Zule, raziskovalka Foto: Pixabay Plantaža evkalipta na Portugalskem. Eucaliyptus plantation in Portugal. Novice iz ICP PARTNERJI PROGRAMA CEL.KROG KREPILI SODELOVANJE PARTNERS OF THE CEL.CYCLE PROGRAMME STRENGTHEN COOPERATION Inštitut za celulozo in papir The Pulp and Paper Institute, which is the coordinator of the CEL.CYCLE programme, organised a joint meeting of all the consortium partners – 26 institutions from research, education and industry fields. They strengthened cooperation, exchanged new ideas and gained new knowledge to pursue the main programme goal even more effectively: efficient cascade use of biomass and spreading of this innovative concept throughout Slovenia. Regular meetings significantly improve partnerships and facilitate further successful work. Inštitut za celulozo in papir, koordi­nator programa CEL.KROG, z redni­mi srecanji konzorcijskih partnerjev krepi njihovo sodelovanje. V progra­mu je do sedaj vkljucenih 26 institu­cij znanja in industrijskih podjetij, ki s povezovanjem uresnicujejo temelj­ni cilj programa, ki je ucinkovita ka­skadna raba biomase in pomembno prispevajo k širjenju koncepta v Sloveniji. Redna srecanja krepijo in odpirajo nove ideje za še uspešnejše delo na projektu v prihodnje. Na Inštitutu za celulozo in papir smo 26. marca organizirali že cetrto srecanje vseh konzorcijskih partnerjev. Medse­bojno druženje je zacela direktorica in­štituta, mag. Mateja Mešl, s Skupšcino konzorcijskih partnerjev, kjer je predsta­vila dosedanje dosežke na primeru ka­zalnikov (št. novih zaposlitev, inovacije in patenti itd.) in pregled financnega crpanja sredstev. Po skupšcini so sledila predavanja predstavnikov Pisarne za prenos znanja Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru na temo intelek­tualne lastnine in pravne zašcite tržno zanimivih patentov ter prenosa pravic intelektualne lastnine iz javnih razisko­valnih organizacij na podjetja. Ker se z omenjeno tematiko srecujemo tudi v okviru programa CEL.KROG, so bile informacije zelo dobrodošle. Do sedaj so bile namrec že podane tri patentne prijave, do konca programa pa jih prica­kujemo še vec. Srecanje konzorcijskih partnerjev se je zakljucilo z ogledom inštituta in prijet­nim mreženjem. Janja Juhant Grkman, vodja programa CEL.KROG Foto: Marija Skodlar Predavanje predstavnika Pisarne za prenos znanja Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru Lecture of the representative of the Knowledge Transfer Office of the university of Ljubljana and Maribor OBISK PRVOŠOLCKOV NA ICP First grade visit the pulp and paper institute In January, the Pulp and Paper Institute hosted two classes of first graders. Researchers presented them the basics of papermaking; first graders made their own paper toys and handmade paper with magic glitter. Januarja smo na Inštitutu za celulozo in papir izvedli dva tehniška dneva za prvo­šolce OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane. V ta namen smo jim pripravili kratko predstavitev »Vse o papirju za nepapirni­carje«, skupaj s številnimi poskusi. Ogledali so si pilotni papirni stroj, izdelali 3D-mo­delcke iz papirja in si naredili cisto svoj roc­no izdelan papir s carobnimi blešcicami. Otroci so imeli kar nekaj znanja s podroc­ja papirništva, kar nas je prijetno prese­netilo. Pokazali so veliko radovednosti, najbolj pa jih je navdušil papirni stroj. Tea Kapun, raziskovalka Foto: Aleš Rome Papir s carobnimi blešcicami Paper with magic glitter NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE GOJENJE TROSNJAKOV NA ODPADNIH PAPIRNIH SUBSTRATIH CULTIVATION OF OYSTER MUSHROOMS (PLEUTROTUS OSTERATUS) ON WASTE PAPER SUBSTRATES Ciril CEROVŠEK1, Vida ŠINKOVEC1, Andrej GREGORI2 IZVLECEK V raziskovalnem delu smo se posvetili zanimivi temi s podrocja gojenja gob. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti za gojenje gob na odpadnih papirnih substratih. Primerjali smo rast in pridelek trosnjakov bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus) na odpadni embalaži iz kartona (valovitega kartona), reklamnih letakih in na razrezanem potiskanem pisarniškem papirju. Primerjali smo maso trosnjakov, opazovali njihove lastnosti, spremljali biološko ucinkovitost ter izvedli analizo, v kateri smo ugotavljali, kateri papirni substrat je za gojenje najprimernejši. Ugotovili smo, da bukov ostrigar raste na vseh papirnih substratih, od preverjenih substratov pa je bil najvecji pridelek trosnjakov na razrezanem pisarniškem papirju. Na razrezanem pisarniškem papirju je micelij dosegel kar 40-odstotno biološko ucinkovitost. Z delom smo želeli dokazati, da je gojenje gob na že uporabljenih papirnih substratih zanimiva možnost tako zaradi možnosti uporabe trosnjakov v prehrani kot tudi zaradi ekoloških rešitev, ki jih tako gojenje ponuja. Kljucne besede: Pleurotus ostreatus, bukov ostrigar, ligno-celulozni substrati, gojenje gob, odpadni papir ABSTRACT Our research work was dedicated to an interesting topic of mushroom cultivation. We were interested in the possibility of mushroom cultivation using simple lingo-cellulose-based substrates. We compared the growth of Pleurotus ostreatus sporophores on waste paperboard packaging (or corrugated board), commercial flyers and shredded used office paper. We determined which paper substrate is most suitable for cultivation and discovered that the mycelium of the oyster mushroom grows on all cellulose substrates. The largest biological efficiency (40%) on the known substrates was on the shredded used office paper. According to the results of this study, mushroom cultivation on paper-based substrates is an interesting opportunity for nutritional supplements as well as for ecological solutions. Keywords: Pleurotus ostreatus, oyster mushroom, lingo-cellulose substrates, mushroom cultivation, waste paper 1 UVOD Namen raziskovalnega dela je prouciti raz­licne vzorce substratov iz odpadnega pa­pirja kot substrate za pridelavo trosnjakov bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus). Želeli smo ugotoviti, kateri substrati so najprimernejši in kako se med seboj razli­kujejo. Zanimale so nas hitrost prerašcanja, hitrost kultivacije, masa trosnjakov, biolo­ška ucinkovitost ter kolicina porabljenega micelija in substrata. Želeli smo ugotoviti, ali bodo trosnjaki bukovega ostrigarja zras­li na vseh treh vzorcih substratov, ki smo jih preizkušali (odpadna embalaža iz karto­na, razrezan potiskan pisarniški papir, re­klamni letaki). Predpostavili smo, da bodo trosnjaki bukovega ostrigarja zrasli na vseh treh substratih. Zaradi vsebnosti tiskarskih barv, ki bi lahko zavirala rast podgobja in tvorbo trosnjakov, smo sklepali, da bo kar­ton obrodil najvec trosnjakov, sledil naj bi mu potiskan papir in nato reklamni letaki. Predvidevali smo, da bo na rast trosnjakov vplivala tudi kakovost sekundarnih vlaken, ki pa je v primeru kartona in reklamnih ti­skovin slabša. Uporabljeni substrati Za gojenje smo uporabili tri razlicne vrste odpadnih papirnih substratov: odpadni embalažni karton, razrezan potiskan papir i iz unicevalca papirnih dokumentov in re­klamne letake. Substrati se med seboj raz­likujejo v vsebnosti barvil in dodatkov, pa tudi v kolicini in kakovosti organske snovi. Tega v naši raziskavi nismo dokazovali, ker smo se predvsem osredotocili na možnost gojenja bukovega ostrigarja na papirnih substratih. Uporabljena gliva Pleurotus ostreatus (bukov ostrigar) je tretja najpogosteje gojena jedilna gli­va na svetu in druga na Kitajskem, kjer se proizvede približno polovica svetovne proizvodnje trosnjakov [1]. To je gotovo zaradi njene preproste in poceni proizvo­dnje, tehnološke nezahtevnosti in velike biološke ucinkovitosti. Še vec, interes za gojenje raste tudi zaradi njenega okusa ter prehranskih in zdravilnih lastnosti. Sposob­na je razgraditi široko paleto substratov ter organskih odpadkov, ki nastanejo zaradi kmetovanja ali industrije. Je tudi skoraj ne­ogrožena glede bolezni [1]. Bukovega ostrigarja po svetu gojijo na razlicnih substratih, ki so prisotni v lokalnih okoljih. Med zanimivejše spadajo ostan­ki hmelja pri pivovarstvu, bananini olupki, ostanki pridelave sladkornega trsa. Gojijo pa ga seveda tudi na razlicnih ligno-celu­loznih odpadkih, kot je na primer odpadni papir [2]. Naše raziskovalno delo sta spodbudili dve razlicni raziskavi, ki sta jih izvedla Portu­galka Angela Fernandes in Grk Georgios Koutrotsios. Leta 2014 se je namrec na Portugalskem skupina znanstvenikov pod vodstvom Angele Fernandes lotila prav go­jenja bukovega ostrigarja na papirju. Njena raziskava je zanimiva predvsem zato, ker so z njo potrdili svojo hipotezo, da gojenje na potiskanem papirju v primerjavi z ne­potiskanim nima nobenih bistvenih razlik in trosnjaki gliv, ki zrastejo na njem, niso nevarni za uživanje [3]. Prav tako je zanimiva raziskava grških raziskovalcev pod vodstvom Georgiosa Koutrotsiosa, ki je prouceval, kako razlicni substrati vplivajo na lastnosti trosnjakov. V njej so primerjali bukovega ostrigarja tudi s Pleurotus eryngii. Leta 2013 so zato izvedli vec poskusov z obema glivama, in sicer na devetih razlicnih substratih, med drugim tudi na papirju. Zanimiva je predvsem nji­hova ugotovitev, da je na papirju bukov ostrigar ucinkovitejši, in to za približno 10 odstotkov. Bukov ostrigar je imel na vzorcu papirja zadostne kolicine lignina, celuloze in hemiceluloze [4]. 2 EKSPERIMENTALNI DEL Gojitvena komora Že pred poskusom smo oblikovali gojitve­no komoro in jo opremili za gojenje gliv. Uporabili smo dvoje kovinskih masivnih re­galov s policami in plasticno folijo. V gojit­veno komoro smo namestili vlažilec zraka, merilec ogljikovega dioksida, temperature in vlažnosti. Med raziskavo smo nadzira­li rast trosnjakov bukovega ostrigarja ter jih pobirali. Beležili smo maso pobranih trosnjakov in ves cas nadzirali koncentraci­jo CO2 ter vlage v zraku gojitvene komore. Med poskusom smo ves cas nadzirali in re­gulirali kolicino vlage v komori na treh mes­tih z dvema digitalnima in enim analognim merilnikom. V gojitveni komori sta bila poleg vlažilca še dva ventilatorja – eden na stropu (aktivno je mešal zrak iz prostora z zrakom iz komore), drugi na tleh (usmerjen navzgor) in je skrbel za mešanje vlažnega zraka. Priprava substratov Vzorec embalažnega kartona smo s pisarni­škim rezalnikom za papir razrezali na tra­kove, dolge približno 12 cm in široke 3 cm. Reklame smo rocno natrgali na kos­ce s površino 5–8 cm2. Odpadni papir smo vzeli iz pisarniškega rezalnika za papir. Vzor­ci bi morali biti pripravljeni v enakih dimen­zijah, npr. velikosti 1 cm2. Vse substrate smo pripravili na tak nacin, da so vsebovali 70 odstotkov vode. Vsa­ka posamezna vreca je vsebovala 2000 g substrata. Izvedli smo po štiri ponovitve iste­ga substrata. Substrate smo inokulirali tako, da smo v substrat enakomerno vmešali 333 g mi­celija na žitnem zrnju. Mešanico substrata in micelija smo vsuli v vrecke s prostornino treh litrov ter vanje s plutovrtom naredili 4 enako velike luknje za izmenjavo plinov (di­hanje) ter kasnejše izrašcanje trosnjakov. Obrod trosnjakov Od samega zacetka smo v rastni komori vzdrževali relativno zracno vlago (RZV) nad 80 odstotkov. Ko so glive zacele poganjati, smo RZV dvignili na 85 odstotkov in teden dni kasneje na 90 odstotkov. Glive so pog­nale in po nekaj pobiranjih smo v 30. dnevu gojenja v vrece naredili štiri dodatno velike odprtine za rast trosnjakov. Trosnjake smo pobirali, ko so bili zreli. To pomeni, da se je njihov klobuk zacel rahlo vihati navzgor. Pobrali smo vse trosnjake, ki so rasli iz iste luknje. Pri rezanju trosnjakov smo uporabljali nož in bili pozorni, da nis­mo poškodovali substratov in širili luknjic, skozi katere so izrašcali. 3 REZULTATI Prerašcanje micelijev V vseh treh papirnih substratih se je po nekaj dneh zacelo prerašcanje podgobja po materialu. Niso pa vsi prerašcali enako hitro. Hitrost prerašcanja je bila najvecja pri miceliju na potiskanem papirju in najmanjša pri miceliju na kartonu. Prve trosnjake smo opazili po treh tednih od inokulacije. Zaceli so poganjati skozi luknje v vrecah. Pobiranje trosnjakov Trosnjake smo pobrali osemkrat. Prvic smo jih pobrali na 26. dan gojenja in zadnjic na 42. dan gojenja. Takoj ko smo pobrali trosnjake, smo jih stehtali in zabeležili njiho­ve mase. Pobrani trosnjaki so bili visoki prib­ližno pet centimetrov, v širino pa so merili okoli tri centimetre. Biološka ucinkovitost Biološko ucinkovitost (BU) smo izracuna­li tako, da smo delili maso svežih trosnja­kov z maso suhega substrata in jo izrazili v odstotkih. Vrednost, ki smo jo dobili, nam pove, kako ucinkovito je micelij glive tvoril trosnjake glede na uporabljeno suho snov iz substrata. S Slike 3 je razvidno, da je bila BU na poti­skanem papirju najvecja. To pomeni, da je iz papirja zrasla najvecja masa trosnjakov. BU na papirju je znašala 40,6 %, pri karto­nu pa le 24,5 %. Nekoliko vecja BU je bila pri reklamah, in sicer 27,0 %. Od vseh posameznih meritev najbolj izsto­pata dve vrednosti. Prva je masa substrata P4, ki smo jo pobrali v 26. dnevu gojenja in je znašala kar 226,3 g. Druga vrednost pa se nanaša na substrat R4, ki ni obrodil. Zakaj tocno je do tega prišlo, ne moremo trditi z gotovostjo, sklepamo pa, da je lahko pri tem substratu prišlo do okužbe. Povprecna masa trosnjakov je najmanj odstopala na embalažnem kartonu, naj­vecja odstopanja pa so bila pri reklamah, in sicer zato, ker eden od štirih micelijev ni ob­rodil in ker so bili preostali obrodi zelo veliki. Slika 3 prikazuje povprecno BU pobranih trosnjakov, izracunano iz njihove povprecne mase (glej Preglednica 1), glede na število dni od inokulacije. Prvo pobiranje smo iz­vedli 26. dan, in sicer na substratih emba­lažnega kartona in reklam. Ta dva substrata sta imela krajše obdobje rasti v primerjavi s potiskanim papirjem, in sicer 9 (reklame) oz. 12 dni (karton). Pobiranje trosnjakov na papirju se je zacelo na 29. dan od inokulaci­je. Obdobje rasti pa je znašalo 13 dni. 4 RAZPRAVA Iz rezultatov je razvidno, da se je embalažni karton izkazal za najslabši substrat za goje­nje trosnjakov bukovega ostrigarja, ceprav smo predvidevali, da bo najboljši. Embalažni karton, ki smo ga uporabili, ni bil potiskan, torej je vseboval manj dodanih barvil, za katera smo predvidevali, da bodo na glive vplivala škodljivo. Iz naše raziskave bi lahko sklepali, da to ne drži, saj glivam nekatera barvila lahko predstavljajo dodatno hranilo, kar lahko potrdimo z navedbami v literaturi, kjer je navedeno, da so nekatera organska barvila po sestavi podobna celo nekaterim gnojilom [5]. Najvecja odstopanja v izmerjenih kolicinah pobranih trosnjakov se odražajo v velikem standardnem odklonu pri reklamah, saj micelij na substratu R4 ni obrodil. Micelij substrata R1 pa je edini izmed vseh mice­lijev v naši raziskavi obrodil kar trikrat (vsi drugi miceliji v raziskavi so obrodili enkrat ali dvakrat). Vzrok lahko išcemo v slabši in neenakomerni kakovosti osnovnih sekun­darnih vlaken v obeh substratih. Micelij, ki je rasel na razrezanem potiska­nem pisarniškem papirju, je dosegel naj­vecjo BU, verjetno zaradi višje vsebnosti primarnih celuloznih vlaken. Predvidevali smo, da bodo na kartonu glive uspevale bolje, ker ne vsebujejo barvil, za katera smo predvidevali, da nimajo pozitivnega ucin­ka na rast trosnjaka in celo predpostavljali negativni ucinek. Vsekakor so za nadaljnje raziskave in potrditev rezultatov potrebne kemijske analize vseh vzorcev odpadne­ga papirja, ker je pricakovano, da ima na obrode trosnjakov kolicina organske snovi (celuloze, lignina, hemiceluloze) v papirju velik vpliv. Med vzroke lahko pripišemo tudi pripra­vo vzorcev substratov. Trosnjaki, ki so rasli na potiskanem papirju, so bili najmanjši, kot na substratu razrezanem s pisarniš­kim rezalnikom za papir. Kartona in reklam nismo razrezali na tako majhne kose in ker drobnejši kosi omogocajo boljše prerašcanje micelija, je to gotovo vplivalo na BU. Ker je bilo med manjšimi kosci ujetega vec zra­ka, je imela gliva vec prostora za rast. O temi, kako velikost delcev v substratu vpliva na BU pri bukovem ostrigarju, je pisal že Daniel J. Royce v raziskavi, ki jo je objavil leta 2001. Ugotovil je, da velikost delcev vpliva na obrod trosnjakov. Poskuse je delal na šitakah, sklepamo pa, da podobno velja tudi za ostrigarje. Ugotovil je, da se lahko velikost trosnjakov zaradi velikosti delcev razlikuje od 12,4 % do 27,7 % [6]. Pri na­ših rezultatih moramo zato upoštevati tudi vpliv tega dejavnika. Pri papirju je bila BU 40,63 %, kar pomeni, da je BU dovolj velika, da bi bilo tako goje­nje primerno tudi za komercialne namene. Pri tradicionalnem gojenju bukovega ostri­garja na slami je treba substrat (slamo) pred inokulacijo z micelijem sterilizirati s kuhanjem slame v vodi pri 65°C, za kar je potrebno dovajanje energije in uporaba primerne opreme. Pri gojenju na papirju pa sterilizacija substrata ni potrebna, saj je za­radi kemicne sestave in same mikrobiološke cistosti le-tega, zmanjšana verjetnost konta­minacije. To so nekatere od vecjih prednosti uporabe potiskanega pisarniškega papirja, kot substrata za gojenje [2]. Za komercialno gojenje je torej bukov ostri­gar zelo zanimiv. Vsekakor pa je dejstvo, da smo že v prvem poskusu dosegli skoraj 40 % BU, obetaven znak. V prihodnje bi bilo smiselno preizkusiti vec razlicnih vrst papirnih substratov iz primar­nih in sekundarnih celuloznih vlaken v kom­binaciji z razlicnimi vrstami gliv ter trosnjake kemijsko analizirati, da se ugotovi njihova primernost za prehrano. Kljub temu da so trosnjaki zrasli na vseh substratih, to nikakor ne zagotavlja, da so primerni za uživanje. Za boljšo oceno vpliva papirnih substratov na kolicino in kakovost gojenih trosnjakov, bi bilo potrebno tudi substrate kemijsko analizirati. 5 ZAKLJUCEK Z raziskavo smo ugotovili, da je na razreza­nem potiskanem pisarniškem papirju pri da­nih pogojih pridelek trosnjakov najvecji. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati rast bukovega ostrigarja še s casovnega vidika, torej, kdaj bo rasel najhitreje, kako zagoto­viti, da bo obrodil veckrat, in kako predvide­ti, kdaj bodo trosnjaki najbolje rasli. Smisel­no bi bilo izvesti kemijske analize trosnjakov za dolocitev užitnosti in njihove prehranske vrednosti. Z raziskavo smo osvetlili možnost uporabe bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus) v komercialne namene. Na podrocju, ki smo ga raziskovali, pa se odpirajo tudi nova vprašanja o tem, kako uspešen je bukov ostrigar pri razgradnji papirja, kateri papirni substrati so za gojenje te glive najprimernej­ši ter še številna druga vprašanja. 6 LITERATURA [1] SANCHEZ, C. Cultivationof Pleurotus ost­reatus and otheredible mushrooms. 1. izdaja. Labratory of Biotechnology, Reserch Centre for Biological Sciences, 2010, 20 str. [2] OBODAI, M. Comparative study on the growth and yield of Pleurotus ostreatus mush­room on different ligno cellulosicby-products. Ghana: Food Research Institute, 2003, 5. str. [3] FERNANDES, A. Nutritional characterisation of Pleurotus ostreatus produced using papers craps as substrate. Portugal: Centro de Investig­acao de Montanha, 2014, 10. str. [4] KOUNTROTSIOS, G. Bioconversion of lig­nocellulosic residues by mushroom fungi – As­sesment of the ireffect on the final productand spent substrate properties.1. izdaja. Greece: Ag­ricultural University of Athens, 2014, 18 str. [5] CERNIC, M. et al. Embalaža iz kartona in valovitega kartona. 1.izdaja. Ljubljana : Gospo­darska zbornica Slovenije: Inštitut za celulozo in papir, 2005 [6] ROYCE, D. Influence of substrate wood-chip particle size on shiitake (Lentinula edodes) yield. 3. izdaja. Elsevier Science Ltd., 2001, 7. str. 1Zavod sv. Franciška Saleškega, Gimnazija Želimlje, Želimlje 46, SI–1291 Škofljica 2Mycomedica, d. o. o., Podkoren 72, SI–4280 Kranjska Gora Slika 1: Pobrani trosnjaki Figure 1: Picked sporophores Slika 2: Trosnjaki na substratu Figure 2: Sporophores on substrat Preglednica1: Zbirna tabela mas in bioloških ucinkovitosti obrodov trosnjakov bukovega ostrigarja na substratih iz embalažnega kartona, potiskanega papirja in reklam ob razlicnih dnevih trajanja gojenja Table 1: Summary table of masses and biological efficiency of bunches of sporophores on the substrates of paperboard, printed paper and commercial flyers on different days of cultivation Karton PAPIR REKLAME K1 K2 K3 K4 P1 P2 P3 P4 R1 R2 R3 R4  26 69,1 g / / / / / / / 51,8 g / 152,1 g / 29 45,6 g / / 109,4 g / / 113,6 g / 109,4 g / / / 31 / 102,6 g / / / / / / 18,0 g / 13,1 g / 34 / 11,7 g 128,9g / 164,9 g 185,2 g / 226,3 g / / / / 35 / / / / / / / / / 196,5 g / / 37 / / / / 39,9 g / / / / / / / 38 / / / 22 g / / / / / / / / 42 / / / / / / 82,8 g / / / / / seštevek mase trosnjakov iz posameznih substratov 114,7 g 114,3 g 128,9 g 131,4 g 204,8 g 185,2 g 196,4 g 226,3 g 179,2 g 196,5 g 165,2 g / povprecna masa trosnjakov 122,3 g ± 9,1 g 203,2 g ± 23.1 g 135,2 g ± 61,3 g povprecna biolo­ška ucinkovitost 24,47 % ± 1,82 % 40,63 % ± 3,48 % 27,05 % ± 3,14 % Substrat število dni od inokulacije Slika 3: Povprecna biološka ucinkovitost pobranih trosnjakov glede na število dni od inokulacije Figure 3: An average biological efficiency of picked sporophores in relation to the number of days after inoculation Slika 4: Rastoci trosnjaki bukovega ostrigarja (Pleurotus osreatus), 34. dan gojenja Figure 4: Growing sporophores of Oyster Mushroom (Pleutrotus osteratus), 34th day of cultivation MINERALNA OLJA V EMBALAŽNIH MATERIALIH MINERAL OIL RISK ASSESSMENT OR ASSESSMENT OF RISK DUE TO FALSE RESULTS Maja FRELIH IZVLECEK Zaradi pomanjkljive definicije, kaj so mineralna olja oziroma katera mineralna olja so lahko nevarna in predstavljajo tveganje za clovekovo zdravje, je težko opredeliti, kaj dolocamo pri analizi mineralnih olj. Dostopne analitske tehnike niso standardizirane in velikokrat razlicni laboratoriji podajajo rezultate tako, da jih ne moremo primerjati med seboj. Tudi nacin priprave vzorca vpliva na to, kakšen bo koncni rezultat oziroma katere snovi smo dolocili. Kaj se skriva za rezultatom o vsebnosti mineralnih olj? Kljucne besede: mineralna olja, analitske tehnike, kromatografija, priprava vzorca, ocena tveganja ABSTRACT Because of the insufficient definition of mineral oils, and which mineral oils can be dangerous and why they pose a risk to human health, it is difficult to define what to determine with a mineral oil analysis. Available analytical techniques are not standardized, and the results obtained by many different laboratories are provided in a way that prevents their comparison. The way a sample is prepared also influences the final results and the compounds that are determined with the analysis. What lies behind the result of the content of mineral oils? Keywords: mineral oils, analytical techniques, chromatography, sample preparation, risk assessment 1 DEFINICIJA, DELITEV IN VIRI MINERALNIH OLJ Mineralna olja so naravne snovi, pri­sotne povsod okoli nas. Uporabljamo jih vsak dan, a se tega ne zavedamo, saj so nekatera tudi v živilih. So ena od osnovnih surovin v kozmeticni industri­ji. Svoje mesto najdejo tudi v medicinski uporabi. Kljub široki uporabi in pojav­nosti se jih bojimo in so nezaželena, kar na splošno ne bi smelo veljati za vse iz­delke, ki jim recemo mineralna olja. Kaj dejansko so mineralna olja in zakaj so ena dobra, druga nezaželena in zakaj se jih vrednoti kot slaba? Mineralna olja so olja, ki nastanejo kot stranski proizvod v postopku destilaci­je nafte. Predstavljajo lahke mešanice višjih alkanov in cikloalkanov in so brez­barvna in brez vonja. Lahko jih srecamo tudi pod imenom belo mineralno olje ali parafinsko olje. CONCAWE (European Oil Company Organisation for Envi­ronment, Health and Safety) je sprejela definicijo, da so mineralna olja (znana tudi kot bazna olja, mineralna bazna olja ali mazivna mineralna olja) kemic­ne spojine, pripravljene iz surove nafte. Surova nafta se najprej destilira pri at­mosferskem pritisku in potem se desti­lacija nadaljuje pod vakuumom. Pri tem nastanejo vakuumski destilati in frakcije ostankov, ki se naprej rafinirajo do mi­neralnih olj. Mineralna olja, rafinirana iz surove nafte, so kompleksne in vari­abilne mešanice linearnih in razvejanih parafinskih, naftenskih in aromatiskih ogljikovodikov, ki imajo 15 ali vec oglji­kov in vrelišce med 300 in 600 °C [1]. Sklepamo lahko, da so mineralna olja po sestavi ogljikovodiki – MOH (mi­neral oil hydrocarbons). V tej skupini ogljikovodikov lahko naprej definira­mo mineralna olja, ki vsebujejo nasice­ne ogljikovodike – MOSH (mineral oil saturated hydrocarbons) in mineralna olja, ki vsebujejo aromatske ogljiko­vodike – MOAH (mineral oil aromatic hydrocarbons). Pri dolocanju mineral­nih olj v embalažnih materialih zelo pogosto srecamo tudi naslednje pojme: POSH (polyolefin oligomeric saturated hydrocarbons), ki oznacujejo oligomere nasicenih ogljikovodikov iz poliolefinov (polimerni oligomeri, npr. polietilen, po­lipropilen) in PAO (polyalpha olefine), to so izoparafini s kratko glavno verigo in dolgimi stranskimi verigami. Mineralna olja se lahko nahajajo, razen v nafti, tudi v rastlinah v obliki n-alke­nov z lihim številom ogljikovih atomov v kutikularnem ovoju ali v celicah or­ganizmov v obliki sterina, oz. sterola. V izdelkih, kot so plastika, elastomeri, papir, karton in lepila, se dodajajo v ob­liki dodatkov in so odobreni za uporabo (voski, parafini, smole, oligomeri PP in PE). V tem primeru recemo, da gre za mineralna olja, ki so iz nadzorovanega izvora in odobrena za nameravano upo­rabo. V predpisih, ki definirajo njihovo uporabo, so definirani tudi pogoji upo­rabe in dovoljene kolicine. Mineralna olja iz nadzorovanih virov so tudi mine­ralna olja, ki se uporabljajo v kozmetic­nih in farmacevtskih izdelkih v obliki olj in/ali voskov, ki so visoko rafinirani in cisti, tako da ne vsebujejo kanceroge­nih spojin in ustrezajo Evropski farma­kopeji in Uredbi Evropskega parlamenta in sveta št. 1223/2009 o kozmeticnih izdelkih. Mineralna olja lahko prihajajo v živila in embalažo tudi zaradi onesna­ženosti okolja (izgorevanje goriva, mazi­va iz strojev, sredstva za zašcito rastlin), napacne uporabe dodatkov, ki vsebu­jejo mineralna olja ali uporabe neodo­brenih sredstev. To so mineralna olja, ki prihajajo iz nenadzorovanih virov in v glavnem vsebujejo strupene snovi. 2 ZDRAVJU ŠKODLJIVE LASTNOSTI MINERALNIH OLJ Razlicne študije kažejo, da so mineralna olja rakotvorne snovi. Evropska agen­cija za varnost hrane (EFSA – Europian Food Safety Agency) je objavila znan­stveno mnenje o izpostavljenosti ljudi vplivom mineralnih olj preko prehrane. Pri tem je bilo ugotovljeno, da imajo razlicne skupine mineralnih olj razlicne vplive, kot so: MOAH (mineralna olja, ki vsebujejo aromatske ogljikovodike) ra­kotvorna in delujejo genotoksicno, ker lahko poškodujejo DNK in genski mate­rial, MOSH (mineralna olja, ki vsebuje­jo nasicene ogljikovodike) se kopicijo v cloveškem tkivu in poškodujejo jetra [3]. Vezano na za zdravju škodljive podatke navaja znanstveno mnenje o mineralnih oljih, ki ga je izdala EFSA, tudi pomisle­ke v zvezi z izpostavljenostjo posame­znikov vplivom mineralnih olj, odvis­no od prehranske navade. Pri obdelavi podatkov o zdravstveni izpostavljenosti, obstaja veliko negotovosti glede vseb­nosti mineralnih olj v razlicnih živilih. Te se navezujejo na spreminjanje kemic­ne sestave samih mešanic mineralnih olj v dolocenih živilskih izdelkih v odvisno­sti od šarže. 3 MINERALNA OLJA V EMBALAŽNIH MATERIALIH IN IZDELKIH IZ PAPIRJA IN KARTONA Prve raziskave o onesnaženosti živil z mineralnimi olji so bile objavljene leta 1997 [4]. Okoljska zakonodaja (Direk­tiva za embalažo 94/62) promovira postopke recikliranja namesto sežiga, in sicer v interesu trajnostne rabe virov, kar pa na podrocju proizvodnje emba­laže iz recikliranega papirja in karto­na povzroca situacijo nasprotij, saj se z reciklažo lahko vnašajo problematicne spojine, kot so ostanki mineralnih olj iz tiskarskih barv, lepil, voskov in strojnih maziv. Uporaba recikliranih vlaken pri proizvodnji embalaže za živila je bila sprejeta s strani priporocila BfR XXXIV in prav tako je bila vkljucena tudi v Re­soluciji iz leta 2002, ki jo je izdal Svet Evrope. Karton iz recikliranih vlaken je proizveden iz mešanice razlicnih mate­rialov: casopisi, revije, karton v razlic­nih deležih. V letu 2010 je raziskava, ki so jo izvedli na Uradu za varnost živil v Zürichu, razkrila alarmantne kolicine ostankov mineralnih olj, ki so prehaja­la iz kartonske embalaže v živila [5]. Od 34 analiziranih vzorcev jih je bilo 26 pa­kiranih v aluminijaste laminirane vrecke in nobeden ni bil onesnažen. Preostalih 8 vzorcev je bilo pakiranih v papirnate vrecke in so vsi vsebovali mineralna olja s koncentracijami med 5 in 33 mg/kg. Da bi prepoznali izvor mineralnih olj, so raziskavo izvedli tako, da so izbrali en vzorec, v katerem je bila predhodno ugotovljena in potrjena vsebnost mine­ralnih olj. V raziskavo so vkljucili tudi sveže vzorce, ki so jih odvzeli nepos­redno iz proizvodne linije. Nobeden ni vseboval mineralnih olj. Nato so sveže pakiran vzorec shranili v laboratoriju in poskus ponovili cez dva meseca, pri ce­mer so analizirali tudi vzorec iz iste šar­že, ki je bil kupljen v trgovini. Vzorec, ki je bil shranjen v laboratoriju, je vseboval znatno manj mineralnih olj, kot vzorec kupljen v trgovini. Zaradi tega so skle­pali, da vplivajo na vsebnost mineralnih olj pogoji skladišcenja. Poskus so pono­vili tako, da so vzorec shranili v labora­toriju in ga zavili v aluminijasto folijo. Analiza je pokazala, da je koncentracija mineralnih olj v hrani iz škatle, ki je bila zavita v aluminijasto folijo izjemno zras­la in je bila skoraj enaka tisti v hrani, kupljeni v trgovini. Ugotovljeno je bilo, da mineralna olja dolocena v otroški hrani, izvirajo iz kartonskih škatel in so migrirala v izdelek skozi papirnato vrec­ko, ki je bila uporabljena kot primarna embalaža. Aluminijasta folija, v katero so zavili škatlo, je imela vlogo bariere, ki je onemogocila, da bi mineralna olja izhlapela v prostor ter so zaradi tega pronicala v izdelek. Tiskarske barve, uporabljene pri ofsetnem tisku papir­ja in kartona, so disperzije sinteticnih organskih pigmentov v vezivnem me­diju, ki je sestavljen predvsem iz smol, rastlinskih olj in mešanic mineralnih olj z visokim vrelišcem [4]. Delež mineral­nega olja v tiskarski barvi je v razponu med 20 in 30 %. Bolj hlapne kompo­nente mineralnih olj izhlapevajo iz poti­skanega kartona in migrirajo v živila. Drugi primer, ki je pritegnil pozornost javnosti glede vsebnosti mineralnih olj iz embalaže v živilih, je objava nem­ške organizacije za zašcito potrošnikov Stiftung Warentest, ki se nanaša na re­zultate testa 24 cokoladnih adventnih koledarjev, pri katerih je bila ugotovlje­na prisotnost mineralnih olj v cokoladi. V porocilu Stiftung Warentest navaja kot vir ostankov mineralnih olj recikliran karton, uporabljen za embalažo. Rezul­tati analize, narejene na Tehniški uni­verzi v Darmstadtu (Technical University Darmstadt), so nasprotnega mnenja. Oddelek za tehnologijo papirja in stroj­no procesno tehniko na Tehniški univer­zi v Darmstadtu je prejel v analizo vseh 24 spornih adventnih koledarjev, ki jih je testiral Stiftung Warentest na vseb­nost mineralnih olj. Z izvedbo analize za karakterizacijo vsebnosti vlaken po zna­nem in ustaljenem postopku so potrdili, da ima 23 od 24 testiranih koledarjev embalažo iz kartona, proizvedenega iz primarnih celuloznih vlaken in le eden iz sekundarnih (recikliranih) celuloznih vlaken. Iz navedenega so sklepali, da najdena mineralna olja v embalaži izvor­no ne izhajajo iz embalaže. Nadaljnje raziskave so pokazale, da izvor tudi niso tiskarske barve, ampak da gre za one­snaženje zaradi prisotnosti procesnih kemikalij (maziva), ki se uporabljajo v živilski industriji in proizvodnji plasticnih embalažnih materialov oziroma je do onesnaženja lahko prišlo med prevozom ali skladišcenjem [6]. Pri analizi izvora mineralnih olj, najde­nih v cokoladi, je treba podrobno ana­lizirati zgodovino kakavovega zrnja v prehranski verigi. Kot navaja neodvisna raziskovalka in svetovalka Silke Elwers za spletni magazin Confectionarynews.com, gre prisotnost mineralnih olj v co­koladi prepisati prevozu kakavovih zrn v vrecah iz jute [7]. V postopku prede­nja jute se uporabljajo industrijska olja na osnovi mineralnih olj. Prav tako v neka­terih državah kakavova zrna po obiranju sušijo na asfaltu, ki tudi vsebuje mineral­na olja. Iz teh razlogov je za prevoz živila dovoljeno le, da se uporabljajo vrece iz jute, proizvedene tako, da se v postopku obdelave vlaken uporabljajo jedilna olja [8]. Navedena primera kažeta, da ni ved­no embalaža vir mineralnih olj oz. da se lahko zgodi tudi nasprotni primer, da mi­neralna olja iz živila prehajajo na embala­žo. Zaradi tega je zelo pomembno, da je uporabljena analizna tehnika dovolj obcu­tljiva in omogoca identifikacijo mineralnih olj iz razlicnih virov. 4 ANALIZNE METODE ZA DOLOCEVANJE MINERALNIH OLJ Današnje metode za analizo mineralnih olj (MOH) vecinoma bazirajo na uporabi plinske kromatografije (GC) s plamensko ionizacijskim detektorjem (FID). Druge tehnike, kot je na primer masna spektro­metrija (MS), so zahtevnejše, predvsem izvedba kalibracije merilne opreme. Tre­nutno je tehnika GC-FID edina metoda, ki omogoca kvantitativno dolocanje mešani­ce ogljikovodikov, za katere ne obstajajo priporocilni standardi. Po drugi strani pa GC-FID ni dovolj selektivna in obcutljiva tehnika, saj imajo kromatogrami obicajno veliko nedefiniranih vrhov in neidentifici­ranih komponent, ki izvirajo iz mineralnih olj. GC kot locevalna tehnika omogoca locitev ogljikovodikov iz mineralnih olj in oglji­kovodikov, ki so naravno prisotni v živilih. Prav tako omogoca opredelitev/oznacitev mineralnih olj na podlagi obmocja mole­kulskih mas, na osnovi katere lahko po­trdimo/ovržemo prisotnost oz. odsotnost n-alkanov. Kljub temu pa resolucija ne omogoca dolocitve posameznih spojin, prisotnih v mešanici mineralnih olj. Doloci­mo lahko samo vsoti MOSH in MOAH za podrobno opisana obmocja molekularnih mas [9, 10]. Pri analizi se uporabljajo ko­lone s tankim filmom nepolarne faze. Boljšo resolucijo lahko dosežemo z upora­bo naprednejše dvodimenzionalne plinske kromatografije (GCxGC). V primeru dvo­dimenzionalne kromatografije se upo­rabljata dve koloni, tj. nepolarna kolona obicajne dolžine v kombinaciji z 1–2 m x 0,1–0,2 mm notranjega premera kolone s polarno stacionarno fazo, kot je phenyl methyl polysiloxane. GCxGC se uporablja za karakterizacijo mineralnih olj po izo­laciji frakcij MOSH ali MOAH s pomocjo HPLC. GC-MS ali GCxGC-MS se lahko uporabljata za ekstrakcijo in kolicinsko dolocanje oznacevalcev, kot so sterani in hopani, ki se uporabljajo za dokazovanje mineralnih virov. Pri analizi mineralnih olj ni mogoce lociti POSH, ki prehajajo iz poli­etilena (PE) od MOSH. V obeh primerih so prisotni vrhovi neidentificiranih sestavin. Obicajno vsebuje POSH iz PE tudi nekatere n-alkane, s sodim številom ogljikovodi­kov (C12, C14 in C16). V primerih, ko so MOSH in POSH prisotni v istem vzorcu, jih je težko kvantitativno lociti. POSH, ki iz­virajo iz polipropilena (PP), imajo znacilne skupine vrhov, ki jih je lahko enostavno prepoznati. S pomocjo tekocinske kroma­tografije lahko MOH locimo na parafine, naftne in aromatske ogljikovodike. Obicaj­no se tekocinska kromatografija uporablja kot locevalni postopek pred izvedbo anali­ze GC zaradi: izolacije MOH iz matriksa vzorca, npr. odstranjevanje lipidov iz živil ali loceva­nje sestavin iz živil, ki lahko predstavlja­jo »motnje merjenja« (kot so skvalen in njegovi izomeri, karoteni in estri voskov) ali odstranjevanje »motenj« ogljikovo­dikov iz rastlinskih virov (n-alkani z lihim številom ogljikovih atomov od C23 do C35; locevanje MOSH in MOAH; izogibanje postopku esterifikacije v pri­merih prisotnosti jedilnih masti in olj z uporabo kolone za tekocinsko kromato­grafijo, ki lahko zadrži lipide in trigliceri­de. Današnji proizvajalci analizne opreme za dolocanje mineralnih olj, ponujajo tudi on-line sklopljene sisteme HPLC-GC-FID. Silicagel v HPLC koloni omogoca celotno locevanje med MOSH in MOAH. Podro­ben pregled glede uporabe in izvedbo analitike na on-line sklopljenih sistemih HPLC-GC-FID sta objavila Biedermann in Grob [11, 12]. Prednost on-line skloplje­nih sistemov, kot je HPLC-GC-FID, je, da omogocajo visoko obcutljivost, so avtomatizirani in imajo manjše tveganja za onesnaženost vzorca zaradi upravlja­nja operaterja med analizo. Alternativa temu je predhodno locevanje s pomocjo off-line sistema HPLC, z možnostjo avto­matskega zbiranja posameznih frakcij. Za doseganje boljše obcutljivosti, so potrebni vecji odmerki (vecje volumske kolicine) HPLC frakcij za vbrizgavanje v GC (tehni­ka dela z velikimi volumni). Obstajajo tudi t. i. rocne tehnike za loceva­nje razlicnih MOH pred analizo na GC-FID. Takšna je uporaba aluminijevega oksida ali aktiviranega silikagela s srebrovim ni­tratom, ki se je pokazal kot bolj ucinkovit medij, z vecjo zmogljivostjo za zadrževanje lipidov in locevanje MOSH od drugih olefi­nov, ki lahko povzrocajo motnje. V veliki meri na sam rezultat vplivajo tudi postopki za pripravo vzorca. Ekstrakcija s topili, esterifikacija, ekstrakcija na trdni fazi in kompleksnost matriksa, posebej pri živilih, ki vsebujejo razlicne snovi. V raziskovalnem centru Nestle (Nestle Research Centar) so izdelali medlaborato­rijsko študijo z namenom raziskati vzroke, zakaj se rezultati analize istega vzorca v razlicnih laboratorijih razlikujejo [13]. Zacelo se je, ko so izsledke raziskav do­locanja vsebnosti mineralnih olj v mleku v prahu primerjali z rezultati zunanjega laboratorija. Uporabili so lastno metodo z mejo dolocljivosti 0,5 mg/kg in dolocili, da mineralnih olj v analiziranem vzorcu ni. V istem vzorcu je zunanji laboratorij dolocil 2 mg/kg MOSH. Enak vzorec so poslali v devet razlicnih laboratorijev in pri tem zahtevali povratno informacijo, da v porocilih, poleg rezultatov in vrednosti za MOSH in MOAH, laboratoriji navede­jo tudi podatke o uporabljeni opremi ter opis uporabljenih postopkov za predpri­pravo vzorca. Samo dva laboratorija od desetih sta podala enake rezultate. Rezultati so bili vecinoma neprimerljivi, saj so bili zajeti razlicni obsegi ogljikovih atomov. Zaradi razlik v pripravi vzorcev oz. pomanjkljive predpriprave, npr. pri laboratoriju 1, so bili rezultati za MOSH lažno pozitivni. Tež­ko je bilo primerjati tudi frakciji MOSH in MOAH, ker precej laboratorijev ni imelo potrditve z masno spektroskopijo. V odsotnosti standardne metode za anali­zo mineralnih olj razlicni laboratoriji upo­rabljajo razlicne pristope, in sicer odvis­no od razpoložljive opreme. Na rezultat vplivajo tudi tehnike predobdelave vzorca in nacin tolmacenja rezultatov oziroma nacin izracuna rezultatov za skupine mi­neralnih olj z razlicnim številom ogljikovih atomov. V primeru papirne oziroma kartonske embalaže lahko sklenemo, da gre za za­pleten matriks, zaradi cesar lahko analizni pristop in nacin tolmacenja rezultatov vplivata na zaznavno vrednost mineralnih olj. V tem smislu ne gre samo za priso­tnost mineralnih olj v reciklaži in tiskarskih crnilih, ampak tudi za prisotnost drugih dodatkov, kot so mikrokristalinicni voski in poliolefini iz mineralnih virov ter olefini, terpeni in karotenoidi iz naravnih virov, ki se lahko zaznajo kot MOSH in prispe­vajo h koncni vrednosti ter tako vplivajo na napacno pozitiven rezultat. Tehnicne kemikalije, kot so antipenilci, dodatki za vodoodbojnost ali oljeodbojnost, lepila in tesnila so možni viri mineralnih olj in ne glede na to, da je njihova uporaba odo­brena, so lahko prepoznani kot mineral­na olja in dajejo lažno pozitiven ali lažno negativen rezultat. 5 ZAKLJUCEK Z ustreznim nadzorom nad vhodnimi su­rovinami in pravilno uporabo dovoljenih dodatkov v proizvodnji sta lahko papir in karton ustrezna materiala za stik z živili. Rešitev problema mineralnih olj je lahko alternativna izbira tiskarskih barv, v kate­rih mineralna olja nadomešcajo rastlinska olja, uporaba razlicnih barier ali uporaba primerne primarne embalaže. Po drugi strani je treba razviti standardne analizne metode in definirati tehnike za pripravo vzorcev, ki bodo zagotovile primerljive rezultate ter omogocile izvedbo pravilnih toksikoloških ocen glede izpostavljenosti vplivom mineralnih olj. 6 LITERATURA [1]. Chemical agents and related occupations, IARC Monographs on the evaluation of the car­cinogenic risk of chemicals to humans, Inter­national Agency for research of cancer, Lyon, France 2012; Vol. 100F, str. 179 [2]. Dostopno na spletu: https://www.erl.com.bd/refiningprocess.php [3]. European Food Safety Authority, Scientific Opinion on Mineral Oil Hydrocarbons in Food, EFSA Journal 2012;vol.10 izd. 6, št. 2704. [4]. DROZ, C. in GROB, K., Determination of food contamination by mineral oil material from printed cardboard using on-line coupled LC-GC-FID, Zeitschrift für Lebensmitteluntersu­chung und - Forschung A, 1997, vol. 205, str. 239–241 [5]. BIEDERMAN, M. in GROB K., Is recycled newspaper suitable for food contact materi­als? Technical grade mineral oils from printing inks, European Food Research and Technology, 2010, vol. 230, št. 5, str. 785–796. [6]. Darmstadt University analysis: Packaging is not responsible for mineral oils found in choco­late from advent calendars, Press release, Brus­sels, 12. december 2012, dostopno na spletu: http://www.cepi.org/press-release/darm­stadt-university-analysis-packaging-not-respon­sible-mineral-oils-found-chocolate [7]. NIEBURG, O., Oil spills: How to combat mineral oils in chocolate, dostopno na spletu: https://www.confectionerynews.com/Arti­cle/2016/10/18/Mineral-oils-in-chocolate-A-guide-to-sources-and-prevention. [8]. Cocoa Beans: Chocolate and Cocoa Indus­try Quality Requirements, END, M. J. in DAND, R. (urednik), CAOBISCO/ECA/FCC, September 2015 [9]. BIEDERMAN, M., KATELL, F. in GROB K., Aromatic Hydrocarbons of Mineral Oil Origin in Foods: Method for Determining the Total Concentration and First Results, Journal of ag­ricaltural and food chemistry, 2009, vol. 57, št. 19, str. 8711–8721 [10]. BIEDERMAN, M. UEMATSU, Y. in GROB, K, Mineral oil contents in paper and board recycled to paperboard for food packaging, Packaging Technology and Science, 2011, vol. 24, št. 2, str. 61–73 [11]. BIEDERMANN, M. in GROB, K, On-line coupled high performance liquid chromatog­raphy–gas chromatography for the analysis of contamination by mineral oil. Part 1:Method of analysis, Journal of Chromatography A, 2012, vol. 1255, str. 56–75 [12]. BIEDERMANN, M. in GROB, K, On-line coupled high performance liquid chromatog­raphy–gas chromatography for the analysis of contamination by mineral oil. Part 2: Migration from paperboard into dry foods: Interpretation of chromatograms, Journal of Chromatography A, 2012, vol. 1255, str. 76–99 [13]. KOSTER, S. Challenges in the untargeted analysis of mineral oils, Food packaging forum, October 4th 2018, Zurich, dostopno na spletu: https://www.foodpackagingforum.org/fpf-2016/wp-content/uploads/2018/03/07_Sander­Koster_FPFWorkshop2018.pdf Povzetek iz delavnice: Mineral Oil Risk Assess­ment, 6.–7. februar 2019, Bruselj, Belgija Maja FRELIH Inštitut za celulozo in papir, Bogišiceva ulica 8, SI–1000 Ljubljana Slika 1. Postopek rafiniranja surove nafte [2]. Figure 1: Crude oil refining process [2]. Preglednica1: Primerjava analiznih metod, postopkov predpriprave, nacina podajanja rezultatov in analiziranih vrednosti na istem vzorcu v razlicnih laboratorijih. Table 1: Comparison of the analytical methods, sample preparation procedures, the method for delivering results and analysed values on the same sample in different laboratories. Laboratorij MS FID Saponifikacija Alox Epoksi­dacija Obseg ogljikovih atomov MOSH (mg/kg) MOAH (mg/kg) 1 + + + (vroca) - - C16 - C35 3,6 <0,1 2 + + + (ni navedeno) + + 0,998), paralelne dolocitve so po­novljive (RSD=0,55 %). Robustnost smo preverili tako, da smo naredili majhne spremembe v temperaturnem programu (hitrejši oziroma pocasnejši temperaturni gradient). Standardne raztopine antrakino­na so stabilne vsaj 72 ur, tako v hladilni­ku kot tudi na sobni temperaturi. Dolocili smo mejo zaznave, ki znaša 0,0024 mg/L (razmerje S/N=3), in mejo dolocanja, ki znaša 0,0079 mg/L. Dolocen je bil tudi izkoristek analize (t.i. »recovery«), kar se je izvedlo tako, da se je raztopini ekstrak­ta iz vzorca kartona, ki antrakinona ni vseboval, dodala znana kolicina antraki­nona. Izkoristek je bil ustrezen, dobljena vrednost na podlagi treh meritev je bila 102 %, kar je v okviru eksperimentalne napake. PRIPRAVA IN ANALIZA REALNIH VZORCEV Pri pripravi vzorca smo optimizirali pred­vsem dva vidika ekstrakcije – cas ekstrak­cije in vrsto topila za ekstrakcijo. Drugi parametri (predvsem nacin ekstrakcije – s pomocjo ultrazvoka) so se izkazali za ustrezne. Kot optimalno topilo za ekstrakcijo se je izkazal metanol, preverili smo tudi etanol in aceton, a sta pri enakih pogojih ek­strakcije dala slabše rezultate. Ekstrakcijo smo izvajali ultrazvocno ˝ h, kljub temu da rezultati kažejo na to, da se celotna kolicina antrakinona ekstrahira v topilo že po 15 minutah. Cas ˝ h je bil izbran, ker so drugi deli postopka toliko zamud­nejši, da z znižanjem casa ekstrakcije na 15 minut analize ne pospešimo, hkra­ti pa lahko pri višjem casu z gotovostjo trdimo, da se v topilo res ekstrahira ves antrakinon. Izpostaviti je treba še po­membnost filtriranja ekstraktov, predvsem z vidika preprecevanja onesnaženja instru­menta – plinski kromatograf ni kompati­bilen z manj hlapnimi spojinami, ki se jih s filtriranjem vsaj do neke mere znebimo. Raztopine ekstraktov vzorcev kartona so se izkazale za stabilne vsaj 72 ur po ekstrakciji, tako v hladilniku kot tudi pri sobni temperaturi. Nazadnje so bili analizirani še sami ek­strakti vzorcev kartona, ki se jih v gro­bem lahko razdeli na dve vecji skupini – tiste, ki po pricakovanjih (sklepajoc po nacinu proizvodnje) antrakinona naj ne bi vsebo­vali, ter tiste, ki antrakinon (lahko) vsebujejo. To, da prva skupina vzorcev kartona antrakinona ne vsebuje, je bolj posledica omejevanja rabe antra­kinona, kot posledica tega, da so pro­izvedeni iz svežih celuloznih vlaken po postopku, v katerem antrakinon ni pri­soten. Druga skupina pa je proizvedena iz razlicnih virov recikliranih celuloznih vlaken, tu pa je prisotnost antrakinona povsem mogoca, saj je v papirju, ki se ga reciklira, lahko prisoten bodisi zaradi postopka proizvodnje bodisi zaradi crnila ali barv, s katerimi je tak papir potiskan. Ker so viri papirja oziroma kartona za reciklažo razlicni, je povsem verjetno tudi, da se vsebnost antrakinona v karto­nu, izdelanem iz recikliranih celuloznih vlaken od vzorca do vzorca razlikuje. Ob analizi vzorcev kartona s predhodno razvito GC-MS metodo, se je izkazalo, da vzorci, ki naj ne bi vsebovali antraki­nona, le-tega res ne vsebujejo. Analizira­nih je bilo šest razlicnih tipov tovrstnega kartona, v nobenem izmed njih nismo detektirali antrakinona. Nadalje smo anali­zirali vzorce, ki bi antrakinon lahko vsebo­vali, v vseh smo ga tudi dejansko zaznali, vsebnosti pa so se med seboj nekoliko raz­likovale. Analiziranih je bilo tudi 10 vzorcev istovrstnega kartona (a iz razlicnih šarž). Izkazalo se je, da je vsebnost antrakinona v njih precej razlicna, RSD je znašal 16,8 %. Rezultati so tako potrdili vse predpostav­ke, ki so bile postavljene glede na podatke o proizvodnji dolocenega tipa kartona, s tem pa so posredno potrdili tudi pravilnost same analizne metode. 4 ZAKLJUCEK Kot posledica vse vecjega omejevanja rabe antrakinona v papirni industriji, nastaja vse vecja potreba po rutinski analizni metodi, ki bi omogocala spremljanje vsebnosti an­trakinona v proizvodih – papirju in karto­nu. Cilj raziskave je tako bil razviti metodo, ki bi zadostila kriterijem po vsakodnevni rutinski uporabnosti v vseh stopnjah po­stopka – od priprave vzorcev kartona do analize, ki je bila v našem primeru izvede­na na GC-MS instrumentu. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ekstrakcija antrakinona iz kartona ob pomoci ultrazvocne kopeli ne predsta­vlja vecjih težav, saj je zelo ucinkovita že z uporabo okoljsko relativno sprejemljivega topila, kot je npr. metanol, cas ekstrakcije pa je dovolj kratek, da ne vpliva bistveno na dolžino celotne analize. Tudi nadaljnja analiza na GC-MS instru­mentu je primerna za vsakodnevno rutin­sko uporabo, ce upoštevamo zahtevo po dovolj visoki temperaturi tako injektorja kot same analize. Tako antrakinon, interni standard kot druge komponente, prisotne v kartonu imajo namrec za plinsko kro­matografijo dokaj visoka vrelišca. Pred­vsem pri temperaturi injektorja se pokaže pomembnost dovolj visoke temperature za pridobitev zadovoljivih rezultatov ana­lize, pri kvantifikaciji pa je nujna uporaba internega standarda, kar je deloma lahko tudi posledica »split« nacina injiciranja. V tem kontekstu pa je treba izpostaviti tudi pomembnost filtriranja vzorcev – v izogib vplivu motecih necistoc na analizo, ter do­volj visoko koncno temperaturo analize – z namenom, da se iz kolone res eluirajo vse, tudi manj hlapne komponente vzorca. Glede na obliko kromatogramov, v kate­rih vidimo veliko kromatografskih vrhov že pri SIM nacinu detekcije, je uporaba masnospektrometricnega detektorja za to aplikacijo prakticno nujna. Poleg tega s svojo informacijo o strukturi molekule predstavlja prednost v primerjavi z drugimi detektorji, kot je npr. FID. Zakljucimo lahko, da smo uspešno razvili in validirali metodo za dolocanje antraki­nona v kartonu. Z uporabo posebne viso­kotemperaturne kromatografske kolone in visoke temperature injektorja smo uspeš­no rešili problem relativno slabe hlapnosti antrakinona. Razvita metoda je primerna za uporabo v laboratoriju za rutinsko spre­mljanje vsebnosti antrakinona v kartonu. 5 VIRI IN LITERATURA [1] Holik, H. Handbook of Paper and Board. Weinheim: Wiley-VCH, 2013. [2] Anthraquinone. IARC monographs. https://monographs.iarc.fr/wp-content/up­loads/2018/06/mono101-001.pdf (pridobljeno 18. mar. 2019) [3] »NTP technical report on the toxicology and carcinogenesis studies of anthraquinone (CAS No. 84-65-1) in F344/N rats and B6C3F1 mice (Feed Studies)«. Natl Toxicol Program Tech Rep Ser., 2005, 494, 1–358. [4] BfR removes anthraquinone from its list of recommendations for food packaging. Bundes­institut für Risikobewertung. https://mobil.bfr.bund.de/cm/349/bfr-removes-anthraquinone-from-its-list-of-recommandations-for-food-pack­aging.pdf (pridobljeno 18. mar. 2019) [5] Brřnsted, J. O., Dahl, B., Schrřder, K. »Deter­mination of 9,10-anthraquinone and a mixture of 9,10-dihydrox-1,4- dihydroanthracene and 1,4,5,8-tetrahydroanthraquuinone in pulping materials by high-performance liquid chromatog­raphy«. Journal of Chromatography. 1981, 206, 392–395. [6] Pournaghi-Azar, M. H., Golabi, S. M. »Polaro­graphic determination of 9,10-anthraquinone and its 1,2- 1,4- and 1,8-dihydroxy derivatives in chloroform Application to the analysis of papers and black liquors«. Talanta. 1988, 35, 959–964. [7] Kiba, N. Takamatsu, M., Furusawa, M. »Deter­mination of anthraquinones in pulping materials by high-performance liquid chromatography us­ing on-line post-column derivatization«. Journal of Chromatography A. 1985, 328, 309–315. [8] Duval, J., Pecher, V. »Research advances for the extraction, analysis and uses ofanthraqui­nones: A review«. Industrial Crops and Products. 2016, 94, 812–833. [9] Yang, R.-K. et al. »A HT column GC/MS meth­od for the determination of anthraquinone and its toxic impurities in paper products«. Analytical Methods. 2015, 7, 6060–6065. [10] Shcneiderman, M. A., Sharma, A. K., Locke, D. C. »Determination of anthraquinone in paper and wood using supercritical fluid extraction and high-performance liquid chromatography with electrochemical detection«. Journal of Chroma­tography A. 1987, 409, 343–353. 1 Kemijski inštitut, Hajdrihova ulica 19, 1000 Ljubljana 2 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Vecna pot 113, 1000 Ljubljana 3 Kolicevo karton d.o.o., Papirniška cesta 1, 1230 Domžale Tabela 1: Seznam analiziranih vzorcev kartona ter nekatere njihove lastnosti Table 1: List of analysed cardboard samples and some of their properties oznaka kartona gramatura [g/m2] debelina [µm] kartoni, proizvedeni iz svežih celuloznih vlaken EXBR 290 290 575 EXCT 250 250 340 EXCT 400 400 700 KRO 300 300 504 KRO 400 400 710 kartoni, proizvedeni iz recikliranih celuloznih vlaken BC250 250 450 BEL400 400 530 GRA400 400 525 GRK400 400 545 MCS400 400 530 MMB230 230 270 MML230 230 270 Slika 1: Kromatogram standardne raztopine antrakinona s koncentracijo 0,50 mg/L. Prvi kromatografski vrh ustreza fenantrenu (interni standard), drugi pa antrakinonu Figure 1: Chromatogram of anthraquinone standard solution (c=0,50 mg/L). First chromatographic peak corresponds to phenantrene (internal standard), while the second one corresponds to anthraquinone UMERITVENA PREMICA (AQ/IS) y = 5.1887x - 0.3864 R˛ = 0.9987 c [mg/L] Slika 2: Umeritvena premica, uporabljena za dolocanje antrakinona. Iz nje izhajajoca enacba, po kateri smo izracunali koncentracijo antrakinona v realnih vzorcih: c(AQ)=(A(AQ)/A(IS)+0,3864)/5,1887(c=[mg/L]). Figure 2: Linear calibration curve used for anthraquinone determination. Formula used to calculate the concentration of anthraquinone in real samples: c(AQ)=(A(AQ)/A(IS)+0,3864)/5,1887(c=[mg/L]). Slika 3: Povecava kromatograma vzorca kartona, ki antrakinona ni vseboval (karton KRO400), v obmocju, kjer bi detektirali antrakinon, ce bi bil le-ta prisoten. Crna krivulja pripada ekstraktu iz vzorca kartona, rožnata krivulja pa standardni raztopini antrakinona s koncentracijo 0,5 mg/L. Figure 3: Enlargement of the chromatogram of a cardboard sample (KRO400), which did not show the presence of anthraquinone. Overlayed chromatograms corresponding to the extract of cardboard sample and anthraquinone standard solution (c=0,50 mg/L) are presented with black and purple colour, respectively. Slika 4: Primer kromatograma po injiciranju ekstrakta kartona, ki je vseboval antrakinon. Figure 4: Chromatogram of cardboard extract, which showed the presence of anthraquinone. Slika 5: Povecava kromatograma vzorca kartona, ki je vseboval antrakinon na obmocje, kjer se pojavi vrh za antrakinon. Crna krivulja pripada vzorcu (karton GRA400), rožnata pa standardni raztopini s koncentracijo 1,00 mg/L. Na kromatogramu je na abscisi prikazan retencijski cas [min], na ordinati pa višina vrha. Enlargement of the chromatogram of cardboard sample (GRA400), which showed the presence of anthraquinone. Overlayed chromatograms corresponding to the extract of cardboard sample and anthraquinone standard solution (c = 1,00 mg/L) are presented with black and purple colour, respectively. POVZETKI IZ TUJE STROKOVNE LITERATURE ABSTRACTS FROM FOREIGN EXPERT LITERATURE Raziskave iz tujine Robustni sistemi za nadziranje proizvodnje papirja Robust online monitoring systems in paper production Franke, S., Dürkes, F.: Professional Papermaking 16 (2018) 2: 21–23 Pravilna uporaba procesnih kemikalij pozi­tivno vpliva na stabilnost in produktivnost proizvodnje, kar vodi do znižanja stroškov. Potrebno je dobro poznati kemizem in dinamiko celotnega procesa, da bi dosegli optimalne ucinke pri dodajanju razlic­nih kemikalij. Podjetje Servophil razvija nadzorne sisteme za spremljanje ucinka dodanih procesnih kemikalij. Razvili so postopek za kontinuirno spremljanje delo­vanja antipenilca z mejenjem nivoja pene, postopek za napovedovanje oziroma preprecevanje nastajanja oblog na strojni opremi ter postopek optimiranja dodat­ka flokulanta, ki je osnovan na dolocanju motnosti. Integrirani nadzorni sistemi pri­spevajo k boljšemu razumevanju tehnolo­ških procesov, kar omogoca ucinkovitejšo rabo procesnih kemikalij in hkrati hitro reševanje težav, ko se te pojavijo. Janja Zule Merjenje motnosti za funkcionalno doziranje flokulanta Functional principle of flocculant dosing via turbidity measurement Hitra penetracija tekocine (STP) za napovedovanje sposobnosti lepljenja, tiskanja in premazovanja Short-time liquid penetration (STP) – prediction of gluability, printability and coating ability Grüner, A., Illemann, M.: Professional Papermaking 16 (2018) 2: 46–49 Papir in karton sta obicajno namenjena na­daljnji predelavi, in sicer lepljenju, tiskanju in premazovanju. Papir mora ustrezati do­locenim kriterijem kakovosti, da bo posto­pek obdelave nemoten in koncni izdelek brezhiben. Najpomembnejše parametre lahko izmerimo s standardnimi metodami, kot sta Cobb test za dolocanje vpojnosti vode in Bendtsen test za dolocanje po­roznosti. Tovrstne teste obicajno izvajajo proizvajalci v okviru redne kontrole, ven­dar pa kljub temu lahko pride v procesu predelave do nepredvidenih tehnoloških težav. Z dodatno preiskavo, kot je STP, je možno pridobiti relevantno informacijo o površinskem klejenju in poroznosti, ki je ne podajata omenjeni standardni metodi. S Cobb testom ne dobimo popolne informa­cije o površinski hidrofobnosti, medtem ko Bendtsen test ne opredeljuje strukture por na površini papirja. Alternativni STP test omogoca vrednotenje površine papirja z merjenjem hitrosti penetracije od prve­ga kontakta testne tekocine na površini papirja, s cimer je dana možnost hitrega in popolnejšega diagnosticiranja težav pri lepljenju, tiskanju in premazovanju. Dva popolnoma razlicna papirna vzorca – 1. odprta struktura por in 2. zaprta Two totally different paper samples. No.1 with an open pore structure and no.2 the opposite. Janja Zule