90,6 95,1 95,9 INJ Zadnji spopadi za celjski CMC Slovensko gradbeništvo je danes opustošeno. Dneve boja za preživetje bijejo tudi v Skupini Ceste mostovi Celje. Zaposleni v Lidu so pravico iskali na ulicah, v materinski družbi CMC, ki jo v teh dneh čaka prisilna poravnava, pa upajo, da se bodo rešili z dokapitalizacijo hčere, podjetja VOC. Tudi ob tem scenariju z lučjo 1 S Tednikovo dovolilnico spoznaval delo policije Žiče imajo izganjalca hudiča Šentjurčanom ukor računskega sodišča Poslikani iskalec X-faktorja 118 A 2 iZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK UVODNIK TATJANA CVIRN V mestu dogaja . Že nekaj časa se Celjani prebijamo mimo gradbišč, ko se odpravimo z enega konca mestnega središča na drugega. Tako je na delu Prešernove ulice in na Krekovem trgu. Ker gradbišča niso velika, še nekako gre, le malo naokrog je treba do želenega lokala ali poslovnega prostora. Še nekaj časa bo tako, saj se je prenova mestnega jedra šele dobro začela, je pa na srečo razdeljena v več delov in tako mesto ni eno samo veliko gradbišče. Ves čas bodo sočasno delali na več manjših in tako omogočili čim bolj normalno življenje v mestu. Tega, da bodo ostali brez dela dohodka, so se namreč najemniki in lastniki lokalov najbolj bali. Zaenkrat večjega negodovanja ni slišati, kot se to dogaja te dni v Slovenskih Konjicah, kjer podjetniki napovedujejo celo tožbo proti občini. Kar tri leta že namreč prenavlja trg v središču mesta in obisk lokalov in trgovin se je v tem času menda precej zmanjšal, saj ni urejenih primernih dostopov. Občina trdi, da ni kriva in da projekta drugače ni mogla zastaviti, izpad prihodka pa je menda posledica splošne krize. Deloma verjetno slednje res drži, saj se varčevanje pozna na vsakem koraku. Res pa je tudi, da ljudje gredo tja, kjer je večja ponudba, kjer nimajo težav z dostopom in kjer morda lahko še kaj zanimivega doživijo. Tega pa mestna središča žal že dolgo nimajo. Zato je upanje, da se bodo po prenovi stvari kar same vrnile v stare tirnice, naivno. Sploh v Celju, kjer je že zdaj včasih tako, kot da si v mestu duhov. Novi tlakovci sami po sebi ne bodo privabili ljudi, je pa res, da si bodo sprehajalci odslej manj zvijali gležnje in dame manj uničevale visoke pete. Vsebina je tisto, kar manjka. Le poglejte, kako zaživi tisti del mesta, kjer se v poletnih dneh kaj dogaja! Vodni stolp je postal že stalni cilj »kulturnih romarjev«, lahko pa bi se našel še kakšen podoben kotiček. Poletna muzejska noč je bila dokaz, da ljudi tovrstno dogajanje zanima in da pridejo v mesto, če je le kaj privlačnega na programu. Ampak takšen živžav je preredko na ogled. Morda tudi zato, ker naj bi kulturniki in umetniki tako in tako vse počeli zastonj, živeli pa kot v Cankarjevih časih... Je pa bolj vsakodnevno običajen prizor praznih ulic v večernih urah. Ali pa zapuščenih lokalov, ki drug za drugim zapirajo vrata, ker ne zmorejo najemnin, če že niso sami krivi za polom, saj kot deseti v ulici prodajajo čevlje in pričakujejo, da bo posel cvetel... Medtem se množice raje zgrinjajo v ohlajena nakupovalna središča (po kvadratnih metrih teh površin na prebivalca smo v neslavnem evropskem vrhu) in če že ne morejo nakupovati tako kot nekoč, si vsaj »pasejo oči«. Tja se tudi lepo pripeljejo in brezplačno parkirajo skoraj pred vrati. Za razliko od parkirišč pred marsikaterim blokom, kjer se je treba že skoraj boriti za prosto mesto. Se vam je že zgodilo, da zvečer avta niste mogli parkirati pred blokom na običajnem mestu in ste zjutraj nato zbegano hodili po parkirišču in razmišljali, kam je izginil? Krivi so tisti z dvema ali s tremi avti, za vašega edinega pa je zmanjkalo prostora! Krivica! Morda pa lahko predlagate, da bi v parkirišče spremenili edino zelenico pred blokom ali pa tisti košček zemlje z igrali. Nesmisel? Niti ne. Če ne bi izbruhnila kriza in če ne bi bil bencin vse dražji, bi bilo vse omenjeno samo vprašanje časa. In pojavi, ko ponekod nekaznovano ograjujejo skupne površine in si jih lastijo kot zasebna parkirišča, bi bili vse pogostejši. Tako pa bomo morda nekoč vendarle bolj množično zjutraj romali proti avtobusnim postajam, se s sosedi in prijatelji dogovarjali o skupnih prevozih na delo in delitvi stroškov ali pa se celo šli izposojo avta. Skoraj tako nemogoče kot oživljanje mestnih jeder? Eni smo še vedno optimisti. m Prostovoljstvo /JBpnN Predlagajte prostovoljca iz svojega kraja! tednika nt-rc.si PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK % O B1EÄL1E] EJE EUE Tako izgleda obrtniški Stari trg v Slovenskih Konjicah po približno treh letih obnove. Podjetniki hočejo od občine odškodnino Dela na obrtniškem Starem trgu trajajo že skoraj tri leta - Občina krivdo zavrača, podjetniki napovedujejo tožbe SLOVENSKE KONJICE - Zaradi celovite obnove Starega trga, ki traja že skoraj tri leta, je že dolgo mogoče slišati pritožbe nekaterih tamkajšnjih podjetnikov. Najbolj se seveda pritožujejo zaradi bistvenega znižanja prometa v njihovih lokalih, kritični so do posameznih ravnanj občinskih organov, zahtevajo celo odškodnino. Občina odškodninske zahtevke dvanajstih podjetnikov v celoti zavrača, zato je odvetnik skupine podjetnikov Primož Poklič na medije naslovil sporočilo. »Dejstvo je, da bi bila občina kot naročnica in tudi izvajalka projekta dolžna ob izvajanju del zagotoviti, da trebovala še soglasja. Podjetniki zato napovedujejo tožbe. Med njimi so posamezni frizerji, zlatarstvo, pekarna, živalska in tekstilna trgovina, mesnica ... In kaj pravijo na drugi, občinski strani? Občina je v predpravni odškodninski zahtevi zahtevo dvanajstih podjetnikov zaradi izgube dohodka zavrnila v celoti. »V kolikor bi res nastala pravno priznana škoda, je za njeno povrnitev izključno odgovoren izvajalec gradbenih del, družba Cm Celje,« odgovarja Pokliču občinski odvetnik Andrej Kac iz odvetniške družbe Kac & odvetniki. Izvajalec se je med drugim zavezal, da bo delo opravil vestno, zato ob- Ene moti, drugi potrpijo Zaradi dolgotrajne celovite obnove Starega trga v središču Slovenskih Konjic smo se napotili na gradbišče ter se pogovarjali z obiskovalci trga ter s tistimi, ki si tam služijo vsakdanji kruh. »Projekt je bil zasnovan za obdobje treh let, vendar to pri konkretnem projektu nikakor ni bil pogoj za pridobitev sredstev, saj gre za sredstva, ki jih lokalna skupnost slej kot prej pridobi, dinamiko črpanja pa praktično določa sama,« trdi glede evropskih sredstev za obnovo Starega trga odvetnik skupine podjetnikov. Odvetnik občine se s to trditvijo ne strinja. Sandra Gorenak: »Zaradi obnove Starega trga se nekateri pritožujejo, druge ne moti. Predvsem jih motijo ropotanje ter dela, ki trajajo več kot dve leti, dostop z avtomobili je onemogočen. Tudi prahu je več kot sicer.« tretjim osebam zaradi del ne bi nastajala nikakršna škoda,« meni odvetnik skupine podjetnikov, ki se pritožujejo zaradi izgubljenega dohodka »zaradi izjemno omejene ter večkrat celo onemogočene možnosti dostopa do poslovnih prostorov«. Z avtomobilom tja ni več mogoče, nadomestnih parkirišč ni, skoraj onemogočena ali izjemno otežena je prav tako hoja čez gradbišče na Starem trgu, še omenja odvetnik podjetnikov, ki opozarja, da občina obsežna gradbena dela izvaja zgolj s pomočjo lokacijske informacije, brez gradbenega dovoljenja, za katerega bi po- čina ni odgovorna, dela so v javno korist, pogodbeni rok za izvedbo je tri leta. Odvetnik občine prav tako dodaja, da zaradi financiranja obnove Starega trga z evropskimi sredstvi občina ni smela skleniti gradbene pogodbe s tem, da bi dela pospešila, saj bi ta sredstva potem izgubila. Še več, občinski odvetnik meni, da je izvajalec dela na Starem trgu opravil strokovno, zato ne obstaja niti odškodninska odgovornost družbe CM Celje. In izgubljeni dohodek podjetnikov? Ta naj bi bil posledica splošne gospodarske krize. BRANE JERANKO Foto: GrupA Marija Makovšek: »Obnova traja predolgo, morali bi jo pospešiti. Ko se ljudje obiskovanja neke lokacije odvadijo, se težko vrnejo. Najbolj moteče je, ker v lokalih manjka obiskovalcev, saj je splošni gospodarski položaj že tako slab, zato menim, da bi nas občina morala vnaprej opozoriti, kako dolgo bodo dela trajala. Za dela na Starem trgu sem izvedela, šele ko so začeli, šele lani pa to, da bodo trajala tako dolgo.« Primož Erceg: »Obnova traja predolgo, podjetniki živimo od prihodkov iz lokalov. Pozna se, da je gostov za polovico manj, nekatere lokale so že morali zapreti, saj so tu različne dejavnosti. Ko stranko izgubiš, jo je težko privabiti nazaj. Po končani obnovi bodo Stari trg morali s čim oživiti, da se bodo Konjičani vrnili.« Nada Sitar: »Vse bo ob svojem času, bili so še slabši časi in smo jih preživeli. Stanujem v bližini Starega trga, tam prahu ali hrupa ne občutimo. Čez Stari trg veliko hodim, včasih je težje prehoden, zato uporabim stranske poti.« NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV 3 Za eno prihodnjih številk Novega tednika bomo podrobneje preverili, kako je s parkiranjem in z zagotavljanjem prevoznosti intervencijskih poti. Problematična so zlasti prehodna dvorišča v središču mesta in dovozi ter parkirišča pri večjih bloko- vskih kompleksih. Kdo torej skrbi, da so označbe dobro vidne in zlasti za nadzor, da so intervencijske poti tudi v resnici prevozne? Vprašanja smo zastavili pristojnim v mestni občini, ki so nam odgovore obljubili za prihodnji teden. V Celju so časi, ko so si vozniki takole čuvali »svoje« parkirne prostore, skorajda že pozabljeni ... ... danes lesene gajbice nadomešča vse več kovinskih ovir. So bolj trdne in parkirni prostor voznika zago- tovo »čaka«. Avtomobilov preveč, prostora premalo Zadregam s parkiranjem v Celju ni videti konca - Tudi parkirišča v blokovskih naseljih postajajo »pretesna« CELJE - Menda ga ni več Celjana, ki bi si delal utvare, da je parkiranje problem samo v središču mesta in na urejenih javnih parkiriščih, kjer se vozniki največkrat jezijo zaradi plačila ali oddaljenosti. Vse več težav z jeklenimi konjički je tudi pred domačim pragom. V primestnih stanovanjskih soseskah tako ni več redko, da ljudje kljub garaži krčijo zelenico pred domačo hišo na račun tega, da z nekaj tlakovci ali s krpo asfalta pridobijo prostor za dodatno vozilo. Drugače oziroma še veliko huje je seveda v strnjenih mestnih predelih, kjer je prostor za parkiranje omejen. »Boj« za parkirni prostor po- novalci na lastno roko postavi- staja tako vse večji - ljudje pa se ga lotevajo na različne načine. Pred stanovanjskimi bloki oziroma na dvoriščih stanovanjskih hiš v središču mesta, torej ne na javnih parkiriščih - se pojavljajo primeri, ko sta- jo dvižne zapornice in zaprejo celotno dvorišče. Vstop imajo potem seveda samo tisti z daljinskim upravljalnikom. Ljudje si na posamezne parkirne prostore postavijo kovinske »ležeče-stoječe« ovire, ki jim potem »čuvajo« parkirno mesto. Priročne kovinske ovire v »stoječem« položaju so dovolj trdno zaklenjene, da jim do živega ne pride niti razjarjen sosed, ki je še do včeraj tudi lahko parkiral na tem mestu - v »ležečem« položaju pa se pohlevno zložijo pod vozilo, ki ima tako zagotovljen svoj prostor pod soncem. A vsi vendarle ne ravnajo tako in zato se sprašujejo, ali v Celju kdo sploh nadzoruje takšno početje. Kdo in kako ukrepa? In na koga se lahko obrnejo stanovalci, ki se s takšnim ravnanjem sosedov ne strinjajo? Prijav praktično ni Odgovore smo poiskali v Službi za občinsko redarstvo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec. Vodja službe Matjaž Založnik je pojasnil, da redarji sami ne ukrepajo v primerih, ko pri uporabi površin v lasti mestne občine, ki niso javne prometne površine, ne zaznajo kakršnih koli oblik ogrožanja lastnine ali ljudi ter se s takšnim ravnanjem ne dela škoda. Seveda bi bilo krivično kar vnaprej razglasiti za črnogra-ditelje vse, ki so si za »zaščito« parkirišč pred domačimi vrati postavili kakršne koli ovire oziroma ograje. Ali jih lahko postavljajo ali ne, je namreč odvisno od statusa zemljišča. Kakšen je ta, se morajo pozanimati v Oddelku za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje, kjer dobijo tudi natančna navodila, kaj se na tem zemljišču sme in kaj ne sme početi, ter potrebna dovoljenja. »Naša naloga je, da v primeru suma kršitev pred- pisov preverimo, ali dovoljenja za posamezne posege obstajajo. Če jih stanovalci nimajo, kršitelje pozovemo, da si jih v določenem roku pridobijo oziroma odstranijo postavljene ovire,« pravi Založnik in dodaja, da je bila letos zgolj ena prijava uzurpacije oziroma prisvajanja občinskega zemljišča. In še pri tej prijavi so ob preverjanju ugotovili, da ima domnevni kršitelj z mestno občino sklenjeno pogodbo o uporabi te površine. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA zabojnike. Ker so istočasno gubili najmanj tri ali štiri par- odlagajo odpadke iz gospo- uvedli tedensko izmeničen kirne prostore,« se pridušajo dinjstev, se količina teh v odvoz embalaže in mešanih stanovalci, direktor družbe zabojnikih zelo zmanjša. komunalnih odpadkov, so Simbio Marko Zidanšek pa Stanovalci naj nam to spo- Za izgubo kar nekaj parkirnih mest pred večstanovanjskimi hišami in bloki na morali dodatno namestiti odgovarja, da lahko meščani ročijo in vse zabojnike, območju mesta je »kriv« tudi sistem ločenega odlaganja in zbiranja odpadkov. prav toliko rumenih zaboj- sami vplivajo na število za- ki ostajajo nenapolnjeni, V Celju so po t. i. rjavih Simbio za ločevanje emba- lagajo v zelene zabojnike, nikov kot je bilo prej pred bojnikov, ki jih imajo pred bomo odpeljali,« še pravi zabojnikih za biološke od- laže od mešanih komunalnih pred stanovanjske bloke in večstanovanjsko zgradbo ze- blokom. »V primeru, da res Zidanšek. padke v javnem podjetju odpadkov, ki jih meščani od- hiše namestili še t.i. rumene lenih zabojnikov. »Pa smo iz- dosledno ločujejo in pravilno IS, foto: SHERPA Zdaj pa se toliko zabojnikov 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Zadnji spopadi za celjski CMC Po stavki odzivi bank in upravnega odbora - Dokapitalizacija VOC ob grožnjah z ovadbami izglasovana, išče se novi partner Žalostna je bila torkova podoba celjskih ulic, po katerih so mirno a precej glasno korali zaposleni Lida, hčerinskega podjetja v Skupini Ceste mostovi Celje. Obupani in razočarani delavci, ki iščejo pravico od vrat do vrat. In to dobesedno, saj so izročili svoje zahteve največji upnici, Abanki, konkretne odgovore pa so iskali tudi na davčni upravi. Delavci so zahtevali plače za maj, neizplačane regrese in neplačane prispevke za leto dni. Nekateri so bili v piskajoči koloni zato, ker še vedno upajo na plače, drugi na to, da bodo še imeli delo, tretji so izražali solidarnost, četrti opozarjali, da zakoni niso enaki za vse ... Za podjetje so v sredo v sindikatu poplačali 3.700 evrov stroškov za začetek stečajnega postopka. Stečaj so uvedli včeraj, delavci pa so od srede na čakanju doma. Kot je povedal predsednik podjetniškega sindikata Anton Turk, so jim nakazali po 50 evrov, da bodo preživeli najhujše čase ali pa odšli domov. »Predvsem nočemo agonije, kot se je vlekla v Vegradu,« je poudarjal Turk ter ponovil, da bodo v sindikatu podprli vsako odločitev, ki bo pomenila ohranitev delovnih mest kar največjemu številu zaposlenih. Banke krivijo upravni odbor »Od konzorcija bank zahtevamo, da umakne blokado hčerinske družbe VOC, da zagotovi likvidnostna sredstva za redno poslovanje družb v skupini CMC,« je našteval Turk pred glasno množico približno 150 stavkajočih. Prav tako zahtevajo, da banke podprejo program finančnega prestrukturiranja družbe CMC in da s finančno podporo cestnemu gospodarstvu ustavijo večletno propadanje slovenskega gradbeništva in stagnacijo cestnega gospodarstva Slovenije. Zahtevam delavcem je sledil prvi preobrat: pred novinarje je stopila direktorica glavne podružnice Abanke v Celju Nada Jurko in v bistvu ponovila zgodbo, ki smo jo zapisali že v prejšnji številki NT. Da banke upnice že od lanskega decembra aktivno sodelujejo pri vzpostavitvi normalnega poslovanja v CMC, vendar pa družba bankam še ni predstavila načrta finančnega prestrukturiranja, ki je tudi pogoj, da banke odobrijo dodatna sredstva in se seznanijo s trenutnim finančnim položajem družbe. Jurkova je prst uperila v upravo, češ da ni pripravila potrebnih podatkov. Banke želijo namreč ugotoviti, kakšno je finančno stanje družbe, kakšna je potreba po odpisu dela terjatev, po morebitni konverziji terjatev v kapital in ali je potrebno morebitno dezinvestiranje nepotrebnega premoženje družbe. »Tudi po večkratnih pozivih od uprave CMC teh dokumentov žal nismo prejeli, tako da praktično nimamo osnove, da odobrimo nova sredstva.« Po besedah Jurkove v bankah srčno upajo, da bo upravni odbor podjetja dostavil zahtevane podatke. Potem bi lahko banke aktivno pristopile k reševanju nastale situacije. Potrebne podatke pričakujejo vsak dan. Nove zahteve Dan kasneje, po skupščini Voca, je upravni odbor CMC z Zdravkom Zverom na čelu bankam upnicam vrnil udarec. Da že od novembra lani obljubljajo finančno pomoč, po drugi strani pa nenehno postavljajo nove pogoje. To naj bi bil tudi vzrok, da družba še vedno ni izdelala dokončnega načrta finančnega prestrukturiranja za naslednjih pet let, poleg tega pa še vedno nimajo zaključnega poročila o lanskem poslovanju. »Težava je predvsem, ker revizijske hiše zahtevajo veliko novih podatkov, tudi o poslovanju v preteklih letih,« je omenil Zver in napovedal, da bodo načrt prestrukturiranja pripravili po vložitvi predloga za uvedbo prisilne poravnave v družbi CMC. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Direktorica Abanke Nada Jurko je krivdo pripisala upravnemu odboru CMC ... ... predsednik in podpredsednik upravnega odbora Zdravko Zver (desno) in Peter Šepetavc pa bankam očitata, da nenehno postavljajo nove zahteve. (Foto: GrupA) Ob prepovedi bank po svež denar Delničarji celjskega podjetja VOC, Vzdrževanje in obnova ceste, ki je hčerinska družba v skupini Ceste mostovi Celje, so na skupščini soglasno podprli predlog za dokapitalizaci-jo družbe v višini pet milijonov evrov. Denar v VOC potrebujejo zaradi slabe kondicije in blokiranih računov. Tudi VOC je namreč v slabem fi- Zver pričakuje, da bodo z dokapitalizacijo VOC in uspešno izvedeno prisilno poravnavo v CMC rešili finančne težave, hkrati pa napoveduje, da bo delo izgubila polovica od 800 zaposlenih. nančnem položaju, od bank ne dobiva garancij, ima zapadle obveznosti, ki jih banke nočejo podaljšati oziroma so nekatere celo predhodno odpoklicale kredite ... Če dodatnega denarja ne bo, bo treba tudi v VOC uvesti insolvenčne postopke, zaradi blokade pa naj bi v VOC že izgubili za 6 do 8 milijonov evrov poslov. Banke upnice so pred skupščino zahtevale, da točko umaknejo z dnevnega reda, upravnemu odboru so zagrozile tudi z vložitvijo kazenskih ovadb, saj ocenjujejo, da bodo z vstopom tujega partnerja precej oškodovane. Kot je zatrjeval predsednik UO Zdravko Zver, je razpisana dokapitalizacija na voljo tudi bankam. Prvi lastniki, torej družba CMC in mali delničarji, imajo na voljo dva tedna, nato pa bodo k dokapitalizaciji povabili še druge. Kot je povedal Zver, je za vstop v VOC precej zanimanja, vendar pa imena morebitnega novega strateškega partnerja ni želel izdati. Povedal pa je, da bi novi partner s svežim denarjem lahko pridobil 75-odstotni delež. Seveda bo del težav povzročila tudi napovedana prisilna poravnava (predlog naj bi upravni odbor vložil do jutri) v družbi CMC, ki jo morebitni partnerji pozorno spremljajo. »Prisilka« v gradbenih podjetjih ni nekaj povsem samoumevnega, predvsem pa družba CMC ne bo mogla sodelovati na javnih razpisih. Skupščino so izvedli tudi v krovni družbi Ceste mostovi Celje, kjer so delničarji soglasno imenovali posebnega revizorja za pregled poslovanja v zadnjih petih letih. To so menda storili na zahtevo delavcev, ki so tudi večinski lastniki CMC. Revizor bo preveril vse postopke družbe s položaja gospodarnosti, saj obstaja sum, da obstajajo škodljive poslovne odločitve in nevestno ravnanje odgovornih tako v matični kot njenih hčerinskih družbah. ——- Št. 51-29. junij 2012 MM j j Stavkajoči na pohodu »Nimamo plačanih prispevkov in hočemo, da se to uredi. Preprosto delavci ne bomo več tiho - če se to ne bo uredilo, bo še hujši štrajk. Danes podpiramo Lid asfalterji iz CMC, smo pa vsi na isti poti. En za drugim gremo. Kaj se dela, to je nemogoče, vsi pa prikrivajo eno ali drugo stvar. Kot da hoče država uničiti vsa cestna podjetja. Tujci prihajajo, iz Avstrije bodo gradili ceste, domači delavci pa bomo na cesti. To je sramota, to je gnila država!« »Delali smo do prejšnjega četrtka, v petek pa je zmanjkalo goriva, ker ni denarja. In sedaj stojimo. Bomo videli, kaj bo, čeprav se bojim, da se veliko ne bo uredilo. Kriva je tudi država, ki marsikaj dovoljuje, delavec pa itak ni več veliko vreden.« Sindikalist Anton Turk NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Prekinjeno. Drugič Po štirih urah razprav in prerekanj so poslanci včeraj znova prekinili sejo odbora za finance, na kateri se odloča o poroštvu države za 440 milijonov evrov posojila za gradnjo bloka 6. Vzrok je enak kot prejšnji teden - po prepričanju predsednika odbora Andreja Širclja vodstvo Teša znova ni izpolnilo zahteve vlade po znižanju cene gradnje za približno 100 milijonov evrov. Seje so se sicer udeležili tudi trije predstavniki Alstoma, glavnega dobavitelja opreme za šesti blok, zato je bil del seje zaprt za javnost. Sedaj je seja še drugič prekinjena, tokrat za nedoločen čas. Novi skrajni rok za podelitev poroštva je 31. julij. Kdaj naj bi nadaljevali sejo odbora, danes ni bilo znano niti poslancem. Kot so pojasnjevali predstavniki Teša, bi bila v primeru ustavitve gradnje cena bistveno višja. 60-dnevni suspenz pogodbe bi pomenil okoli 50 milijonov evrov stroškov. Če bi pogodbo prekinili, bi bilo treba plačati opremo in odškodnino za izpad dobička. Banke bi se umaknile, vrniti bi morali okoli 200 milijonov evrov. Posledica bi bila dokapitalizacija Holdinga slovenske elektrarne in Teša ter zapiranje Premogovnika Velenje. US ^TtuLcMAhl oiift. pikamo vsako soboto ob 12.15 www.radiocelje.com 95,1 95.9 100.3 90-6 MHz Vasilj Lukačuk, Ukrajinec, ki govori slovensko. V Slovenijo ga je, kot mnoge druge, pred 11 leti pripeljalo kruto življenje. Iskal je kruh za družino in denar za hčerkin študij medicine. »Zelo sem bil navdušen nad Slovenijo. Zelo lepa država je, srečeval sem poštene in prijazne ljudi. Sedaj pa se mi zdi, kot da se je osramotila. Ker ima tako slabe zakone, je prava sramota, kar se dogaja v državi. Gremo po poti Grčije. Delavci Lida ne popustimo, dokler prispevki ne bodo plačani ter poravnani računi. Pa četudi bo potrebna gladovna stavka. Vsaj tako smo se dogovorili. Saj smo denar pošteno zaslužili, nič drugega. Ampak se zdi, da se vsi skrivajo, kot bi jih veter odnesel.« Po blišču beda celjskega gradbinca »Zakaj država to dovoljuje? Kje je zakon? Zakaj nismo vsi državljani enaki? Zakaj bogataši živijo na naš račun?« S temi vprašanji so se protestniki ob spremstvu policistov ustavili pred poslopjem celjske izpostave Davčne uprave RS. Po prepričanju delavcev je to ustanova, ki je dovoljevala neplačevanje prispevkov zaposlenim, zato so zahtevali, da se v prihodnje neplačnike kaznuje. Zaposleni v podjetju Lid namreč od maja lani nimajo plačanih prispevkov, čeprav so prikazani na plačilnih listah. Kot je sindikalistom obrazložila direktorica celjskega Dur-sa Zvezdana Gržina, za neplačevanje prispevkov ni vedela, ker se je zrušil informacijski sistem. Že ob tej obrazložitvi, »primerni za male otroke«, so mnogi bruhnili v smeh, v CMC pa so dan kasneje krožili dokumenti, iz katerih je razvidno, da je Durs na Lid že 12. junija letos poslal sklep o davčni izvršbi za nekaj več kot milijon evrov. VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.O.O. Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Iz ponud j i Hranilnic« LON Stanovanjski krediti Prenavljate? Gradite? Kupujete? S paketno ponudbo stanovanjskih kreditov Hranilnice LON si poenostavite svoje bančno poslovanje in si zagotovite najugodnejši kredit. Zlati depozit Vaš trud in vašo željo po varčevanju nagrajujemo z depozitno akcijo. Informativni izračun na www.lon.si 25 mesečni depozit Za podjetja, podjetnike in društva ugodno poslovanje: poslovni računi, elektronsko bančništvo eLON, krediti, depoziti, odkup terjatev, garancije Oglasite se v naši poslovni enoti. Z obiskom lahko le pridobite. PE Celje, Krekov trg 7, 3000 Celje, T. 03 62 05 530 www.lon.si info@lon.si *Sf HRANILNICA LON 20 &MČ*CSbro na, Çj'tcbez-HÙv Oseben. A/ajčCn rac 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Ukor računskega sodišča ŠENTJUR - Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Šentjur v letu 2010 in ugotovilo, da je občina poslovala v pomembnem neskladju s predpisi in usmeritvami. Na spletni strani računskega sodišča je objavljeno celotno poročilo, v povzetku pa je izpostavljenih dvanajst točk, zaradi katerih je računsko sodišče občini izreklo negativno mnenje. V poročilu med drugim beremo, da so leta 2010 na 54 proračunskih postavkah prekoračili predvideno realizacijo za milijon evrov in pol. Prodaja zemljišč v večji vrednosti ni bila vključena v načrt razpolaganja s premoženjem. Županu je bila plača obračunana nekoliko prenizko, podžupanom nekoliko previsoko. Za dodatna dela pri vzdrževanju cest so plačali 60 tisoč evrov več, kot je predvidevala pogodba. Določena dela so izvajali brez načrtovanih investicij v proračunu in brez pridobljenih garancij izvajalcev. Na razpisu za kulturne programe so denar razdelili brez predhodno objavljenih kriterijev za ocenjevanje. Nekateri porabniki so dobili več, kot je bi jim pripadalo po pogodbi, in nekaj sredstev so nakazali še pred objavo javnega razpisa. Za pridobitev pol milijona kredita pa občina tudi ni pridobila soglasja pristojnega ministrstva. Kot so sporočili z občine Šentjur, so večino nepravilnosti že odpravili, v zahtevanem roku pa bodo pripravili tudi odzivno poročilo. Kot so še dodali, je »aktualni župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci županski mandat nastopil 24. novembra 2010«. Ker je bil dotlej župan mag. Štefan Tisel, se za nepravilnosti ne čutijo odgovorne. Tisla smo ujeli na počitnicah, zato s podrobnostmi poročila še ni bil seznanjen. Je pa dejal, da ni šlo za nepravilnosti, ki bi pomenile oškodovanje občine. »Delovali smo v duhu dobrega gospodarja, se prilagajali razmeram in razpisom. Tako smo uspeli izpeljati bistveno več naložb, kot bi jih sicer. Ker so nas prehitele volitve, ni prišlo do rebalansa proračuna, s katerim bi naložbe tudi formalno legalizirali.« Kot je še napovedal Tisel, bodo verjetno sklicali novinarsko konferenco in vse skupaj podrobno pojasnili. StO PREBOLD - Občina je zaradi strogih predpisov in standardov za kopalne vode ter bazene prenovila občinski bazen. Obnovo, vredno 60 tisoč evrov, je sofinancirala fundacija za šport. Na bazenu bodo poleg najetega reševalca za red in čistočo skrbeli dijaki ter študentje v okviru počitniškega dela, ki ga bo stotim mladim čez počitnice zagotovila občina. Občinski bazen v Preboldu ostaja eden redkih bazenov v Spodnji Savinjski dolini, saj je moral z začetkom letošnje kopalne sezone zaradi strogih standardov vrata zapreti bazen Pingo v sosednji Orli vasi. Preboldski bazen je bil zgrajen pred dobrimi petimi desetletji. »Zavedamo se, da mora voda dosegati predpisane standarde. Za varnost in zdravje kopalcev mora biti poskrbljeno, zato nam ni preostalo drugega kot, da bazen prenovimo,« je povedal župan občine Prebold Vinko Debelak. Vzdrževanje in obnova bazena predstavlja za občino velik strošek, zato se je preboldski župan pozval ostale spodnjesavinjske občine, če bi sodelovale pri sofinanciranju. Kljub temu, da imajo na bazen brezplačen vstop prav vsi otroci mlajši od 18 let, je pobuda zaenkrat naletela na gluha ušesa. V teh dneh na bazenu zaključujejo še zadnja dela mesec dni trajajoče obnove. Upajo, da se bo polnjenje bazena z vodo lahko pričelo čim prej, saj so počitnice praktično pred vrati. Nov TIC vstopna točka v Prebold »Bazen brez študentov in dijakov pri nas ne more delovati, saj mladi v okviru počitniškega dela skrbijo za bazen,« je razložil župan in nadaljeval, da so tudi letos poskrbeli za svoje dijake in študente, da jim med počitnicami ne bo dolgčas in bodo lahko hkrati tudi nekaj zaslužili. Občina je razpisala prosta delovna mesta v okviru počitniškega dela, s pomočjo katerega bo kraj oživel, uredila pa bo marsikatero zelenico ali knjižno polico. Kot je povedal župan Debelak, so sto dijakov in študentov razporedili na različnih delovnih mestih. Največ jih bo delalo na bazenu in v turistično informacijskem centru, ki si ga občina želi urediti kot vstopno točko v mesto ob mostu čez Bolsko, kjer bo v teh dneh odkupila domačijo, mladi pa jo bodo očistili in prepleskali ter v njej uredili turistično informacijski center, ki naj bi bil končan do 1. julija. Nekaj mladih bo sodelovalo tudi pri urejanju muzejske zbirke, spet drugi v občinski upravi, društvih, knjižnici, vrtcu in pri pripravi spletnega časopisa. Dijaki in študentje, ki bodo lahko delali največ dva tedna, bodo prejeli tri evre na uro, kar bo občinsko blagajno stalo dobrih 24 tisoč evrov. ŠO Foto: GrupA (Arhiv NT) Odločbe do jeseni CELJE - Tudi izdajanje odločb za subvencioniranje najemnin za neprofitna stanovanja je eno tistih področij, s katerim imajo v centrih za socialno delo veliko težav. Doslej je bilo potrebnih že kar nekaj popravkov in dopolnitev računalniškega programa. Zato ne preseneča, da kljub temu, da je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev začel veljati s 1. januarjem, vseh vlog v centrih še niso rešili. Na Centru za socialno delo Celje imajo tako še vedno približno 400 nerešenih vlog za subvencijo najemnine najemnikov neprofitnih stanovanj iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore. Kot pravijo, naj bi »na čisto« prišli predvidoma v dveh mesecih, ko bo izdana glavnina odločb. Ob tem opozarjajo, da je precej vlog nepopolnih, kar še podaljšuje postopek reševanja. Zaostanek pri izdajanju odločb občutijo tudi v Nepremičninah Celje, kjer je bilo zadnji dan lanskega leta do subvencije upravičenih 512 njihovih najemnikov. Mesečno se je v njihovi blagajni nabralo dobrih 49 tisočakov subvencij oziroma v povprečju 96 evrov na po- samezno stanovanje. Stanje v začetku tega meseca je bilo precej drugačno - našteli so 258 najemnikov z odločbami za subvencijo, v povprečju pa se je znesek posamezne zvišal za 7 evrov. V Celju je bilo do konca marca izdanih 73 odločb, ki bodo znova preverjene, junija pa štiri z veljavnostjo od 1. januarja. Za te bodo v Nepremičninah poračun upoštevali na naslednji položnici. Sicer v družbi ugotavljajo, da od preostalih malo več kot 250 najemnikov, ki odločb še nimajo, večina mesečne položnice plačuje »po starem«. Nepremičninam se tako nabirajo neplačila skoraj identično z zneskom neodobrenih subvencij - kar pomeni, da večina dosedanjih upravičencev plačuje tako, da od skupnega zneska na položnici odšteje toliko, kolikor je »po starem« znašala subvencija. Glede na doslej izdane odločbe je to ustrezno, saj v Nepremičninah kakšnega posebnega odstopanja pri dodeljenih subvencijah ne opažajo - težave bi se lahko pokazale le pri tistih najemnikih, ki imajo premoženje in bi zato izgubili subvencijo. IS Vrhunski akrobati, glasbeni klovni.brazllskl akrobati na kolesu smrti in spet drzni motoristi. Nastop ljubkih cirkuških živali od osličkov do dolgonoge žirafe, prelepih tigrov, lam, kamel...... skratka za vse ljubitelje cirkusa res prava predstava. Živalski vrt vsak dan od 10. do 13.ure._ Predstave med tednom ob 18.30 uri, v soboto in nedeljo ob 1B.00 in 18.30 uri. Občinski bazen v Preboldu je edini v Spodnji Savinjski dolini z olimpijskimi merami. Na bazen še naprej brezplačno Otroci do 18. leta brezplačno na prenovljen preboldski bazen - Prebold do TIC s pomočjo dijakov in študentov V letu 2010 sta občino vodila župan mag. Štefan Tisel in direktor občinske uprave Jože Palčnik. (Foto: arhiv NT) www.radiocelje.coni IZ NAŠIH KRAJEV 7 Koliko milijonov bodo odšteli? Spor glede čistilne naprave vendarle rešujejo, ampak se zaradi visokih obresti zelo mudi LAŠKO - Težave glede dolga občine do nemškega podjetja WTE, ki je zgradilo čistilno napravo, se, kot kaže, vendarle hitreje rešujejo. Sredi maja so se na sestanku zbrali predstavniki strank in neodvisne liste v občinskem svetu, predstavnik WTE v Sloveniji Robert Bizjak, predstavnik Pivovarne Laško Matej Oset, bivši župan, ki je podpisal pogodbo z WTE, Jože Rajh in predstavniki občine. Dogovorili so se, kako se bodo stroški, deloma tudi dolg, med občino in pivovarno delili, zdaj pa čakajo na odgovore iz Nemčije. Nekateri svetniki so kljub temu pričakovali predstavnike WTE in pivovarne na zadnji seji. Na zadnji seji so namreč podelili nemškemu podjetju sprejeli sklep, da morajo na junijsko sejo priti vsi, ki so bili oziroma so še povezani z zgodbo glede WTE. V občini so na to odgovorili, da se jim ni zdelo smiselno še enkrat vabiti vseh teh predstavnikov podjetij in bivšega župana, ker so na majskem sestanku vsi predstavniki strank v občinskem svetu lahko podrobnosti slišali in tudi karkoli vprašali. Spomnimo, da zgodba sega več let nazaj, ko so se v Laškem odločili, da bodo gradnjo čistilne naprave in tudi koncesijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda Čistilna naprava Laško je že nekaj časa jabolko spora. WTE. Laška občina podjetju ni plačevala odvajanja in čiščenja, ker podjetje ni zgradilo kanalizacije, ki bi omogočila, da bi se občani sploh lahko priklopili na čistilno napravo. Lani je udarila novica, da je stalna arbitraža pri gospodarski zbornici razsodila v prid WTE. Dolg, ki bi ga morala po odločitvi arbitraže plačati občina, je bil ocenjen na 1,4 milijona evrov, vendar gre v tem primeru le za račune za dve leti. Različni izračuni Kot smo že večkrat poročali, je jabolko spora način zaračunavanja čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Občina namreč trdi, da so v računih absolutno previsoko ocenjene količine vode, ki naj bi se stekale v čistilno napravo. Toliko vode namreč v občini sploh ne porabijo. Poleg tega je WTE ves čas zaračunaval tudi kapitalske stroške, torej stroške, ki so jih imeli s samo gradnjo čistilne naprave in manjšega dela kanalizacije, gre za en kanal. Tako se bodo pogajanja še morala nadaljevati. WTE oziroma Storitveno podjetje Laško, ki je ta projekt za WTE vodilo v Laškem, je namreč izračunalo, da je skupno že okoli osem milijonov evrov dolga. Gre za plačilo gradnje čistilne naprave, šest kilome- trov kanala, plačilo računov od februarja 2006, obresti in sodne stroške. V WTE še poudarjajo, da obresti zelo hitro naraščajo, zato je treba dogovor čim prej skleniti. V vso zgodbo je vpletena tudi pivovarna, ki je do zdaj čiščenje redno plačevala, in sicer je v tem času plačala že dobra dva milijona evrov. Kljub temu bo morala, tako WTE, določen investicijski delež povrniti. Predstavniki občine in pivovarne so po skupnem sestanku pregledali dokumentacijo Storitvenega podjetja Laško (za WTE) in mu poslali svoje pripombe. Spornih je več postavk, tako da v občini in pivovarni pričakujejo nadaljnja pogajanja. Odgovorov iz WTE še nimajo. Poplačilo iz proračuna Kolikšna natančno bo torej višina dolga, ki ga bo morala plačati občina, je nemogoče napovedati. Župan Franc Zdolšek trdi, da zagotovo ne bo osem milijonov evrov, saj je to skupen znesek vseh stroškov, dela katerih ne občina in ne pivovarna sploh ne priznavata. Kot ocenjuje Zdolšek, naj bi bil realen dolg od 2,5 do 3 milijone evrov, in sicer gre tu za stroške obratovanja. Tu se bodo sprte strani morale najprej dogovoriti, kako bodo te stroške sploh zaračunavale. Župan pravi, da občanom za nazaj ne bodo zaračunavali, ker jim tega sploh ne morejo. Šele ped nekaj meseci so namreč prve Laščane priklopili na čistilno napravo in za to storitev dobivajo tudi položnice. »Ker ni bilo zgrajenega kanalskega sistema, občina tega ni mogla zaračunavati. Tako da bo občina za ta dolg morala del sredstev zagotoviti iz proračuna. S koncesionarjem se moramo dogovoriti, da se plačilo lahko prenese v prihodnja leta,« razlaga Zdolšek. V občini še načrtujejo, da bodo od WTE odkupili tistih nekaj kilometrov kanalskega sistema, za to naj bi odšteli okoli 500 tisoč evrov. To bi tudi bil del poplačila dolga. Kot ocenjuje Zdolšek, naj bi za ostale stroške oziroma še preostali dolg v občini odšteli še od 800 tisoč do milijona evrov. ŠPELA KURALT Foto: GrupA (arhiv NT) Septembra selitev malčkov s Hudinje CELJE - Starši otrok, ki so vključeni v enoto Hudinja celjskega Vrtca Tončke Čečeve, so zaskrbljeni, kako bo zagotovljeno varstvo njihovih malčkov po 1. septembru. Želijo si nov vrtec, a nasprotujejo temu, da bi njihove otroke že septembra razselili v druge vrtčevske prostore, ki po njihovem mnenju niso v nič boljšem stanju, kot je enota Hudinja. V mestni občini pojasnjujejo, da brez selitve že to jesen ne bo šlo. Nov vrtec bodo na Hudinji tudi dobili, vendar predvidoma šele s šolskim letom 2013/14. Prejšnji teden so v Celju odprli novo enoto Mehurček Vrtca Zarja, zdaj pa mestna občina za nadomestno gradnjo vrtca na Hudinji pridobiva investicijsko projektno dokumentacijo in spreminja ter dopolnjuje prostorski akt. Potrebne spremembe zazidalnega načrta bodo mestni svetniki obravnavali 3. julija. Dvoma - ali vrtec na Hudinji temeljito prenoviti ali ga porušiti in zgraditi novega - torej ni več. Po temeljitem pregledu objekta so namreč ugotovili, da bi bilo treba sočasno obnoviti strojne in elektro inštalacije, urediti estrihe in hidro- ter termoizolacijo, skratka celoten objekt, vključno z dotrajanim stavbnim pohištvom in s streho. Zato sta bolj racionalni rušitev objekta in gradnja novega na obstoječi lokaciji. Za nov in sodoben nizkoenergetski vrtec bo mestna občina seveda iskala denar za sofinanciranje tudi na razpisih. Kot še poudarjajo v mestni občini, jim je kljub zdajšnjim gospodarskim razmeram uspelo zgraditi vrtec v Dečkovem naselju, čez poletje so na vrsti obsežna in nujno potrebna investicijsko vzdrževalna dela v šolah in vrtcih. Glede na to, da denarja ni na pretek - za redno delo vrtcev je v Celju namenjeno že več kot 15 odstotkov proračuna - pa vse naenkrat očitno ne gre. IS Od 1. septembra bo vrtec na Hudinji zaprt, zato bodo pet oddelkov otrok drugega starostnega obdobja selili v enoto Čira Čara v Škapinovo ulico ter v dislociran oddelek Vrtca Zarja pri OŠ Frana Roša. Za dva oddelka otrok prvega starostnega obdobja bodo prostor zagotovili v enoti Ga-berje Vrtca Tončke Čečeve. Po enem letu - predvidoma septembra 2013 - se bodo malčki vrnili v nov vrtec na Hudinjo. V pričakovanju odločitve vlade LAŠKO - Zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ in novih izračunov o višini primerne porabe občin za letošnje leto bodo jeseni sprejemali rebalans proračuna. Že zdaj pa so svetniki sprejeli sklep o prerazporeditvi sredstev znotraj proračuna. Na zadnji seji so svetniki odobrili prerazporeditev dobrih 593 tisoč evrov. Med večjimi spremembami je financiranje obnove oziroma priprave projektne dokumentacije za Podružnično šolo Vrh nad Laškim. Sprva je bilo predvidenih 40 tisoč evrov, vendar ne bodo namenili nič, ker ni objavljenih nobenih razpisov, na katere bi se občina lahko prijavila. 102 tisoč evrov več, skupno kar 242 tisoč evrov, bodo namenili za dokončanje obnove glasbene šole. Takih prerazporeditev je v proračunu še več. Sicer rebalans državnega proračuna in Za- kon o uravnoteženju javnih financ pomenita tudi čakanje na odločitev vlade glede naložb v občini, ki jih financira država. Gre predvsem za obnovo štirih cest, kjer si obetajo od 100 do 120 tisoč evrov državnih sredstev. Te ceste so: tunel med zdraviliščem in Surovino, cesta na grad, nadaljevanje ceste od Reke proti Svetini in nadaljevanje ceste iz Rimskih Toplic proti Lažišam. Bo pa občina letos prvič dobila denar od najemnin in taks na prireditvi Pivo in cvetje. Kot so odločili svetniki, ta prireditev po novem namreč ni več oproščena plačila občinskih taks. Župan Franc Zdolšek pričakuje, da bodo iz tega naslova v občinski proračun dobili od 30 do 40 tisoč evrov. ŠK 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK V tekmi enkrat zmagaš, drugič izgubiš Sredi junija je vodenje OŠ Dobje prevzela Suzana Plemenitaš Centrih DOBJE - Za položaj se je potegovala ob boku dosedanjega ravnatelja mag. Vincenca Freceta. Kot je znano, so podobno kot pred petimi leti postopek izbire na vseh ravneh spremljali številni zapleti. S soglasjem ministrstva je postopek končan. Plemenitaš Centri-hova pravi, da ima trenutno toliko dela, da o kakršnih koli sporih niti nima časa razmišljati. Začelo se je pred več kot letom, ko je nova sestava občinskega sveta ugotovila, da svojim predstavnikom v svetu zavoda šole ne zaupa. Tako so prvega zamenjali zaradi nekompetentnosti, drugega zaradi nezdružljivosti vloge s funkcijo podžupana in tretjo zaradi domnevne moralne spornosti. Občinski svet je potem s petimi glasovi za in z dvema vzdržanima podprl samo Plemenitaš Centrihovo. Soglasno jo je podprl svet staršev in s sedmimi glasovi proti dvema še svet zavoda. Na polovico so bili razdeljeni samo zaposleni. Kljub temu je bil komentar neiz-branega kandidata Freceta ob koncu kratek. »Menim, da je bila izbira nezakonita. Kaj bom ukrenil, se bom še odločil.« Ker je v občinskem svetu glasovala tudi sestra nasprotne kandidatke, v svetu staršev njen mož in v Suzana Plemenitaš Centrih svetu zavoda kar sama, je postopek prijavil protiko-rupcijski komisiji. Plemenitaš Centrihova pojasnjuje: »V tako majhnem kraju je pač tako, da smo si ljudje na različnih funkcijah v sorodu. A dejstvo je, da je občinski svet soglasno podprl samo mene. Če bi se moja sestra izločila, ne bi bilo nič drugače. Tudi starši so bili pri podpori enotni. In tudi v svetu zavoda bi bila izvoljena brez svojega glasu. S to dilemo sem se veliko ukvarjala, vendar sem se odločila, da sem tam bolj v vlogi predstavnice tistih, ki so me izvolili, da zastopam njihove interese.« Zasebna šola z nadstandardnimi programi »Najprej želim na široko odpreti vrata svoje pisarne tako za učence, sodelavce kot starše. Da se ne bi prepirali, ampak bi skupaj našli rešitev za vsak problem,« o prvih delovnih izzivih razlaga ravnateljica. A bolj kot to bo zahtevno zmanjšati stroške in racionalizirati delovanje šole. »V prvi vrsti moramo, ne na škodo programov in ljudi, toliko privarčevati, da ne bomo odvisni od dodatnih zunanjih sredstev.« S 104 otroki in malo več kot 30 zaposlenimi jih pred radikalnimi varčevalnimi ukrepi države zaenkrat še rešuje to, da so pod okriljem lastne občine. »Na žalost se nam ne obe- tajo lepi časi.« Trenutno imajo dve kombinaciji. Ravnatelji so za zaprtimi vrati že pred leti ugotavljali, da je naše šolstvo za evropske razmere predrago, in smo s trenutnimi normativi res morda razvajeni. A kot pravi sogovornica, se s tem nima namena kar sprijazniti. »Moja vizija prihodnosti je zasebna, ne sprivatizi-rana šola, kot mi očitajo. Nekaj v stilu waldorfske šole ali škofijskih gimnazij, morda kombinacija javne in zasebne prakse. Res bi to zahtevalo tudi nekoliko večji vložek staršev, vendar bi ponujali najboljše možne programe. Več športnih, raziskovalnih dejavnosti in predvsem meddisciplinar-nega povezovanja. Že zdaj z raznimi razpisi poskrbimo, da imajo vsi otroci določenih razredov vsako leto zastonj športne programe, vključno z opremo. Zavedam se, da imamo izvrstne materialne pogoje in tudi izjemno kvaliteten kader. Verjamem, da je ta vizija uresničljiva in da naša šola ima prihodnost.« Zamere niso prehude Zadnja leta je bila tako za šolo kot kraj na splošno značilna razklanost na dva pola. Če bo hotela uspešno vodili šolo, bo morala Plemenitaš Centrihova najti soglasje tudi z županom, ki doslej večjega navdušenja nad njo ni pokazal. »Verjamem, da razdori niso tako globoki, da bi bili neprehodni. Tudi z županom sem že govorila in se je strinjal z mano ter mi obljubil dobro sodelovanje. To, da smo kot šola in kraj na slabem glasu, so malo krivi mediji, malo mi sami, verjamem pa, da bo v petih letih vse drugače.« Ob reakciji poraženega nasprotnika seveda ne moremo mimo pomisleka, da se je v istem položaju pred petimi leti tudi njej zdelo, da se ji je zgodila krivica. »Ne krivica. Se pač spustiš v tekmo. Enkrat zmagaš, drugič izgubiš. To, da sem imela še pet let za učenje in zorenje v osebnostnem smislu, je bilo samo dobro. Ko pa bom ugotovila, da so me prerasli in da okolici v tej vlogi nimam več kaj dati, bom pač našla novo pot in šla naprej. Predvsem pa moramo drug drugemu priznati določeno veljavo,« zaključi sogovornica. Njen protikandidat Vin-cenc Frece je trenutno na daljšem dopustu. Kakšno vlogo bo prevzel v šoli, bo znano jeseni. StO, foto: GrupA Na srečo samo vaja Vozni red med počitnicami VELENJE - Vozni red brezplačnega potniškega prometa lokalc bo zaradi poletnih počitnic na rumeni progi spremenjen. Ob delovnih dneh bo lokalc na tej progi vozil v krožno smer od 6. do 20. ure, interval voženj pa bo na eno uro. Z lokalcem se sicer vozi vedno več ljudi. Lani se je z lokalcem peljalo več kot 448 tisoč potnikov, kar je okoli 44 tisoč več kot leto prej. Za izvajanje brezplačnega prevoza potnikov je Mestna občina Velenje lani namenila dobrih 562 tisoč evrov, projekt Lokalc pa so s skoraj 112 tisoč evri sofinancirali Premogovnik Velenje, Komunalno podjetje Velenje, Gorenje, nakupovalno središče Velejapark in Šolski center Velenje. Aprila letos so velenjski svetniki odločili, da bodo za projekt podelili koncesijo, ki bo vključevala tudi šolske prevoze. Koncesija velja od 1. septembra za osem let. ŠK BISTRICA OB SOTLI - Kozjansko je hudo stresel potres osme stopnje po evropski potresni lestvici ter porušil številne stare stavbe, pod ruševinami so se znašli ljudje ter njihove živali. V takšne hude okoliščine, ki so v manjšem delu spominjale na hud potres na Kozjanskem, ki ga je stresel pred skoraj štirimi desetletji, so se vživeli sodelujoči na vaji Potres Kozjansko 2012. Vaja zaščite in reševanja je bila na območju zgorelega motela na Trebčah v Bistrici ob Sotli, kjer je bilo nekaj navidezno poškodovanih, prav tako je gorelo. V vaji so na operativni ravni sodelovali gasilci iz Kozjega, Bistrice ob Sotli, Podsrede, Polja in Sedlarjevega, tehnično-re-ševalna ekipa civilne zaščite občine Kozje, ekipa prve pomoči šmarskega Rdečega križa ter ekipa z reševalnimi psi iz celjskega kinološkega društva. Na štabni ravni so sodelovali štabi civilne zaščite iz treh kozjanskih občin, vajo je pripravila skupna služba za civilno zaščito in požarno varnost šestih občin Obsotelja in Kozjanskega. BJ, foto: EGON HORVAT Kako bi bilo, če bi na Kozjanskem resnično prišlo do močnejšega potresa? Z vaje Potres Kozjansko 2012 z navideznimi poškodovanci ter močnim požarom. f Svet y z.vesToe>& H vais za vàïÊ la u panj el Junij 2012 03 42 88 198 03 42 38 199 www.turnsek.si info@turnsek.net lektro TURN5EK Ugodnosti za naročnike podjetja Elektro Turns« LED televizor SAMSUNG UE40D5000 Ostale artikle si lahko i ogledate na naš/ Akciji ivÉ t îvf J.TÛ&I velja ûd t .6. M12 de jQ b.^ûl i, pzd tplojnjmi pĐ£cji objavljenimi ni ip&etnl iirjni www tinictjl Še en mandat za Kovačičevo LAŠKO, RADEČE - Svetniki so dali pozitivno mnenje k imenovanju Marije Kovačič za direktorico Knjižnice Laško. Kovačičeva sicer vodi knjižnico že tri mandate, bila pa je tudi edina kandidatka za direktorico. Mandat direktorice traja pet let. Svetniki so imenovali tudi predstavnike uporabnikov. Lašča-ne bosta prihodnja štiri leta zastopala Roman Tušek in Darinka Grešak, Radečane pa Mojca Povše. ŠK SS www.novitednik.com NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 9 Ina Košič je na lanskih svetovnih letnih igrah specialne olimpijade osvojila zlato in srebrno medaljo. Njen nov cilj so zimske igre specialne olimpijade, ki bodo prihodnje leto v Južni Koreji. Volja, disciplina in borbenost premagajo vse ovire Župansko priznanje na Dobrni zmagovalki letnih iger specialne olimpijade in ekipi CUDV Dobrna DOBRNA - Ina Košič je 22-letnica, ki dneve preživlja v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dobrna. Je tudi olimpijka, ki se lahko pohvali z zlato medaljo. Osvojila jo je lani na svetovnih letnih igrah specialne olimpijade v Atenah, ko je za sabo pustila vso konkurenco v kolesarjenju na krajše razdalje. Svojo zbirko medalj je dopolnila še s srebrno medaljo za kolesarjenje na daljše razdalje. Njen uspeh je opazil tudi dobrnski župan Martin Brecl, ki je njej in celotni ekipi CUDV Dobrna ob občinskem prazniku podelil župansko priznanje. Inino življenje je bilo vse prej kot postlano z rožami. Rodila se je 11. novembra 1989 kot otrok s posebnimi potrebami. Bila je v dveh rejniških družinah, obiskovala je osnovno šolo s prilagojenim programom Glazija Celje, pred štirimi leti pa je prišla na Dobrno. In tu se je našla. »Ful fajn mi je tu. Lahko ti povem, da imam fanta. Pa novo sobo imam. Tam sem čisto sama, imam mir, svojo televizijo in radio. Včasih pa režem srčke,« začne z velikim nasmehom razlagati in odgovarjati na vprašanje, ali ji je lepo v centru. Ko je prišla v CUDV Dobrna, se je vključila v športni krožek specialne olimpijade, v redne treninge kolesarjenja, atletskih disciplin, plavanja, nordijskih disciplin in treninge balinanja. Pravi, da rada kolesari: »Za kolesarjenje me je navdušil Pavel Kur alt (športni pedagog, op. p.). Rada kolesarim. Vsak dan.« Županovega priznanja je bila vidno vesela. Kot seveda vsakega priznanja in medalje: »Srečna in vesela sem, ko dobim zlato medaljo. Moram pa veliko kolesariti.« Ukvarja se tudi z drugimi športi: »Hodim na fitnes, rada plezam pri Pa-vletu. Nič me ni strah. Prišla sem čisto do vrha stene.« Ina je vsestranska športnica, saj tudi pozimi ne ždi doma: »Pozimi rada krpljam, tečem na smučeh, gre mi tudi alpsko smučanje.« Vsa tekmovanja prinesejo tudi precej potovanj. Tudi ta so ji všeč: »Všeč mi je bilo, ker sva s Tinetom Kovačičem (mentor, op. p.) na letalu skupaj sedela. Zdaj si želim, da bi šla naprej, v Južno Korejo. Bom pa morala zelo trenirati.« V Južni Koreji bodo prihodnje leto zimske igre specialne olimpijade. Ina dodaja, da jo za to zelo spodbuja Tine Kovačič. In zato z nasmeškom še pove: »Moram Tineta presenetiti. Veliko hodim na sprehode na krožno pot. Je treba hoditi, ne?« Uspeh celotne ekipe Ina je v vsem času treninga pokazala zelo močno voljo, disciplino in borbenost. Kljub temu brez ekipe CUDV Dobrna ne bi šlo, razlaga mag. Tine Kovačič: »Tu gre res za interdisciplinarno sodelovanje, za intenzivno sodelovanje med športnim pedagogom Pavlom Kural-tom, ki je njen mentor, jaz pa sem prevzel vlogo mentorja in trenerja takrat, ko je Ina že bila sprejeta v ekipo specialne olimpijade. Glavnino je opravil Pavel.« Treningi so se potem nadaljevali in Kovačič dodaja, da so pri tem sodelovali vsi: »Skupaj z Ino nam je uspelo, torej celotni ekipi, pedagogom, specialnim, rehabilitacijskim in športnim, pa tudi medicinski rehabilitaciji.« ŠK, foto: CUDV Dobrna Direktorica CUDV Dobrna Irena Ceglar je ob županskem priznanju Ini in ekipi poudarila, da v tem primeru ne gre le za Inin uspeh, dobro delo na športnem področju in za to, da kolektiv CUDV Dobrna zmore opraviti naloge zelo dobro. Kot pravi Ceglarjeva, je zelo pomembno tudi to, da je lokalna skupnost opazila ta uspeh: »Mislim, da je to posebnost tudi v slovenskem prostoru. Da je bil Inin uspeh opažen tudi izven gibanj specialne olimpijade, izven služb in storitev, ki so namenjene ljudem z motnjami v duševnem razvoju, in da je običajno okolje dalo priznanje na tako visoki ravni. V bistvu najvišji, kot je v občini sploh možno.« Za jubilej pod novo streho CELJE - Prostovoljno gasilsko društvo Celje Gaberje letos praznuje 100-letnico. Jubilej so gasilci obeležili minuli konec tedna, ko so pripravili tudi osrednjo slovesnost s parado. Prostovoljno gasilsko društvo Gaberje je bilo ustanovljeno leta 1912, svoje ime pa so gabrski gasilci razširili v PGD Celje Gaberje v drugi polovici 50. let prejšnjega stoletja. Takrat se je v Celju oblikovala Poklicna gasilska brigada, prostovoljni gasilci iz mesta pa so se združili z gabrski-mi v enotno društvo. V PGD Celje Gaberje so ob 90-letnici pripravili obširno slikovno razstavo o delovanju društva, ki je bila na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje, pet let kasneje pa so postali bogatejši za novo gasilsko vozilo. Predlani se je društvo po več desetletjih okrepilo z desetino članic, letošnji visok jubilej pa je minil v znamenju prizadevanj, da njihov gasilski dom v Gaberju dobi novo streho. V slavnostni paradi so v soboto ob domačih sodelovali tudi gasilci iz vseh drugih prostovoljnih gasilskih društev celjske gasilske zveze. Praznovanju so se pridružili tudi predstavniki partnerskih društev iz Miklavža pri Ormožu in Litije. Po paradi so tudi uradno »predali namenu« novo streho na gasilskem domu, ki so jo gasilci s pomočjo številnih sponzorjev in donatorjev uspeli urediti prav v jubilejnem letu. Na osrednji praznični slovesnosti so v PGD Celje Gaberje ob zahvalnih priznanjih za sponzorje in donatorje, ki so jim pomagali do nove strehe na gasilskem domu, podelili tudi posebno častno plaketo svoji članici, 90-letni Katici Mihelak. S svojim več kot 60-letnim gasilskim stažem velja za eno najstarejših, če ne celo najstarejšo aktivno gasilko v Sloveniji. IS, foto: TimE Slavnostna parada, v kateri so ob domačih gasilcih sodelovali tudi predstavniki vseh društev iz Gasilske zveze Celje ter partnerskih društev iz Miklavža pri Ormožu ter Litije, je bila uvod v praznovanje in druženje ob 100-letnici PGD Celje Gaberje. www.nlb.si/obroki Kontaktni center: 01 477 20 00 10 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE ACkamra www.kamra.si 87. pešpolk se je leta 1914 s celjske železniške postaje odpeljal na fronto. Z njim so odšli tudi številni člani Narodne čitalnice. Abraham v senci vojne Narodna čitalnica v Celju (1862-1927) Marca 1912 je Narodna čitalnica v Celju zelo slovesno proslavila svojo 50-letnico, prva svetovna vojna pa je močno posegla v njeno delo, saj je moralo »na vojsko« več kot 20 či-talničarjev. Čeprav je bila knjižnica zaprta ves vojni čas, so še vedno vsako leto pripravili nekaj prireditev in čisti dobiček namenili Rdečemu križu ali za pripravo božičnic za vojake celjske garnizije. Ko se je vojna vihra umirila, je dejavnost Narodne čitalnice ponovno oživela. Že septembra 1918 je dr. Josip Sernec v imenu društvenega odbora na gimnazijski profesorski zbor naslovil prošnjo, naj kdo prevzame delo v društveni knjižnici. Odbor se je namreč odločil, da bodo knjižnico, ki je bila v obupnem stanju, ponovno odprli, vendar sprva le za člane. To se je zgodilo julija 1919, ko sta knjižno zbirko, ki je štela okoli 700 knjig, za silo uredila prof. Kmet in prof. Holeček. Leta 1921 je knjižničarske posle prevzel Franjo Čepin (nameščenec v Celjski posojilnici). Pojavile so se zahteve nečlanov, naj se odprejo vrata knjižnice tudi zanje. Odbor je željam ustregel, toda tokrat ne več brezplačno. Vsak nečlan je moral plačati kavcijo 10 kron, potem si je lahko izposojal knjige brez omejitev dvakrat tedensko. Ker je bila knjižnica odprta tudi za javnost, je Narodna čitalnica od ministrstva za prosveto prvič dobila 4.000 kron državne podpore. Kljub temu težav v zvezi s poslovanjem društvene čitalnice ni hotelo biti konec. Knjižničar se je namreč nenehno pritoževal nad nedisciplino čitalničarjev, ki so jemali knjige s polic tudi takrat, ko knjižnica ni poslovala, jemali časopise in jih potem največkrat sploh niso vrnili. Knjižničar se je več- krat pritožil tudi zoper »strahovit nered v knjižnici«, ki ga je povzročil hišnik, ker je »po vsaki veselici nagrmadil vse stole in mize v knjižnico, tako da je dohod dostikrat sploh nemogoč«. Kljub ukrepom odbora so se težave ponavljale in Franjo Čepin se je kmalu odpovedal vodenju knjižnice. Skrb za knjižnico je nato prevzela strokovna učiteljica Marija Kern kot prva ženska v tej vlogi v zgodovini Narodne čitalnice. Tudi dijaška mladina, ki je hodila v čitalnico prebirat dnevno časopisje, je izzvala kakšen medge-neracijski spor. Čitalniški pravilnik jim je dovolil uporabljati časopisje med 15. in 18. uro, posebej zanimiva pa je bila odločitev, ki se je glasila: »Ako se med tem časom nahajajo člani v dvorani in žele kak časopis, jim ga morajo dijaki brez ugovora prepustiti.« JANKO GERMADNIK Narodni dom tudi v času vojne 1914-1918 ni ostal brez predstav. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Ivanka Zajc - Cizelj: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927, Arhivi, 2005, št. 2, str. 353-374. Branko Goropevšek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003. Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998. Bruno Hartman: Prvo leto celjske Čitalnice, Celjski zbornik, 1958. Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Umetniška tržnica navdušila Velenje je minulo soboto zaživelo z razstavno-prodaj-no umetniško tržnico, ki jo je organizator - Festival Velenje - poimenovali BazArt. Na tržnico, postavljeno v Cankarjevi ulici, je prišlo več kot 40 ustvarjalcev iz vse Slovenije, njihovo ponudbo pa so zvedavo opazovali številni domačini, ki so se odzvali vabilu. Ponudba na stojnicah je bila raznolika in bogata, saj tako velike ulične razstave s toliko umetniki v regiji še ni bilo. Organizatorji so poskrbeli tudi za počivalnico in knjižnico pod krošnjami za najmlajše, ustvarjalno delavnico zanimivih glasbil, otroci pa so si lahko tudi poslikali obraze. Ponudba ustvarjalcev je zajemala bogat izbor likovnih del v različnih tehnikah, umetniške fotografije, glinene izdelke, nakit, dekorativne izdelke in nakit iz lesa, izdelke iz čipke in blaga ter tudi okuševalnico domačih namazov. Manjkalo ni unikatnih tekstilnih izdelkov. Dobro razpoloženje je začinil še odličen vokalist in kitarist Boštjan Narat z izborom etno glasbe. BS, foto: KSENIJA MIKOR Prijetno tudi brez zvezd Poslušalci so se v ponedeljek zvečer veselili glasbenega dogodka pod zvezdami na Starem gradu, a jih je žal slabo vreme pregnalo v Celjski dom. AirString duo je tudi v manj romantičnem okolju poskrbel za lep večer. Gre za duo, ki ga sestavljata diplomanta univerze za glasbo na Dunaju, kitarist Uroš Barič s Primorske in flavtist Luka Železnik, Celjan iz znane glasbene družine. Nekatere skladbe očitno predstavljajo železni repertoar tega »zračno-strun-skega« dua, saj smo jih slišali že pred časom na njunem koncertu v okviru GM-odra. Takšna sta cikla brazilskih plesnih ritmov (samba, bosa nova ...) sodobnega brazilskega skladatelja Cel-sa Machada in Zgodovina tanga Argentinca Astorja Pi-azzolle. Tem skladbam sta dodala še dela znanih avtorjev, kot so Mauro Giuliani, Maurice Ravel, Jacques Ibert in sodobnega skladatelja ter kitarista Dušana Bogdano-vića. Skratka, izbor skladb iz najrazličnejših glasbenih obdobij. Njihova odlična izvedba je lahko zadovoljila najrazličnejše okuse. TC, foto: GrupA Luka Železnik in Uroš Barič NOVI TEDNIK KULTURA 11 V Galeriji Velenje je na ogled razstava o razvoju vrhunskega oblikovanja v Gorenju. Razstava Gorenje z vizijo je nastala v sodelovanju med Gorenjem in Galerijo Velenje in je del mrežnega projekta Uf, industrija javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Gorenje se je na pot profesionalnega oblikovanja podalo leta 1963, le pet let po začetku proizvodnje gospodinjskih aparatov. Profesionalno oblikovanje sovpada z začetkom Gorenjeve izvozne dejavnosti, ko so se v podjetju zavedli, da so za prodajo na tujih trgih in tekmovanje s konkurenco potrebni tudi premišljeno oblikovani izdelki. Do danes je Gorenjevo oblikovanje prešlo tri faze razvoja, ki so nazorno predstavljene na razstavi: od začetnega oblikovanja izdelkov, ko je Gorenje predvsem sledilo trendom na področju oblikovanja, preko faze oblikovanja funkcije v devetdesetih letih, ko je Gorenje stopilo na pot izzivalca trendov, do faze oblikovanja same izkušnje uporabe aparata, ko je Gorenje s svojimi (pametnimi) aparati začelo usmerjati trende. Pomena oblikovanja se zaveda tudi predsednik uprave Slivnica v novi knjigi Lojze Selič je napisal in pred dnevi v založbi Grafike Gracer izdal obsežno knjigo Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde. Obsežna monografija na skoraj 450 straneh prinaša avtorjev pogled na njegovo rojstno vas. »Moja Slivnica je vas, ki je že zdavnaj ni več. Pa ne zaradi novih hiš, krožišča in pločnikov. Moja Slivnica je bolj čas kot prostor ...« piše v predgovoru Seličeva hči Polona. Avtor v predgovoru pojasnjuje, da je izhajal iz stričevega dnevnika, kar ga je napeljalo, da je začel brskati za podatki, ki jih mlajše generacije ne poznajo. Nastala je obsežna monografija o Slivnici, njenem nastanku, župniji in ljudeh ter dogodkih v kraju od njegovega nastanka do današnjih dni. Pri tem se je avtor opiral na (sicer redke) zgodovinske vire, predvsem pa je črpal iz lastnega spomina in pripovedovanj krajanov. BS NE ZAMUDITE ... zadnjega kulturnega galopa te sezone, na katerem bo v Centru konjeniškega športa Celje v petek (danes) nastopila zanimiva zasedba Beer Belly. Šestčlanska glasbena skupina iz Kranja uspešno raziskuje irsko, škotsko in keltsko glasbeno izročilo, sem in tja se poigra tudi z drugimi evropskimi kulturami in njihovo etno glasbo. Pohvali se lahko s petimi albumi, videospoti ter več kot 300 nastopi po Sloveniji in tujini. Posebnost in zanimivost skupine je, da nastopa v pravih škotskih kiltih in zaigra tudi na dude. V skupini ustvarjajo Uroš Kavčič (kitara, bendžo, mandolina, bouzouki, tolkala, vokal), Marko Bogataj (mandolina, bendžo, kitara, vokal), Robert Bone (klarinet, irska piščal, orglice, tolkala, vokal), Adrijan Novak Foitovi fotografski zapisi na steklu Razstava Gorenje z vizijo, ki jo je zastavila kustosinja Barbara Predan, je del mrežnega projekta EPK Uf, industrija. Združuje šest samostojnih, a vsebinsko povezanih razstav, ki prikazujejo razvoj šestih industrijskih podjetij po drugi svetovni vojni. Poleg Gorenja se na samostojnih razstavah predstavljajo še IMV iz Novega mesta, Mura, Talum, Železarna Ravne in Zlatorog Maribor. Oblikovalski sijaj in vizija Gorenja Velenjski delež v mrežni razstavi EPK Uf, industrija Muzejsko noč so Velenj-čani obarvali afriško. Predvajali so afriške pravljice za otroke, sledilo pa je odprtje izjemne razstave z naslovom Afrika 1931 - Foitovi fotografski zapisi na steklu, ki je delo kustosa Blaža Verbiča. S Filmsko nostalgijo pod zvezdami so v atriju Velenjskega gradu večer zaokrožili s predvajanjem dokumentarnih filmov o Foitovih potovanjih po Afriki. Posebej vredna ogleda in na svoj način šokantna je razstava, na kateri so na ogled postavili dolgo skrite in manj znane diapozitive na steklu, ki so nastali na potovanju Františka Vladimira Foita in Jirija Bauma od severa do juga Afrike. Razstava bo na Velenjskem gradu na ogled do konca decembra. JANJA JELEN Tatra, s katero sta Foit in Baum prepotovala Afriko. Gorenja Franjo Bobinac. »Že pred leti smo v svojo vizijo zapisali pojma oblikovanje in inovativnost. Če nimaš vizije, so vse poti dobre, mi pa vemo, da moramo biti drugačni, hitrejši, bolj inovativni od drugih, in pri tem stavimo tudi na vrhunsko oblikovanje.« Ob odprtju razstave je generalna direktorica zavoda Maribor 2012 - EPK dr. Suzana Žilič Fišer izpostavila, da projekt Uf, industrija na izjemen način povezuje področji gospodarstva in umetnosti. Razstava bo na ogled do 22. septembra. AB Za konec spričevala in ... premiera Plesni forum Celje je letošnjo izjemno uspešno in bogato sezono končal z dvodnevno plesno prireditvijo. Najprej so ponovili eno od majskih štirih plesnih predstav Podobno različne, večer pa so zaokrožili še z avtorskimi plesi skupine Frka, na katerih je zaplesalo 13 mladih plesalcev te skupine. Nato so na tradicionalni prireditvi Na krilih plesa pripravili zaključni nastop otroških plesnih skupin Murenčki, Čebelice, Metuljčki, Sovice in Packe, katerih delo so v tej sezoni usmerjale Sanja Milenkovič, Paulina Veronek in Goga Ste-fanovič Erjavec. Otroci so se posebej razveselili pravih spričeval (na sliki). Večer se je končal še s peto letošnjo plesno premiero, predstavo Ko bom velika, bom ., ki je nastala v koreografiji Goge Stefanovič Erjavec in v kateri so zaplesale Laura Benkovič, Špela Bošnjak, Nika Brumec, Pia Jelena Džakulin, Lana Jereb, Maruša Lampret, Nuša Goručan, Katarina Hernaus, Urška Hrastnik, Ona Kotnik, Tia Krhlanko, Zala Vre-čer, Nuša Vornšek, Lana Zupanc - Rojc in Neža Zevnik. V zabavni predstavi so mlade plesalke skozi ples, glasbo in igro podoživele različne poklice ter jih povezale na zabaven in humoren način. BS, foto: GrupA ( j W I ^ tn /w M m\ L CU (kontrabas, harmonika, orglice, vokal), Naike Makuc (violina, vokal) in Tomaž Pinter (violina). Glasbeni večer bo dopolnila tudi kuli-narika - pravo irsko pivo, krompirjev kruh in ostale specialitete. Vstop prost . ... koncerta Z glasbo do vrelišča, na katerem bosta v organizaciji Kluba študentov občine Celje v soboto po 20. uri v atriju Celjskega mladinskega centra nastopili slovenska skupina Kronika in S. A. R. S. Iz Srbije. Že sedmi dogodek Z glasbo do vrelišča posvečajo tokrat alternativni glasbi, pri čemer so pozorni na kvaliteto glasbe in na njeno prepoznavnost med obiskovalci. Vstopnina člani KŠOC brezplačno, ostali 4 in 6 EUR ... MESTNI PARK CELJE: K OBISKU VABIJO BREZPLAČNE DELAVNICE JOGE IN TAIJIQUANA, ob torkih in sredah v juliju in avgustu 2012 Poletje v CELJU, knežje Več informacij na www.taijisvilamec.net, taiji.svila.mec@gmail.com ali pokličite na tel.: 031 392 596. Več informacij na tel.: 031 616 998, www.yoga-in-daly-life.org, e pošta: celje@joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org ZAVOD CELEIA CELJE ^T I MM 12 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Kraj, ki se ga hudič boji Pred konjiškim občinskim praznikom po složni krajevni skupnosti Žiče - Kraj žičkega grobeljnika, uradnega eksorcista, pletarske obrti, žage venecijanke, novega zeliščnega vrta ... »Mladi v kraju ostajajo, tudi priseljujejo se, priže-nijo k našim dekletom, ki so seveda najboljše,« se je med našim obiskom pošalil predsednik Krajevne skupnosti Žiče Jože Satler. Kraj je komaj štiri kilometre oddaljen od avtocestnega priključka Tepanje. »Zelo bi potrebovali zazidljive parcele, saj je trenutno vsaj osem ljudi, ki se zanimajo za gradnjo družinske hiše,« dodaja Satler, ki kaže s prstom na državo. Jutri, v soboto, bo občinski praznik Slovenskih Konjic, kamor spadajo tudi Žiče. Pretekli konec tedna je bilo dvodnevno praznovanje petrovega, največjega krajevnega praznika, imenovanega po župnijskem zavetniku sv. Petru. Prvi dan sta bili športno srečanje ter gasilsko tekmovanje, drugi dan so odprli novo žič-ko zanimivost, zeliščni vrt Majnika krajanke Majde Temnik. »Med petrovim se pri organizaciji prireditev pripravljenost za prostovoljno delo ter sloga krajanov posebej izkažeta,« je poudaril predsednik Turističnega društva Žička gorca Dejan Strmšek, društva, ki se imenuje po vinogradniškem delu Žič. V turističnem smislu lahko kraj marsikaj ponudi, od novega zeliščnega vrta do Bezenškovega starega mlina in žage venecijanke, ki po obnovi delujeta. Med turističnimi posebnostmi je pletarstvo Štefana Kalška, kjer pletejo iz vrbovega šibja ter omogočajo prikaz te stare obrti, v kraju je umetnostno kovaštvo Milana Kokotca, ki svojo dejavnost izvirno povezuje z dejavnostjo svoje soproge, ki oblikuje glino. Tako med drugim nastajajo Kokotčeva zanimiva svetila iz kovanega železa ter iz oblikovane gline. Največja posebnost Žič je vsekakor žički grobelj-nik, ki raste v Sloveniji le v tem kraju, zato je njegovo rastišče posebej označeno. Na celotno urejenost kraja opozarja tudi spomenik v spomin na velik uspeh Žič na tekmovanju Entente Florale Europe 1998, ko je kraj prejel evropsko bronasto priznanje. Polna dvorana Za živahno kulturno življenje v Žičah skrbi Prosvetno društvo Franceta Prešerna, najstarejše v širši okolici, saj je bilo ustanovljeno daljnega leta 1897. Najbolj dejavna je njegova dramska skupina, ki uprizori igro vsako drugo leto. Letos je bila to komedija Dobrodošla, miss Agata avtorja Vlada Novaka. »Imamo skupino igralcev, ki so skupaj že desetletje in so močno povezani. V njej so Zlato Lovcu iz Ko-lovca Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Slovenskih Konjic bo 30. junija, ko bodo na slovesni seji občinskega sveta podelili letošnja občinska priznanja. Zlati konjiški grb bodo podelili podjetniku Ivanu Lovcu iz podjetja Ko-lovec, kjer izdelujejo kovinske omare za potrebe elektroindustrije, srebrni grb namenjajo zdravstvenemu domu, ki uspešno deluje že dve desetletji. Bronasti grb bo prejela predsednica Društva kmetic Zarja Stanislava Macuh ter posebno nagrado občine Turistično društvo Slovenske Konjice, ki praznuje 80 let. Priznanja bo podelil župan Miran Gorin-šek, ki bo v govoru predstavil utrip občine. Slovesna seja občinskega sveta bo v domu kulture ob 19. uri. Izganjalec hudiča Jože Satler, predsednik KS Žiče, pred obeležjem, ki spominja na tekmovanje Entente Florale Europe, ko so bile Žiče tretji najbolj urejeni kraj stare celine. tako mladi kot starejši,« je povedala predsednica društva Mira Lojen, ki režira ter po potrebi še igra. »Agato« so uprizorili pred domačim občinstvom kar štirikrat, vsakič v polni dvorani. Posebnost žičkega kulturnega življenja je gledališki abonma ljubiteljskih gledaliških skupin, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije. BRANE JERANKO Foto: GrupA Pletarstvo živi »V Žičah se dobro počutim,« pravi tamkajšnji župnik Marijan Veternik, ki je uradni izganjalec hudiča celjske, mariborske in murskosoboške škofije. Pred desetletjem jim je uspelo obnoviti župnijsko cerkev sv. Petra. Manj dobro se seveda počutijo tisti, ki jim uradni škofijski eksorcist skuša pomagati. »S človekom najprej opravim pogovor, saj delovanje zla in duševno motnjo včasih pomešajo,« omenja. Po pogovoru je potrebna temeljita, življenjska spoved, da človek redno prejema zakramente ter v skladu z njimi živi. Če to ne zadostuje, je potrebna molitev eksorcizma, ki traja tričetrt ure ter jo je treba večkrat ponoviti, omenja Veternik. Za opravljanje nevsakdanje službe ga je pred desetletjem zaprosil škof dr. Franc Kramberger, saj se je Veternik kot velenjski kaplan veliko ukvarjal z mladino ter po spovedi ugotavljal takšne notranje človeške rane, Marijan Veternik, izganjalec hudiča ki se niso zacelile. »Potem sem odkril, da je v ozadju teh notranjih ran hudič,« se spominja današnji eksorcist, ki je nato opravil različne seminarje v Italiji, Nemčiji in Franciji. Pravi, da lahko marsikaj reši po telefonu ali s pomočjo elektronske pošte, osebno se pri njem oglasi vsako leto približno sto zainteresiranih. Na robu vinogradniške Žičke gorce je kmetija Kalšek, kjer se ukvarjajo s pletarstvom in z vinogradništvom. »Najprej smo vrbo posadili za potrebe vezanja v vinogradu, nato je oče po upokojitvi iskal nekaj, s čimer bi popestril svoj delovni dan,« se spominja začetka pletarstva Kalškova hči Andreja Podkrajšek. Tako je njen oče začel plesti košare in koše. Z drobnim šibjem, ki je ostalo, je nato opletal še manjše izdelke, med drugim steklenice, solnike, pladnje, lestence ... Štefanu Kalšku sta se pri pletenju pridružili še soproga ter hči. Kalškovi izdelki so danes na voljo na njihovi domačiji, kjer so mogoči turistični ogledi s prikazom pletarstva ter s pokušino vina in žganja, saj je prejelo njihovo v hrastovem sodu starano žganje na ptujskem ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij že drugi znak kakovosti. Kalškovi pletarski izdelki imajo certifikat izdelkov domače obrti, pletar Štefan je prejel zlato vitico za življenjsko delo na področju pletarstva, njihove opletene steklenice so upodobljene v monografiji Mojstrovine Slovenije, o sodobnih rokodelcih. Pletarja Štefan Kalšek in njegova hči Andreja Podkrajšek Majda Temnik v novem zeliščnem vrtu Majnika Nov zeliščni vrt Od nedelje so Žiče bogatejše za zanimivost, za nov zeliščni vrt Majnika domačinke Majde Temnik, ki je med drugim lokalna turistična vodnica. »Že od otroštva sem ljubiteljica narave, zemlje, v srednji šoli sem se nato navdušila za zdravilna zelišča ter si za denarno nagrado za dober učni uspeh kupila knjigo o zdravilnih zeliščih,« se spominja Temnikova. Kot lokalna turistična vodnica je pozneje vodila po graščini Trebnik v Slovenskih Konjicah, kjer je bil včasih zeliščni vrt, kar je prav tako prispevalo k temu, da si je želela urediti svojega. Možnost se je pojavila po upokojitvi v bližini njenega doma. V vrtu je sto dvajset različnih zelišč, namenjen je ogledom, izobraževanju ter uporabi teh zelišč. NOVI TEDNIK REPORTAŽA 13 Kmetovanje je glavna gospodarska dejavnost v Zibiki. Za Zib'čane je Zib'ka Ob prazniku Občine Šmarje pri Jelšah smo obiskali Zibiko Zadrugi najvišje priznanje Občinski praznik so Šmarčani počastili s številnimi prireditvami, ki se bodo vrstile še v prvi polovici julija. Vrhunec je bila slavnostna seja pretekli petek, na kateri je župan Jože Čakš podelil letošnja občinska priznanja. Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, je prejela Kmetijska zadruga Šmarje, s priznanji so se okitili Tadeja Vodovnik Plevnik, Štefan Galuf, Franc Ratajc in Turistična kmetija Bizjak, denarne nagrade pa so se razveselili Društvo kmetic Ajda, Krajevna organizacija Rdečega križa Mestinje in Lovska družina Šmarje pri Jelšah. Župan je podelil še posebno priznanje, prislužila si ga je Marja Lorenčak Kiker. sveta Cesta, na kateri se avto komaj sreča z modernim širokim traktorjem, vodi mimo table Zibika proti gasilskemu domu, ki predstavlja središče sicer precej »razvlečenega« kraja. Sredi vročega popoldneva je kraj miren in tih, le na bližnji kmetiji pospravljajo seno, umirjen klepet pa se sliši s terase edine gostilne v kraju, kjer tudi midva s fotografom poiščeva osvežitev. Domačini v en glas povedo, da je živeti v Zibiki oz. Zib'ki, kot ji pravijo, lepo. »Imamo vse, kar potrebujemo. Vrtec in šolo, igrišče, cerkev, trgovino, naravo, mir,« razlagajo. To dokazuje tudi to, da množičnega izseljevanja mladih iz kraja ni, celo nasprotno, ljudje se v Zibiko priseljujejo. Med takimi je tudi predsednik krajevne skupnosti Marko Ketiš, ki je v Zibiko prišel pred dvema desetletjema. Pravi, da se v kraju z nekaj sto dušami vsi poznajo, kar je velika prednost. »Lažje smo složni, stvari si povemo na štiri oči in tudi če pride do težav, jih znamo rešiti,« razlaga. Tako so s skupnimi močmi dosegli že marsikaj. Med drugim so s pomočjo domačih obrtnikov uredili zgornje nadstropje gasilskega doma, kjer so dobili društvene prostore in večnamenski prostor tako za kulturne prireditve kot za aerobiko. »Gasilski dom je resnično srce Zibike. Z njim sicer upravlja gasilsko društvo, lahko pa dvorano brezplačno uporablja, kdorkoli želi. Brez sloge to ne bi bilo mogoče,« poudarja Ketiš. Kraj, kjer je doma kultura Društveno življenje v Zibi-ki je pestro, med drugim so aktivni gasilci, lovci, kmečke žene, vinogradniki, športniki ... Zib'čani so daleč naokoli znani tudi kot ljudje, ki si življenja ne predstavljajo brez kulture. Dramska sekci- ja Kulturnega društva Zibika vsako leto pripravi gledališko igro, pri čemer prisega predvsem na komedije, ni pa dogodka, na katerem ne bi kakšne zapeli tudi številni pevci, ki so se združili v več pevskih skupin. Poseben čar kulturnemu življenju v kraju daje že tradicionalna poletna likovna kolonija Zibika-Tinsko, ki jo Zibičani pripravljajo s sosednjo Krajevno skupnostjo Tinsko, z umetnikom Jankom Oračem in s šmarsko občino. »Ta kolonija je zagotovo izjemna priložnost za promocijo našega kraja, saj nas obiščejo Da v kleteh zibiških »gorc« zori dobro vino, smo se prepričali pri Mirku Planinšku. Njegovo vino je bilo že dvakrat izbrano za županovo vino, prvič traminec, lani sauvignon. Pravi, da je lega okoliških gričev za vinogradništvo odlična, težava pa je pogosta toča, ki vsako leto precej oklesti pridelek. Kmetijstvo je sicer glavna dejavnost številnih Zibičanov in predsednik krajevne skupnosti Marko Ketiš mu napoveduje svetlo prihodnost, saj številne kmetije dandanes prevzema mladi rod. Vinogradi in »gorce« so posejani po vseh hribih okoli Zibike. Predsednik krajevne skupnosti Marko Ketiš, predsednica kulturnega društva Helena Rančigaj, predsednik PGD Janez Bele ter tajnik krajevne skupnosti in odličen vinogradnik Mirko Planinšek so se pred fotografski objektiv postavili v Planinškovi »gorci«. široko cesto s črto na sredini. Domačini se zavedajo, da bo na novo cestno povezavo, ki je ocenjena na kar štiri milijone evrov, treba počakati še nekaj let, upajo pa, da bodo že prej dočakali vsaj nemoteno telekomunikacijsko povezavo. Signal slovenskih mobilnih operaterjev je namreč v kraju in okolici zelo slab, zato pa toliko bolje »vleče« hrvaško omrežje. Če se želite torej ob obisku Zibike izogniti poplavi SMS-sporočil in visokemu računu, svoj mobilni telefon raje nastavite na ročno izbiro omrežja. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Panorama Zibike umetniki iz vse Slovenije in tudi tujine in mi vedno poskrbimo, da jim nekajdnevno bivanje popestrimo s prijetnimi večeri ob kulturnem programu in prijetnem druženju v kateri od >gorc<,« pravi gonilna sila kulturnega življenja v Zibiki Helena Rančigaj. Želijo telovadnico in novo cesto Idej in želja, kako življenje v Zibiki še izboljšati, seveda ne zmanjka in tako tudi ne dela za v prihodnje. Ob podružnični osnovni šoli želijo zgraditi manjšo telovadnico, ki bi vr-tčevskim in osnovnošolskim otrokom omogočala kakovostno športno vzgojo tudi pozimi in ob dežju, ob popoldnevih pa bi bila dobrodošla še za ostale krajane. Veliko večji zalogaj bo gradnja nove cestne povezave od Zibike do že urejene lokalne ceste Belo-Pristava. Projekti že nastajajo, predvidevajo pa pet metrov Obstaja več razlag, kako je Zibika dobila ime. Po eni je okoli Zibike sedem vasi in številka sedem je v nemščini sieben, od koder ime Zibika. Po drugi razlagi je dolina, v kateri je nastal kraj, v obliki zibelke, hribček s cerkvijo sv. Jerneja pa predstavlja otroka. Po tretji razlagi so se močvirnata tla kraja v preteklosti pogosto zibala zaradi potresov. Staro železo za gasilsko cisterno Prostovoljno gasilsko društvo Zibika, ki šteje več kot sto članov, je pred dnevi slovesno prevzelo nov gasilski avto - pettisočlitrsko cisterno. Kot pravi predsednik Janez Bele, je nov avto še kako dobrodošel, saj je bil dosedanji star 32 let. Zbiranja denarja so se lotili na zanimiv način, z zbiranjem starega železa. »Marsikdo nam je rekel, da to ni najboljša ideja, a izkazala se je za odlično, saj smo s tremi akcijami zbrali skoraj 17 tisoč evrov,« razlaga Bele. Sto tisoč evrov je za avto, ki je stal 170 tisoč evrov, prispevala Občina Šmarje pri Jelšah, pet tisoč evrov je dodala Krajevna skupnost Zibika, cisterne pa ne bi bilo niti brez številnih donatorjev. 14 SPORT NOVI TEDNIK Pred dvobojem predsednic Štiri tekme, štiri zmage Kot zadnje padlo petouvrščeno moštvo hrvaškega prvenstva Žan Horvat, na fotografiji še v dresu NK Šampion Celje, je v Zagrebu dosegel prvi gol v dresu celjskega prvoligaša. Nogometaši Celja so na četrti pripravljalni tekmi vpisali še četrto zmago. Z 1:0 so slavili na gostovanju pri moštvu Zagreba, ko je edini gol na tekmi dosegel Žan Horvat. Nov nasprotnik bi moral včeraj biti Inter iz Bakuja, ki pa je tekmo zadnji hip odpovedal. Celjani so sicer tudi v Zagrebu nadaljevali pozitivno serijo, ko so znova veliko pretekli in si poleg doseženega gola ustvarili še nekaj priložnosti. Gol je padel v 39. minuti, ko je Marko Kolsi s predložkom lepo zaposlil Žana Horvata (na preizkušnji), ta pa je ukanil nemočnega domačega vratarja. Trener Marijan Pu-šnik je dejal: »Naši fantje so znova pokazali veliko želje, borbenosti in agresivnosti. Zagrebčani so sicer realno gledano boljši nasprotniki s kvalitetnejšimi posamezniki, vendar pa je bila naša mlada ekipa prizadevna. Nasprotniku ni pustila, da razvije pravo igro. Morda bi lahko bila naša zmaga še izdatnejša.« Do prve evropske tekme s FC Dacia v Kišinjevu ostaja le še šest dni. David Bezovnik o nasprotniku meni: »Mislim, da se javnost ne zaveda, da je Dacia močan evropski klub. To bo velik preizkus za vse nas. Od prve sekunde bomo začeli maksimalno in upam, da nam bo uspelo. Če bi na prvi tekmi iztržili dober rezultat, bi to bila dobra popotnica pred povratno tekmo.« Celjska ekipa bo v Areni Petrol potrebovala podporo. »Imamo velik štadion, zato resnično upam, da bomo imeli na povratni tekmi izdatno podporo gledalcev. Tudi politika kluba zdaj stremi k temu, da bi se navijači in ostali privrženci NK Celje znova številčnejše zbirali na naših tekmah. Upam, da bodo Celjani, pa Savinjčani in vsi ostali, verjeli v nas in nas prišli vzpodbujati,« je pripomnil Bezovnik. Marijan Pušnik je dodal: »Dacia ima veliko izkušenih igralcev, med katerimi so reprezentanti Moldavije in nekaj dobrih posameznikov iz tujine. Moldavci so bili znova v boju za naslov prvaka s Šerifom. Ekipa je na podobnem nivoju kot njihov prvak ali pa naša najboljša ekipa Maribor.« MITJA KNEZ Foto: GrupA Na sedežu evropske nogometne zveze v Nyonu so opravili žreb prvega in drugega predkroga kvalifikacij v evropski ligi. Celjani se bodo pomerili z moldavsko Dacio iz Kišinjeva, prvič že v četrtek. Zgodnji začetek sezone je delovno temperaturo v klubu krepko dvignil. Problemi se še vedno prepletajo, kajti treba je sestaviti ekipo, že prej je bilo nujno oddati seznam za evropsko tekmovanje, obenem zagotoviti celotno logistiko glede potovanja, istočasno skrbeti za treninge in pripravljalne tekme, ko je zadnjo tik pred zdajci odpovedal Inter iz Bakuja. Redkokdaj tehnični direktor Borut Arlič in športni direktor Ambrož Krajnc nimata telefona ob ušesu. Pogovarjali smo se s slednjim. Želeli ste si evropskega tekmeca, ki bi bil relativno blizu in ki bi bil premagljiv, želji pa se nista izpolnili. Ste razočarani? Imate prav, dobili smo po športni strani zelo neugodnega tekmeca, obenem pa nas čaka dolga pot v Moldavijo. Selekcija U14 Nogometnega kluba Celje je osvojila drugo mesto v državi. Celjani so izgubili tudi drugo tekmo finala DP proti Domžalam, a kljub temu dosegli lep uspeh. Prva tekma finala med Celjani in Domžalčani se je končala z zmago gostov z 2:1. Na povratni v Domžalah je celjsko moštvo, ki ga vodi Gregor Beranič, povedlo v 22. minuti, ko je domačo obrambo in na koncu še vratarja ukanil Matic Marcius. Rumeno-modri so posledično lovili le še en gol, ki bi jim že lahko prinesel naslov državnega prvaka. Polčas se je končal z 0:1. Celjanom sta se v nadaljevanju ponudili dve izvrstni priložnosti za povišanje prednosti, vendar pa jim je sreča dobesedno obrnila hrbet. Neuspešno realizacijo so gostitelji na hitro kaznovali z dvema goloma v dveh minutah in finale povsem obrnili v svojo korist. Ob koncu tekme so zadeli še tretjič in se zasluženo razveselili prvega mesta. Celjani na čelu s trenerjem Beraničem so bili razočarani. A lahko so zadovoljni, saj so vendarle državni podprvaki. Pred finalom so se razveselili prvega mesta v vzhodnem delu 1. lige, kjer je bil z 42 goli najboljši strelec lige član Celja Matic Marcius, Ambrož Krajnc: »Nogometni vzhod se prebuja zaradi bogatih lastnikov klubov.« Skušali se bomo dobro pripraviti in se mu postaviti po robu. Z informacijami nas oskrbuje naš bivši igralec Vladislav Lungu. Če bi vam uspela senzacija, bi se v drugem predkrogu pomerili s še močnejšim klubom, kajne? Drži, pričakujemo, da bo od Maltežanov boljši švedski Elfsborg. Toda o Skandinavcih niti slučajno ne razmišljamo. Ima- 33 jih je dosegel Amadej Bre-cl, 32 pa Vid Vauh. V Domžalah so igralce bodrili številni starši in privrženci NK Celje. »Bili smo zelo blizu, a na koncu zelo daleč. Ostaja grenak priokus. Fantom nimam česa očitati, potem ko so se vseskozi pošteno borili. Zaslužili smo si finale in mislim, da je bil lep za gledalce,« je dejal Gregor Beranič. Napadalec mo namreč polne roke dela s sestavljanjem ekipe ter organizacijo potovanja in domače tekme. Dacia se je okrepila z nekaj odličnimi nogometaši. Pred žrebom ste zaradi varčevanja napovedali, da ste sposobni zelo daleč potovati z avtobusom. Tudi v Kišinjev? Ne, ne, tja pa ne. Predaleč je, pa še cestne povezave so neugodne in v poštev pride zgolj letalski prevoz. Zinaida Jioara proti Alenki Obrul, šlo bo za >dvoboj< predsednic. Se ljubitelji nogometa zavedajo, kakšna so razmerja moči klubov? Najbrž ne. Teksti na njihovi spletni strani so prevedeni tudi v angleščino in romunščino. Njihovi igralci imajo visoke prejemke, to pove marsikaj. Nogometni vzhod se prebuja zaradi bogatih lastnikov klubov. Moramo se zelo dobro pripraviti. Obenem pa ne smemo zanemariti domačega prvenstva. Začeli bomo s Kranjčani doma. Utrujeni bomo, toda štart je zelo pomemben in računam na zmago. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Matic Marcius je dodal: »Razočaranje je prisotno, ker smo imeli priložnosti, da bi dosegli še drugi gol. Ni nam uspelo, a kljub temu smo lahko srečni, saj smo v tej sezoni naredili zelo veliko.« Nekateri igralci so zdaj selekcijo U14 prerasli, zato bodo oblekli kadetski dres. Trener ekipe ostaja Gregor Beranič. MITJA KNEZ WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje V uvodu z nesojenim drugoligašem Na Brdu pri Kranju je bil žreb parov 1. in 2. slovenske nogometne lige za sezono, ki je pred vrati. Celjani so lahko zadovoljni. 14. julija bodo namreč v uvodnem krogu gostili Triglav, ki je po neuspešnih kvalifikacijah že bil preseljen v 2. ligo. Po odpovedi Doba je NZS povabila Kranjčane nazaj med elito. Lokalni derbi z Rudarjem bo v Areni Petrol 14 dni kasneje, Mariborčane bodo pričakali 25. avgusta. Velenjčani, s katerimi je enoletno pogodbo podpisal dosedanji član NK Celje Saša Bakarič, bodo štartali v Murski Soboti, nato pa bodo gostili Olimpijo, h kateri je pristopil Celjan Rok Baskera. Izpopolnjeval se je pri Genoi, ki pa ga ni odkupila. Tekmovanje v 2. SNL se bo začelo 5. avgusta. Pet lokalnih derbijev bo že jeseni: Dravinja - Šmartno (2. krog, 12. 8.), Šampion - Šmartno (6. krog, 9. 9.), Šampion - Dravinja (8. krog, 23. 9.), Šmartno - Dravinja (11. krog, 14. 10.), Šmartno - Šampion (15. krog, 11. 11.). DŠ Nedaleč od preobrata Mlada celjska ekipa druga najboljša v slovenskem prvenstvu Janezu Pišku in njegovim soigralcem ni uspelo prav na vrh, potem ko jim do popolnega preobrata na povratni tekmi v Domžalah ni manjkalo prav veliko. NOVI TEDNIK 15 Popoln polom V sredo se je v Helsinkih začelo 21. evropsko atletsko prvenstvo. Članica celjskega Kladivarja Martina Ra-tej, naš največji up za medaljo po odpovedi Primoža Kozmusa, je popolni mrk doživela v kvalifikacijah meta kopja. V prvi skupini je zasedla deseto mesto s katastrofalnim izidom 51,69 m. V drugi seriji je bil njen met še slabši, v tretji pa je prestopila. Od skupno 23 tekmovalk je bil to 21. izid, Martina je bila boljša le od dveh tekmic. Za svojim letošnjim najboljšim izidom je zaostala za skoraj 14 metrov. Z besedo katastrofa je kratko in povsem ustrezno ocenila svoj nastop finalistka vseh velikih tekmovanj v zadnjih letih, ko je imela za razliko od letošnje sezone težave s poškodbami in boleznijo. Tako sta s trenerjem Andrejem Hajnškom neslavno zaključila evropsko prvenstvo z upanjem, da bo povsem drugače na olimpijskih igrah v Londonu. Tam pa ne bo nikakršne obremenitve, kajti nenadoma »so Martinine delnice izgubile vrednost na borzi«. Od nje nihče ne bo pričakoval medalje, sodeč po opravljenem na Finskem je močno vprašljiv že preboj v finale. In v takšnem ozračju Na velenjskem mitingu se je zdelo, da se Martina Ratej vrača v formo. Toda psihološka obremenitev v olimpijski sezoni je bila očitno hujša, kot se je zdelo in pričakovalo. lahko Ratejeva pripravi senzacijo ... Martinina klubska kolegica Marina Tomič bo preko visokih ovir nastopila danes (8.30). Polfinalna teka na 100 CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje Peter Faktor je klubsko priznanje prejel iz rok predsednika SD Snežak Boštjana Jeraše (na sredini). Bloški smučar za Petra Faktorja V sredo je 90. rojstni dan proslavil eden najuglednejših celjskih smučarjev Peter Faktor. Za rojstni dan so mu čestitali člani smučarskega društva Snežak Celje, katerega častni član je. Ob tem so mu izročili klubsko priznanje bloški smučar. Peter Faktor je začel smučati pri svojih šestih letih in smučanju ostal zvest vse življenje. Leta 1936 je postal član Smučarskega društva Celje. Leta 1950 je na Golteh opravil izpit za smučarskega učitelja in odtlej je v m ovire bosta jutri ob 18.35. Sobota bo pomembna tudi za celjskega skakalca s palico Roberta Rennerja, pred katerim je mladinsko SP. Jutri bo namreč še zadnjič naskakoval normo za olimpijske igre, na mitingu v Gorici. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA »Sesti bom morala s trenerjem Andrejem Hajnškom in se pogovoriti. Krivdo za ta polom pa v celoti prevzamem nase,« je dejala Ratejeva, zvenelo pa je malce dvoumno. Kdo pa bi še lahko bil kriv? Jutri za peto mesto Na evropskem prvenstvu skupine B v košarki na vozičkih v Laškem je bila Slovenija v sredo z 51:35 boljša od Ukrajine, včeraj pa se je pomerila še z odlično francosko selekcijo. Proti Ukrajincem sta bila najbolj učinkovita Učakar s 13 in Slapničar z 12 točkami. Slovenija si je zagotovila obstanek v skupini B. V svoji skupini je osvojila tretje mesto in se bo za končno peto borila jutri (13.15) v Treh lilijah. »Zastavljeni cilj smo izpolnili, ugnali smo Avstrijce in Ukrajince ter obstali v skupini B,« je dejal selektor Peter Jakše. DŠ, foto: SHERPA Vodilni z visokimi zmagami na počitnice Moštva v letni ligi NT&RC malega nogometa bodo počivala do 3. septembra. V zadnjem odigranem krogu v Športno rekreacijskem centru Hattrick na Skalni kleti so favoriti zabeležili zmage z visokimi razlikami. Rezultati 11. kroga: Smrk-ci - Nova vas CC 8:2, Maček tisk - Metropol Okna Stopar 8:2, Tristar - Amaterji Občina 10:4, Hudinja Champion pub - Šargi 3:11, Etol - Kompole 3:6, Novem - Casablanca 2:7. Preložena je tekma Engrotuš - AH Škorjanec Hochkraut, prosta je bila Bolnica Celje. Vrstni red: Tristar 28 točk, Casablanca 26, Šargi 25, Ma- Trenutno najboljši strelec lige je Šaban Karič. ček tisk 21, Kompole 19, AH Škorjanec Hochkraut 18, Etol 15, Engrotuš 14, Smrkci, Hudi- nja Champion pub, Amaterji Občina 13, Novem, Metropol Okna Stopar 6, Bolnica Celje 4, Nova vas CC 1. Šaban Karič iz ekipe Šargi je dosegel 20 golov, Roman Iskrač (Tristar) 18, Amel Hodžič (Kompole) in Matjaž Toplak (AH Škorja-nec Hochkraut) po 17 . V veteranski ligi je na vrhu ekipa Klateži Taverna Carraro s 30 točkami, Veflon CC (dve tekmi manj) in Zlatarstvo Tajnšek Coma jih imata po 19, Cinkarna 14, Janezi Bar Elf 13, TiO2 Cinkarna 12 ... Klateži imajo najboljše tri strelce lige, Brečka (16 golov), Drobneta 13 in Sešlarja 11. DŠ Foto: GrupA smučarskih veščinah poučeval številne generacije. Učil je vse do leta 1990, torej 40 let. Ko je nehal učiti, je ustanovil sekcijo smučarjev veteranov. Je dobitnik številnih uglednih nagrad in priznanj. Državno odlikovanje mu je podelila takratna Smučarska zveza Jugoslavije, slovenska zveza tudi bloškega smučarja. Tudi ko je prenehal poučevati, je ostal zvest smučanju, saj je aktivno smučal vse do svojega 80. leta. Zadnjič je po snežnih strminah vijugal 22. marca 2002. leta. Starost zdaj preživlja v Domu ob Savinji in pove, da še vedno redno spremlja vsa smučarska tekmovanja. BS, foto: GrupA Mijo Adrinek (z žogo) in Mišo Bodiroža (desno) sta bila z večino sedanjih soigralcev prvaka že lani, ko se je ekipa imenovala Golf bar. Za Tristar poleg njiju igrajo še Peter Ortar, Danijel Simič, Boro Simič, Peter Ahčan, Aleš Kos, Roman Iskrač, Damjan Vajdič, Ismir Berbič, Rade Rusmir in Peter Čuš. Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo! Oktet županov je leta 2009 zapel tudi prvorojenki Viti in njeni mamici Darji Lesjak. (Foto: arhiv NT) Slikarji in župani za novorojenčke Jurkošek (Štore), Štefan Tisel (Šentjur), Franc Salobir (Do- bje), Vilko Jazbinšek (Tabor), Lojze Posedel (Žalec) in Martin Brecl (Dobrna), opravičila pa sta se Bojan Šrot (Celje) in Jože Čakš (Šmarje pri Jelšah). Že takrat je bila izražena ideja, da bi oktet 2. januarja 2009 zapel na novoletnem obisku v celjski porodnišnici, kjer bi tudi izročili zbrani denar od prodanih slik porodnišnici. Idejo so v celoti uresničili. To je bil tudi zadnji »pravi« novoletni obisk naše medijske hiše v celjski porodnišnici s tako obsežnim programom, saj so ob Oktetu županov nastopili tudi Viki Ašič s svojim triom, Andrej Bremec in Kvartet Grmada. Zadnja leta so novoletni obiski brez glasbenih programov. Dolgoletno sodelovanje Prvič so slikarji z našo medijsko hišo sodelovali 16. julija 2002 sredi Dobja, ko so na veliko platno narisali podobo kaja. Družno so risali Loti (Vesele Štajerke) in Jože Žlaus (oče Veselih Štajerk in Polka punc, član mnogih ansamblov), Ljubica Mikola (pela pri ansamblu Mikola), Špela Žafran (ansambel Unikat) in Vlado Geršak). Veliko platno, ki ga je z barvami vred zagotovil Franci Salobir, še danes krasi zadnjo stran odra v domačem kulturnem domu. Ponovno so sodelovali na 1. likovni koloniji glasbenikov - slikarjev amaterjev 21. oktobra 2007 pri gostilni Dra-ksler v Tremerjah pri Celju v okviru 11. Lukeževe nedelje. Zaradi bolj kislega vremena so ustvarjali v Drakslerjevem muzeju Vlado Geršak, Špela Žafran, Jože Žlaus, Toni Mohor in Božidar Ščurek, ki je strokovno bdel nad prvim takim srečanjem v Sloveniji. Odprtje razstave je bilo 1. decembra ob 140-letnici mašne licence domače cerkve sv. Luke. TONE VRABL Leta 2008 je minilo petnajst let glasbene oddaje Vrtiljak polk in valčkov. Pripravil sem dva jubilejna koncerta, prvega v Štorah in drugega 16. novembra v Gorici pri Slivnici. Ker sem vedno želel v program dodati nekaj novega in neobičajnega, sem se odločil, da bom k sodelovanju povabil pet ljubiteljskih slikarjev, ki so vsi tudi ljubitelji in celo izvajalci domače glasbe. Sodelovanje sem si zamislil tako, da so slikarji na odru med koncertom risali. Slike so podarili, mi pa smo jih prodali in denar namenili za nakup sodobne posteljice v celjski porodnišnici. Nevsakdanjemu vabilu so in Božidar Ščurek. V dobrih se takrat brez pripomb od- dveh urah so obiskovalci zvali Vlado Geršak, Jože Žla- prireditve lahko spremlja-us, Toni Mohar, Špela Žafran li prijeten glasbeni nastop mnogih gostov ter opazovali mojstre, kako so po platnih vrteli čopiče. Vsem se je zdel tak glasbeni večer prijeten in nekaj novega. Po koncertu so največji navdušenci takoj pokupili nekaj slik, ostale smo prodali kasneje. Na koncertu so med drugimi zapeli tudi člani Okteta županov, ki so ga sestavljali Peter Misja (Podčetrtek), Beno Podergajs (Vojnik), Andrej Kocman (Kozje), Miran Po risanju v Gorici pri Slivnici so od leve Toni Mohor, Špela Žafran, Vlado Geršak in Božidar Ščurek, manjka pa Jože Žlaus. ZVESTI NAROČNIKI Zasvojen z Novim tednikom Med najstarejšimi naročniki v občini Dobje je Konrad Hodej Kako so naročili prvo številko časopisa, je po vseh teh letih že malo megleno. Konrad ga je naročil malo po očetovi smrti, kar je bilo sredi 60. let prejšnjega stoletja. Žena Fanika pa je dodala, da je sama pri hiši preko 50 let, ampak je časopis bil že pred njo. Skratka Novi tednik je pri hiši, odkar pomnijo. »In tako bo tudi za naprej,« pribije odločen mož, ki nas pričaka pred idilično domačijo na skrajnem robu dobjanske občine. Fanika in Konrad sta v svojo nje. 15 hektarov sta do lani še kmetijo vložila vse svoje življe- sama obdelovala, čeprav sta si Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Saška T. Ocvirk je bila tokrat v Dobju. naložila že osmi križ. Konrad je sicer dve desetletji hodil na delo, a srce je bilo vedno na domačih poljih. Že pred 40 leti sta dala teren zravnati, da je zdaj mogoče vse strojno obdelovati. »Mislim, da moraš biti posebej neroden, da bi se s traktorjem prevrnil,« se pošali Konrad. Nakupila sta tudi vse potrebne stroje in v najboljših časih redila med 20 in 30 govedi. Mleko so na kmetiji oddajali več kot 35 let. Letos sta prvič del površin dala v najem, za domačo rabo pa obdržala samo še toliko, da preskrbita štiri glave v hlevu. Ko posedamo v senci pred obnovljeno hiško, vso v cvetju, ju za hip obide žalost. Več kot 400 let je bil priimek Hodej na tem koncu. Njima pa otroci žal niso bili dani. »Veliko je kandidatov ...« se trpko nasmehne Konrad in nakaže težke odločitve, ki so še pred njima. Najprej kroniko, potem pa vse ostalo Kolikor jima počasi že nagaja zdravje, nadomestita z dobro voljo. Fanika je pred časom prebolela infarkt, a se ne da prav dosti motiti. Kaj pa je lepšega kot z vso skrbnostjo pridelovati na njivi in se veseliti lastnih pridelkov. Tudi Konrad pravi, da že precejšen del njegove prehrane predstavljajo tablete. »Nekatere nadloge me spremljajo že 50 let, pa sem še kar tu,« šaljivo doda. Res je doma najlepše, ampak tudi po svetu ni slabo kaj videti. Konrad ne zamudi nobene priložnosti za kak planinski izlet, pa tudi v kraju je od nekdaj pripravljen poprijeti za delo in kaj narediti za skupno dobro. Z veseljem nam pokaže celo vrsto priznanj, ki so mu jih podelile razne organizacije in društva. Največ pa mu pomenijo dobri odnosi z ljudmi. »Sosedje so res zlata vredni. Za kuho nikoli nisem bil, pa mi tiste dni, ko je bila žena v bolnišnici, ni prav nič manjkalo. Vsega niti pojesti nisem mogel.« Za družbo in klepet pride vsak dan kdo mimo, ob torkih in petkih pa še Novi tednik, ki je še prav posebej zaželen gost. »Najprej preberem kroniko. Potem pisma, pa oglase in osmrtnice. Potem pa še vse ostalo. Žena mi pravi, da sem prav zasvojen s tem časopisom. Ampak jaz si res ne predstavljam življenja brez njega.« StO, foto: GrupA Fanika in Konrad Hodej sta v družbi Novega tednika že več kot 50 let. Zato sta bila hišnega darila NT&RC še posebej vesela. NOVI TEDNIK AKCIJA 17 Policist, predsednik, ekonomist, redar ali zlatar? Igralec ali prodajalec? Menda ne politik? TEDN/KOVA dovolilnica zamenjajte svoje ŠGTG in poklic! Ivan Jelen v operativno komunikacijskem centru - centru celjske policije. Na dan sprejmejo od 250 do 600 klicev občanov. Podžupan v prostorih za pridržanje! S Tednikovo dovolilnico na policijo Jelen bi iz vojske lahko prešel v policijo, a se je raje zaposlil v Premogovniku Velenje. Zanimanje za policijo pa je ostalo. Mimogrede, policijske uniforme ne sme obleči vsak, tudi Jelen je pravzaprav ne bi smel, a z malo našega lobiranja jo je le poskusil za nekaj minut. »Te dni bo minilo 50 let, odkar sem delal v vojaški policiji, vendar verjeli ali ne, v prostorih celjske policije še nisem bil nikoli,« nam je povedal 68-letni Ivan Jelen. Je naš redni bralec, na Novi tednik je naročen že 35 let, v Žalcu pa ga poznajo tudi kot podžupana. Uresničili smo mu željo. Ravno na slovenski dan policije je čisto od blizu spoznal delo policista. Še oblekli smo ga v policijsko obleko, da je vsaj malo okusil čar te uniforme. »Joj, mi v vojaški policiji v takšnih prostorih nismo imeli takega razkošja,« je razložil Jelen policistu Bogdanu Robniku, ko je v prostorih za pridržanje opazil vzmetnico. Našega zvestega bralca je po celjski policiji popeljal vodja policijskega okoliša Center in Dolgo polje Bogdan Robnik in mu policijo do podrobnosti predstavil. »Kje imate pa hotel za prenočitve?« je najprej zanimalo Jelena seveda o prostorih za pridržanje. In smo jih šli pogledat. In bili eni redkih, ki smo vanje vstopili brez skrbi, da bi morali tam ždeti do streznitve. »Prostori so tudi pod video nadzorom,« je razložil Robnik. Je pa Jelen imel pravzaprav privilegij. Videl je stvari, ki jih večina ljudi ne. Če je bil zelo pozoren, ni mogel preslišati niti, ko mu je Robnik povedal, da je na policiji (var- no!) shranjena tudi večja količina orožja. Videl je lahko tudi telovadnico, kjer se v borilnih veščinah urijo najboljši celjski policisti, ki dosegajo zavidljive rezultate na tekmovanjih. (Žal izoblikovanih policijskih teles ravno v času našega ogleda ni bilo. op. p.) Ženske! »Koliko pa je v policiji žensk?« je bil zvedav Jelen. »V zadnjih letih jih je na novo v Celje prišlo kar nekaj,« je razložil Robnik. Policija je vrsto let veljala bolj za moško področje. Sprehodili smo se še mimo pisarn in tudi Jelen je opazil, da bi si policisti vendarle zaslužili boljšo in predvsem novejšo pisarniško opremo. »Ali imate dostop do zaupnih podatkov?« našemu bralcu ni in ni zmanjkalo vprašanj. Zdaj ve, kakšne podatke o posamezniku lahko policist vidi in v katerih primerih lahko do njih sploh dostopa. Ob razlagi, kako pomembno je delo policista v lokalni skupnosti, kjer je ključnega pomena zaupanje ljudi, ki jih seznanjajo tudi s kakšnimi informacijami, je Robnik Jelena pospremil še do komandirja PP Celje Romana Grabrovca. »Veste, policisti bi morali biti bolje plačani za svoje delo,« mu je dejal Jelen, ko sta si segla v roke. Po kratkem pogovoru je sledil še ogled dela policijske uprave, kjer imajo svoje prostore prometni policisti. Tam Jelen ni mogel mimo nazornih fotografij najhujših prometnih nesreč na Celjskem, ki so za policiste, ki jih preiskujejo, že stalnica. Jelena je nato sprejel še vodja Operativno komunikacijskega centra Celje Božidar Pezdevšek. Tega smo srečali čisto po naključju, saj je v službo prišel kljub zasluženemu dopustu. »Ali se je morda kaj posebnega zgodilo, da ste prišli nazaj v službo?« smo novinarsko posumili. A na srečo je bil dan miren, Pezdevšek se je s svojim prihodom v službo le izdal, da pač brez službe ne more. Zato je tudi Jelenu pojasnil, kako poteka delo na OKC in kako policisti sprejemajo nujne klice. Dela policistov ni brez akcije, zato smo se odpravili tudi na teren, kjer je Jelen opazoval, kako se izvede nadzor prometa. Še pred tem je oko vrgel na vozni park celjske policije, predvsem na »marico«, ki jo policisti zaradi vgrajene tehnologije uporabijo pri obravnavi najhujših nesreč. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA avm c a. Bod it« drzni in in izvirni, kajti samo tako vam bo uspelo! Ime priimek: Starost : Za en dan bi rad^-a bil^-a; , ker Za piko na i je Jelen spremljal še postopek policista pri nadzoru cestnega prometa. »Pa preglejte vse, tudi opremo,« se je s pločnika vživel v policijsko delo. In tako čisto ob blizu videl, kako je policist ne le pregledal, ampak tudi svetoval, kaj mora mladi voznik zelo dobro vedeti o opremi, saj smo ustavili - avtošolo. Brez skrbi, nismo kaznovali. Kas1ov: Telefon : Če bi tudi vi radi bližj e spoznali poklic, ki se vam zdi privlačen, ali bi se za nekaj uric preizkusili v določenem poklicu, ki ste si ga vedno želeli opravljati, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje. 18 PORTRET NOVI TEDNIK Poslikani iskalec X-faktorja Celjan Aleš Uranjek je glasbenik in menedžer ter v zadnjem času predvsem slaven sodnik Vranje črni lasje, zametek bradice in umirjen globok glas izkušenega igralca na sceni. Ko sleče suknjič, se pokažejo tetovaže na rokah. Tiste, ki silijo izza ovratnika, dajo slutiti, da bi imel pokazati še marsikaj zanimivega. Na prvo žogo bi človek rekel, da je stari roker svoja najbolj divja leta pustil za sabo. A kaj, ko se zdi, da se mu iz oči smejita dva navihana vražička, ki še zdaleč nista rekla zadnje. Alešu Uranjeku se je zdelo, da je v 30-letni glasbeni karieri s skupino Šank Rock doživel vse, kar lahko glasbenik na slovenski sceni sploh doživi. A se je zmotil. »Prišli smo do zgornje meje slave. Vsaj mislil sem tako. Nisem vedel, da te lahko pojavljanje v najbolj gledanem terminu komercialke izstreli tako visoko. Zdaj me ustavljajo otroci iz prvega razreda in sivolase gospe. Vsak ima pripombo, poklon ali kritiko. Po pravici povedano ne dojemam čisto,« se smeje Aleš. Naenkrat je vse, kar je povezano z njim, »vroča roba«, vse stare slike - če je na njih v roza pajkicah, toliko bolje - pa spet aktualne. »Na začetku oddaje so me pripravili na to, da bo veliko lepega. Da pa bom moral požreti tudi marsikaj grenkega. Rumeni tisk je bil od nekdaj, ampak nikoli ni šel čez mejo. Zdaj pa sem iz tedna v teden bolj osupel nad domišljijo ljudi, ki si neke zgodbe gladko izmišljujejo. Če odštejeva take pogovore, kot je najin, me nikoli nihče ni poklical, da bi kakšno stvar preveril. Sem pa sčasoma dobil precej trdo kožo in gredo stvari enostavno mimo mene.« Mrzel pot pred usodno odločitvijo V oddaji X-faktor je dobil Aleš najtežjo nalogo. Iz popolnih tujcev je ustvaril homogene skupine, ki so morale delovati in zveneti tudi na odru. Do finalne oddaje mu je uspelo pri- Aleš Uranjek je že dolga leta tudi lastnik glasbene agencije Uran. »Kot menedžer in mentor skušam biti čimbolj prijateljski. Je pa res, da to ni posel za vodnarja. Čisto preveč se čustveno vpletem. Na začetku je bil šok. Nekoga praktično narediš, ga potegneš iz garaže, z njim delaš desetletje, potem pa ti obrne hrbet. Ampak zdaj se s tem ne obremenjujem več. Ko začnemo gledati na stvari drugače, ko nimamo več skupne vizije, si pač sežemo v roke in gremo vsak po svoje naprej.« peljati štiri fante z imenom In&out. Čeprav jim je končna zmaga ušla, to še nič ne pomeni. »Vsi sodelujoči so imeli v tem času tako medijsko promocijo, ki je ne dobiš nikjer drugje. Izhodišče je izvrstno. Zdaj šele bo čas, da dokažejo, ali res imajo tisto nekaj, če si res tako močno želijo in če so pripravljeni garati za svoj uspeh.« To je tudi tisto, zaradi česar Aleš ponoči še vedno mirno spi, četudi je moral v tem času sprejeti nekaj izjemno težkih odločitev. »Tega ne privoščim nikomur. Še zdaj včasih razmišljam, če sem se prav odločil. Ko sem videl, kdo prihaja na oder in da bom jaz imel zadnjo besedo, me je v trenutku mrzlo oblilo. Zavedam se tudi, da imajo vsi ti ljudje že cel kup fenov in da sem v tistem trenutku za marsikoga postal najbolj osovražena oseba na Zemlji. Veliko je solz, veliko čustev, navezal sem se na te mlade ljudi. Vem, kako razmišljajo in česa so Aleš Uranjek sposobni. Kot vodnar se hitro preveč čustveno vpletem v situacijo. Zato sem si vztrajno ponavljal, to je šov, to je igra in tu smo za to, da se zabavamo.« »Biti zvezdnik v holivudskem stilu se pri nas res ne da. Če slava in uspeh pomenita, da imaš pet hiš, 20 kopalnic, tri ferarije in kar je še tega, tega ne bom dosegel nikoli. Pa tega tudi ne rabim. Slovenija je tako majhen trg, da je uspeh že to, da lahko živiš od tega, kar rad delaš. Da zvezdniki ne kupujejo solate na tržnici in ne počnejo drugih vsakdanjih stvari, pa ni res. Največje zvezde, ki sem jih spoznal, so izjemno prijetni in preprosti ljudje.« »Tega mi prijatelji sploh ne verjamejo, ampak ko grem včasih pozno ponoči domov s kakšnega rokovskega koncerta, preklopim na tretji program nacionalnega radia in poslušam klasiko. Enostavno paše.« da sta moja dva kolega, s katerima se sicer zelo dobro razumemo, vse skupaj vzela še bolj osebno.« Kot je znano, je v prvi sezoni zmagala Demetra Malalan. O tistem nekaj, označenem z x, pa Aleš pravi, da je bilo praktično nemogoče napovedati, kako se bo razvilo. »Sami smo se čudili, da se Matija Jahn nikoli prej ni znašel v izločilnem boju, čeprav je bil gotovo najslabši vokalist. Očitno ima tisto nekaj, kar smo mi spregledali. A pot je še dolga. Nekomu uspe nahrbtnik prinesti na vrh Uršlje gore, drugi pač omaga na sredi poti.« Šank Rock še kdaj v živo? Aleš je bil rojen v Celju, potem je živel v Velenju in zdaj ima svoj dom spet v rodnem mestu. Za bobne je kot osmošolec sedel iz protesta, ker njegovemu prijatelju iz njih ni uspelo kaj prida spraviti. Njemu pa se je odprl nov svet. V približno istem času je bil prvič na koncertu skupine Bjelo dugme v Rdeči dvorani. »Bil sem kot v transu in ure so minile kot minute. Takoj sem vedel, da je to »Nikoli ne reci nikoli. Nobena juha se ne poje tako vroča. Sem mislil, da bo Šank Rock relativno kmalu spet stal skupaj na odru. A kot zdaj kaže, je zato vse manj možnosti.« Eden na Uršljo goro, drugi nazaj domov Če ste med tistimi, ki so prepričani, da je bilo v oddaji vse zrežirano, mu morda ne boste verjeli, a Aleš deluje prepričljivo. »Pustili so nas povsem pri miru. Izbrali so me - in počaščen sem bil zaradi tega - kot Aleša Ura-njeka, nekoga, ki bo jasno in neobremenjeno povedal svoje mnenje. Če bi hoteli igralca, bi izbrali igralca. Če bi začel izbirati besede po načelu všečnosti, bi tako ali tako v hipu pogorel.« In zato so bila tudi zbadanja med žiranti pristna. »Cel koncept je izvrsten. Vse je ena sama drama. Drama v zakulisju, med nastopajočimi, drama med nami tremi. Ne moreš drugače, kot da trdno stojiš za svojim kandidatom, četudi veš, da mu nastop ni ravno vrhunsko uspel. Res imam občutek, tisto, kar želim v življenju početi.« Čez nekaj let je s skupino Šank Rock v resnici tudi sam žel stoječe ovacije svojih oboževalcev. Lani za silvestrovo je legendarna skupina razpadla. Ker Aleš pravi, da si je vzela premor, nas je seveda zanimalo, kdaj jo bomo lahko spet videli skupaj. »Nikoli ne reci nikoli in verjamem, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Mislil sem, da se bo to zgodilo relativno kmalu. A odkar naš nekdanji pevec Jelen s svojo skupino veselo preigrava naše komade, je za to vedno manj možnosti.« Svojo skupino je praktično takoj ustanovil tudi Aleš. Pod imenom Cover Lover so zbrani štirje fantje. »Vsako jutro začnem igrati na bobne. Igral bom, dokler bom mogel, in všeč mi je družba mladih, perspektivnih glasbenikov, s katerimi podobno razmišljamo.« Njihovo glasbo bomo lahko v živo slišali že ta konec tedna na planinskem Klumpanju. Tudi Aleš bo po dolgem času neobremenjeno prijel za paličici. Zadnje tri mesece je namreč bolj ali manj živel samo za črko x. In kot vse kaže, bo prihodnje leto zgodbo ponovil. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA »Zadnje mesece živim samo še za X-faktor. Dejstvo je, da sem dobil najtežjo nalogo, češ, ti boš to zmogel. Ampak ni lahko. Še ni dobro konec, pa me že snubijo za novo sezono. Kaj pa vem ...« NOVI TEDNIK PROSTOVOLJSTVO 19 Boštjan Jamnik ni prišel na Festival prostovoljstva, saj je prav takrat obiskal zobozdravnika v Sevnici. »Najprej niti nisem vedel, da dobim priznanje, in morda se njegovega pravega pomena še ne zavedam. Delati za druge se mi zdi nekaj samoumevnega. Rad bi, da se pri mladih ta čut privzgoji, da se zavedajo, da je treba nekaj narediti tudi za druge, čeprav od tega sam nič ne pridobiš,« pravi in dodaja, da je sam veliko tega odnesel iz družine. »Moja mama bi vse naredila za druge ljudi, četudi v svojo škodo, na račun svojega zdravja. Nekaj je človeku položeno v zibelko z geni, drugo pa je vzgoja.« Pomoč sočloveku je samoumevna! Vodja Salezijanskega mladinskega centra Celje Boštjan Jamnik prejel posebno priznanje za prostovoljstvo Na letošnjem, že sedmem Festivalu prostovoljstva, kjer Celjski mladinski center v sodelovanju z mestno občino razglasi naj prostovoljce v posameznih starostnih skupinah, so prvič podelili tudi posebno priznanje. Prejel ga je Boštjan Jamnik iz Društva Salezijanski mladinski center Celje. Čeprav se mu zdi pomoč sočloveku nekaj samoumevnega, nekaj, kar bi morali početi vsi, je priznanja vesel. Še bolj pa ga veseli, da je priznanja za naj prostovoljce prejelo tudi veliko mladih prostovoljcev iz Don Boskovega centra. Boštjan je po duši še ve- na Štajerskem. Doma je iz dno Dolenjec, čeprav za- Šentjanža na Dolenjskem, dnjih nekaj let živi in dela kjer je odrasel in kamor se še vedno rad vrača k družini in prijateljem. »Življenje na kmetiji je nekaj posebnega, vedno je veliko dela, družbe vrstnikov ni, prav tako ne časa za neumnosti,« se spominja in doda, da so mu starši dali lepo popotnico za življenje z lastnim zgledom. Iz tistih časov mu ob množici lepega ostaja v spominu pravzaprav le ena neuresničena želja. »Močno sem si želel igrati na harmoniko, a ni bilo možnosti.« Salezijanci prva izbira Čeprav Boštjan izhaja iz verne krščanske družine, ga starši nikoli niso silili v cerkev ali k verouku. Njemu se je to zdelo samoumevno, oče pa je težko razumel, da k maši hodi tudi med tednom. Ko je tudi njegov brat Miha hotel na du- hovne vaje, je odločno dejal, da je dovolj, da to počne že Boštjan, njemu pa ni treba. Za razliko od drugih fantičev, ki sanjajo, da bodo policisti, vojaki ali vsaj gasilci, je Boštjana že v osnovnošolskih letih zelo privlačil poklic duhovnika. »Rad sem pomagal župniku, bil sem ministrant, občasno sem sveto mašo spremljal tudi z igranjem na harmonij,« se spominja in dodaja, da je bil pri izboru svojega poslanstva zelo natančen. »Hotel sem postati salezijanec.« Z redovno družbo salezijancev se je prvič srečal na duhovnih vajah za ministrante v Trebnjem. Navdušili so ga njihovo delo z mladimi, njihova prisrčnost in domačnost. Boštjan se je zato po končani osnovni šoli v domačem kraju odločil za Gimnazijo Želimlje. Po maturi je zaprosil za vstop v noviciat oziroma pripravo na vstop v redovno družbo, ki ga je opravil v Pinerolu v Italiji. Po začasnih zaobljubah je začel študirati teologijo in filozofijo v Ljubljani. Jeseni leta 1998 je študij za dve leti prekinil in v Želimljah opravil vzgojiteljsko prakso. »V ta čas segajo prvi dvomi, ali sem sposoben, ali sem vreden tega poslanstva, ali bom zmogel? Vmes je bila tudi kriza, malo zaljubljenosti, vprašanja, ali bi se poročil ... A prevladala je želja, da bi pomagal vsem ljudem,« se spominja po osmih letih, odkar je duhovnik salezijanec. Druženje z mladimi Tudi v časih dvomov in razmišljanj, kakšno življenje naj izbere, je Boštjan ves čas živel v duhu svojega sedanjega poslanstva. Kot vzgojitelj je namreč delal z mladimi. Priprava na duhovniški poklic ima pri salezijancih ves čas tudi prakso. Dve leti je bil tako vzgojitelj v Želimljah. In prav to preverjanje, ali je za takšno delo ali ne, je v njem še bolj utrdilo namero, da za vedno ostane član salezijanske družbe. Leta 2000 je študij v Ljubljani spet nadaljeval in ga marca 2004 z diplomo končal. Vsa študijska leta so bila zaznamovana tudi z raznolikim delom za mladino - vodil je ministrant-ske skupine, različne poletne oratorije, bil vzgojitelj. Kot duhovnik salezijanec je vodil salezijanska mladinska centra v Mariboru in Sevnici, zadnji dve leti je vodja v Celju. Veliko jih prihaja vsak dan Don Boskov center na Hu-dinji postaja množično zbirališče mladih. »Hiša je bila zgrajena leta 2004, potem je rasla s programi. Najprej je zaživel PUM - Projektno učenje mladih, imamo enoto Slomšek vrtca Danijelov levček, župnijo blaženega Slomška in seveda salezi-janski mladinski center,« našteva Boštjan Jamnik. Mladi Hudinjčani po Boštjanovih besedah najpogosteje rečejo, da »se dobijo pri Bosku« - in je vsakomur jasno, kje bo preživel popoldne in večer. »Nekateri so pri nas cele dneve, zanje je to drugi dom.« Srečujejo se tako z mladimi, ki obiskujejo njihovo župnijo, kot tudi z neverujočimi z območja Hudinje. Vrata so namreč odprta vsakomur. »Pri nas so vsi dobrodošli, le naša osnovna pravila morajo spoštovati - to pa so, da ne preklinjamo, spoštujemo drug drugega, prepovedani so kajenje ter seveda alkohol in droge.« Za mlade skrbi peščica zaposlenih preko javnih del in trije duhovniki salezijanci, a center brez animatorjev in prostovoljcev ne bi mogel delovati. Anima-torji in prostovoljci namreč vodijo programe, ki zajemajo vse od učne pomoči in dežurstev v igralnici, na zunanjih igriščih, v skate parku in ustvarjalnicah, učenja kitare do poletnih programov z oratorijem, s počitniškim varstvom otrok in počitnicami na morju. Ponosen je na okrog 60 animatorjev in prostovoljcev, večinoma najstnikov in študentov, nekaj pa je tudi starejših. »Otroke in mladostnike, ki prihajajo k nam in se vključujejo v naše dejavnosti, je težko prešteti,« še pravi in dodaja, da je skupina za učno pomoč vedno »polna«, veliko zanimanja pa je tudi za različne glasbene in športne dejavnosti, od skate parka do nogometa, košarke, odbojke in rekreacije na zunanjih igriščih, med katerimi je še zlasti priljubljeno letos na novo urejeno travnato igrišče. IVANA STAMEJČIČ Foto: US Priznanja na Celjsko Med najbolj prizadevnimi prostovoljci lanskega leta v Sloveniji je bilo tudi kar nekaj dobitnikov priznanj s Celjskega. Mladinski svet Slovenije je pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka na Brdu pri Kranju pripravil prireditev z razglasitvijo najboljših prostovoljcev in prostovoljskih projektov za leto 2011. Na natečaju Prostovoljec mladinski projekt. Ključno pri- leta je 130 različnih prijaviteljev predlagalo 162 posameznikov in 52 projektov. Podelili so naziva naj prostovoljec in naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, naziv naj prostovoljski projekt ter naj mladinski voditelj in naj znanje za kolektivno delo in naziv naj prostovoljski projekt je prejelo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije za vseslovensko humanitarno kampanjo Nešteto razlogov za življenje, ki so jo pripravili ob svoji 25-letnici. Posebno priznanje je prejel še Zavod Ypsilon za projekt medgeneracijskega sodelovanja in računalniškega opismenjevanja starejših Simbioz®. V njem je sodelovalo malo manj kot 2.500 mladih prostovoljcev z več kot 10 tisoč prostovoljskimi urami in več kot 5.700 starejših po vsej Sloveniji. Projekt Simbioz@ je pred dnevi prejel tudi nagrado Evropskega parlamenta. Med naj prostovoljci in prostovoljkami v najmlajši skupini do 19 let sta izstopala Velenjčanka Taja Korošec, ki jo je predlagala Srednja šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje za številne prostovoljske dejavnosti, ter Celjan Luka Marcen. Predlagal ga je Celjski mladinski center, in sicer za aktivnosti na kulturnem in mladinskem področju ter pri promociji prostovoljstva. V starostni skupini nad 30 let je na predlog konjiške občine postala naj prostovoljka Julijana Kralj iz Slovenskih Konjic, in sicer za obsežno delo za gibalno ovirane invalide, za vodenje Društva Vizija ter za zgled in motivacijo, ki ju daje svoji okolici. Naj prostovoljec je Ernest Večko iz Celja - na predlog celjske enote Ozare Slovenija, in sicer za obsežno delo na humanitarnem področju; za socialno oskrbo, druženje in spremljanje uporabnikov, za telefonsko pomoč v stiski, spremljanje neozdravljivo bolnih ... IS tednik 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Na fotografiji je ena izmed lanskih prometnih nesreč, ki se je zgodila v Košnici. Vozniki, ki se vozijo dnevno iz Laškega v smeri Celja že dobro vedo, da je cesta na posameznih odsekih zaradi udorov cestišča nevarna. Ali je to tipični primer, ki je že zrel za presojevalce prometne varnosti? In kakšne bi bile njihove ugotovitve? Presojevalci in izvedenci Presojevalci prometne varnosti niso enako kot prometni izvedenci. Slednje namreč pogosto zaslišijo sodišča za razjasnitev prometnih nesreč. Zaenkrat poročila in analize presojevalcev prometne varnosti na sodiščih niso veljavni, kot so izvedenska mnenja. A si zavod za prometno varnost za to prizadeva. Meja med izvedenci in presojevalci je namreč zelo tanka oziroma bo sčasoma zbledela. Zanimivo je, da Slovenija nima tipičnih prometnih izvedencev, saj v njihovih vlogah nastopajo strokovnjaki gradbeno-prometne stroke, ki večinoma preučujejo samo prometno nesrečo, ne pa toliko prometne infrastrukture. Ravno zato na zavodu za prometno varnost želijo, da bi se ta praksa spremenila. Takšna sprememba seveda ne bi pomenila, da bi za nastanek nesreče vedno krivdo zvalili na prometno infrastrukturo, saj mnogi odvetniki pri obrambi povzročiteljev najhujših prometnih nesreč iščejo odpustke zanje ravno v domnevno nepravilni prometni signalizaciji. »Tudi če bi vso signalizacijo odstranili ali če bi jo zakrival na primer sneg ali kaj drugega, do nesreč ne bi smelo priti. Cesta mora namreč biti že projektirana tako, da omogoča varno vožnjo, voznik pa mora upoštevati pravila varne vožnje, ki veljajo za varno odvijanje prometa, torej prilagoditi vožnjo razmeram na cestah,« opozarja Jovanović. Res je tudi, da je pogosto kakšna tragična prometna nesreča povzročila tudi spremembo v infrastrukturi. Tako je nedavna nesreča avtobusa v Švici, kjer je umrlo več kot 20 otrok, spremenila pogled na varnost v predorih. »Problematika SOS-odstavnih niš v predorih se je v Sloveniji nakazala že pred časom in ravno v teh dneh naj bi bilo znano končno poročilo študije, ki jo za upravljavca avtocest izdelujejo na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Odgovor v zvezi z optimalnim zavarovanem obstoječih niš glede na omejen prostor bo osnova za izvedbo ukrepa in v reševanje te zgodbe smo tudi bili vključeni presojevalci,« nam pojasni Herman. Ponekod naj bi namreč varnostne niše podaljšali, da bodo lahko vanje namestili naletne mehove. Da do podobnih nesreč ne bi več prihajalo. Do večje prometne varnosti tudi z manjšimi stroški Le občine se morajo malo bolj zganiti in se zavedati, da največ ljudi umre na njihovih cestah Leta in leta se ob prometni varnosti omenjajo tudi črne točke - mesta, kjer se zgodi največ hudih prometnih nesreč. Redko kje so se lotili prenove prometnih površin ali prometne signalizacije, ki bi prometno varnost dolgoročno izboljšala. Bolj kot občine se je tu izkazala država. Ta je za natančen pregled državnih cest ravno z namenom izboljšanja varnosti sklenila pogodbe s t. i. presojevalci cest, ki bodo s pregledom cestnega omrežja podali tudi boljše infrastrukturne rešitve. Šepa pa še vedno v mreži občinskih cest. Kjer se zgodi tudi največ nesreč. Presojevalec varnosti cest je v prometni stroki dokaj nov izraz. Uvedla ga je nova prometna zakonodaja, agencija za varnost prometa, pa je lani oktobra usposobila in dodatno izobrazila prvo generacijo presojevalcev. Njihova naloga je oceniti prometno varnost v vseh fazah, od načrtovanja, gradnje in obratovanja cestne infrastrukture. Trenutno ocenjujejo obstoječo varnost nekaterih delov slovenskih avtocest, saj je Dars glede na nove prometne predpise zavezan k periodičnim pregledom vsakih pet let. Ko bodo presojevalci preglede opravili, kar bo trajalo tudi nekaj mesecev, bodo izdelali poročila in podali tudi možne ukrepe tam, kjer bodo opazili kakšne pomanjkljivosti. Dars bo moral pri sanaciji ta priporočila tudi upoštevati. Torej vse za večjo prometno varnost. Presojevalec prometne varnosti je pri svojem delu popolnoma neodvisen. Za- radi majhnosti Slovenije je razumljivo, da se tisti presojevalci, ki so v kakršni koli službeni, poslovni povezavi z upravljavci določenih cestnih povezav, na razpis (ta je za presojo državnih cest potreben) ne morejo prijaviti. Lahko pa presojevalca k sodelovanju povabijo tudi občine. Te namreč zelo dobro vedo, da se največ smrtnih nesreč zgodi ravno na njihovih cestah. Četudi kdaj sumijo, da se je nesreča zgodila zaradi cestne infrastrukture, se do zdaj še ni zgodilo, da bi kakšen upravljavec ali na primer kakšna občina za to tudi odgovarjala na sodišču. Nova prometna zakonodaja je zdaj opredelila njihovo večjo odgovornost za stanje cest. Občine pa bi morale dojeti tudi, da so presojevalci idealna rešitev, saj bi občinam in lokalnim skupnostim poma- gali urediti določene cestne povezave, še preden se zgodi nova tragedija (mi pa bomo spet poročali o črni točki) in še preden se bo v sodni praksi pojavila kakšna sodba zoper upravljavce ... Varčujejo pri varnosti? Medtem ko država že več desetletij spremlja in tudi ureja črne točke, se pri tem slabše izkažejo občine, pravi presojevalec prometne varnosti Goran Jovanović, univ. dipl. inž. gradbeništva in direktor zavoda za prometno varnost iz Ljubljane. Agencija za varnost prometa naj bi sicer občine obvestila, da lahko z njeno posredno pomočjo najamejo presojevalce, ki bodo preučili določen cestni odsek, ki je morda problematičen, in podali možne rešitve, da bi bilo tam manj nesreč in več varnosti. Odziv občin? Medel. Razlog? »Mislim, da je razlog tudi to, da pravega zanimanja za to ni. In tudi zato, ker ni denarja. Temeljita presoja 300 ali 400 metrov ceste bi za občino pomenila od 3 do 5 tisoč evrov. In potem imajo občine rešitev nekega prometnega problema na mizi, nato sledi samo še rešitev o realizaciji. Menim tudi, da se bolj kot presoje na obči- nah bojijo rezultatov takšne analize. Ker potem so neke vrste obveznost, ki za seboj povlečejo še več financ. Ker samo prestavitev prometne signalizacije ne stane veliko, podreti neko prometno oviro pa lahko stane nekaj deset tisoč evrov,« razlaga Jovanović. Da je problem vedno kronično pomanjkanje denarja, pritrjuje tudi njegov strokovni kolega Egon Herman, dipl. inž. tehnologije prometa, prav tako presojevalec prometne varnosti, in ob tem resno opozarja: »V občinah se bodo morali začeti zavedati, da bo treba vložiti denar tudi v izboljšanje prometne infra- strukture, če želimo dobiti večjo varnost na cestah. Enako so storili tudi na Nizozemskem, v Angliji, Avstriji, kjer so že pred časom uvideli, da so največji prometnovarnostni problemi ravno na cestah niž- je kategorije, v katere sodijo tudi občinske cestne mreže.« Takšen strošek je na daljši rok namreč lahko manjši kot cena življenj ali cena rehabilitacije žrtev nesreč, ki se zgodijo na določenih cestnih odsekih. Toda strah pred naložbami v ureditev prometne infrastrukture je v občinah, kjer so s presojevalci prometne varnosti še vedno daleč premalo seznanjeni, lahko tudi odveč. Vsak prometni strokovnjak pri presoji prometa namreč zelo dobro ve, da se lahko že z majhnimi posegi doseže večja varnost. »Z minimalnimi finančnimi vložki se da kar nekaj izboljšav v prometu hitro in učinkoviti realizirati. Že prestavitev prometnega znaka se lahko izkaže za zelo pozitivno,« omenja Jovanović. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Kaj vse presojajo? Glede na smernice, ki jih je za izdalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS, so pri delu presojevalcev varnosti prometa pri pregledu cestnih odsekov ključni elementi funkcija, trasa ceste, uvozi/izvozi, servisi in počivališča, prometna signalizacija, oprema cest, obcestne značilnosti, varnostna oprema in potrebe ranljivejših cestnih udeležencev (motoristi). Pregled naj bi opravljali v različnem obdobju, saj morajo opraviti analize v dnevnem in nočnem času, zimskem ali poletnem in v različnih vremenskih pogojih in tudi v času jutranje ter popoldanske prometne konice. Promet se namreč ne odvija vedno enako. Ponavadi sodeluje več presojevalcev skupaj. Presojevalci ocenijo tveganje za varnost, predlagajo ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takšnega tveganja. Čeprav je v smernicah ministrstva zapisano, da pri pregledu varnosti ceste presojevalci ne potrebujejo podatkov o prometnih nesrečah, pa že v naslednjem odstavku omenjajo kot vzroke za pregled varnosti ceste tudi »visoko stopnjo tveganja glede na bazo podatkov o prometnih nesrečah, informacije o resnih problemih s prometno varnostjo, ki jih podajo policija, vzdrževalec, sodišče, občina ...« Kar z drugimi besedami nakazuje ravno na črne točke. Presojevalca prometne varnosti Egon Herman in Goran Jovanovič iz Zavoda za prometno varnost. junij 2012 - Nadzor nad stanjem cest zagotavlja izvajalec rednega vzdrževanja, pregledi presojevalcev varnosti cest pa so praviloma občasni oziroma ciklični. NOVI TEDNIK KRONIKA 21 V zapor ob koncih tedna in praznikih Tragedijo povzročil pijan Na Okrožnem sodišču v Celju so v sredo obsodili 31-letnega Danijela Dernjača, ki je pred šestimi leti na cesti Celje-Laško z avtomobilom do smrti zbil 37-letnega motorista. Dernjač je vozil močno pijan. V zapor bo moral za leto dni in štiri mesece, a še to le ob koncih tedna in ob dneh, ko v podjetju, kjer je zaposlen, ne bo delal. Nižjo kazen si je prislužil s priznanjem krivde, kar pomeni, da se je sojenje začelo in končalo po predobravnavnem naroku kar v enem dnevu. Prometna nesreča se je zgodila 16. junija 2007 sredi dneva, ko je Dernjač vozil v smeri proti Laškemu. Na ravnem delu ceste, pri tabli, ki označuje konec Celja, je zapeljal na nasprotni vozni pas in silovito trčil v 37-le-tnega Tomaža Logarja, ki je z motorjem pripeljal nasproti. Motorist je zaradi hudih poškodb umrl na kraju ne- sreče. Dernjač v nesreči ni bil poškodovan. Sorazmerno nizko kazen za tragično nesrečo, še posebej, ker je vozil pijan, saj je imel v krvi najmanj 2,47 grama alkohola na kilogram krvi, je dobil zaradi obžalovanja, priznanja krivde in zaradi časovne oddaljenosti od dogodka. Der-njač je namreč s tožilstvom podpisal tudi sporazum o priznanju krivde, zaporno kazen pa bo prestajal za zapahi le ob koncih tedna Prometna nesreča leta 2007, v kateri je umrl motorist. (Foto: arhiv NT) in takrat, ko v podjetju, kjer je zaposlen za nedoločen čas, ne bo delal. Dogovor o takšni kazni je posledica tudi tega, ker ima obtoženi, zdaj obsojeni, mladoletnega otroka, za katerega mora plačevati preživnino. Dobil je še stranski ukrep, in sicer prepoved vožnje motornih vozil za deset mesecev. Do zdaj je plačal tudi kazen 700 evrov zaradi cestnega prekrška, ki ga je storil v tej nesreči. SŠol Moški je po ropu poskušal zbežati kar s poštnim motorjem, vendar ga ni mogel spraviti v pogon, zato je beg nadaljeval peš. Spet rop pošte na Celjskem Tokrat na Polzeli - Ropar pobegnil peš V sredo popoldne se je na Polzeli zgodil rop pošte. Neznani moški je zatem, ko je prišel v prostor, uslužbenki zagrozil s pištolo in odnesel nekaj denarja, o višini zneska policija ne govori. Ropar naj bi nato pobegnil peš. Med ropom ni bil nihče poškodovan. Gre za moškega močnejše postave, visokega okoli 190 centimetrov. Imel naj bi modre oči, brke, po rokah pa naj bi bil močneje poraščen, so sporočili s celjske policije. Kriminalisti so na dan ropa vse popoldne na širšem območju Polzele postavljali blokade, poostreno pa so opravljali kontrole oseb. S preiskavo nadaljujejo, včeraj roparja še niso prijeli. Sredi junija smo že poročali, da so policisti preiskali dva letošnja ropa, in sicer aprilski rop zlatarne v Radečah, od koder so z grožnjami s pištolo trije roparji odnesli več zlatnine in srebrnine. V tem primeru so sicer prijeli enega vpletenega, dva še vedno iščejo. Takrat so preiskali tudi rop pošte v Jur-kloštru na območju Laškega, kjer se je zgodil podoben rop kot na Polzeli. Pošto je takrat oropal 21-letni Šentjurčan, ki so ga že ovadili. SŠol Foto: TONE TAVČAR INFO 113 Plaz oviral promet V naselju Prapretno na območju Šentjurja se je v torek nekaj minut čez 19. uro sprožil zemeljski plaz. Na cesti Planina pri Sevnici-Sevnica je zato bil nekaj časa tudi nekoliko oviran promet. Vzdrževalci ceste so nastale razmere sanirali. Plaz ni ogrožal objektov. Napadali so se z noži Celjski policisti preiskujejo okoliščine pretepa, do katerega je prišlo v noči na sredo v enem od gostinskih lokalov v Novi vasi. Po do zdaj znanih podatkih se je sprlo pet ljudi. Eden naj bi pri tem z nožem v roko in hrbet zabodel drugega in ga hudo telesno poškodoval. Ranjeni se zdravi v celjski bolnišnici. Kakšno ovadbo bodo zoper storilca vložili celjski kriminalisti, še ni znano. Nato se je podobna zgodba ponovila še v noči na četrtek. Sprli sta se dve skupini moških, dve osebi pa naj bi bili poškodovani zaradi vbodov z nožem. Policisti še niso končali s preiskavo. Kratek stik in pozabljena hrana V torek zvečer je v eni od stanovanjskih hiš ob Ljubljanski cesti zagorelo osebno vozilo, parkirano v garaži. Posredovali so celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Babnega. Vozilo je popolnoma uničeno, več škode je tudi na stanovanjski hiši. Škodo še ocenjujejo, poškodovan pa ni bil nihče. Isti dan zjutraj je požar izbruhnil tudi v podjetju Unior v Zrečah. Goreti je začelo pri montaži sončne elektrarne, kjer je prišlo do kratkega stika kablov in posledično do požara. Požar so pogasili zreški prostovoljni gasilci. Gasilci so morali na teren tudi dan prej v stanovanje na Kardeljevem trgu v Velenju, in sicer zaradi na štedilniku pozabljene hrane. Da je nekaj narobe, so opazili okoliški stanovalci, ki so tudi poklicali gasilce. V Kaševi ulici v Vojniku pa je pred dnevi zaradi kratkega stika na električni napeljavi zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše. Požar so pogasili vojniški prostovoljni gasilci, ogenj je poškodoval kombinirani grelnik tople vode, električno instalacijo in oplesk, zaradi česar je nastalo kar nekaj škode. Padla med sprehodom Konec preteklega tedna se je v Liscah v Celju med sprehodom poškodovala sprehajalka. Ta je hodila z Anskega vrha po Lunovi poti in nenadoma padla. Na kraju nesreče so jo oskrbeli reševalci celjske nujne medicinske pomoči, prvo pomoč pa so ji nudili tudi celjski poklicni gasilci. Poškodovano so odpeljali v celjsko bolnišnico. Ribe poginile zaradi nizkega vodostaja Pred dnevi je v reki Paki ob Tovarniški poti v Šoštanju poginilo več rib. Na terenu so bili prostovoljni gasilci iz Velenja, policisti in člani Ribiške družine Paka Šoštanj. O dogodku je bilo obveščeno tudi podjetje Vodno gospodarstvo Drava Ptuj. Ribiči in gasilci so na kraju ugotovili, da je najverjetneje zaradi nizkega vodostaja in pomanjkanja kisika poginilo nekaj večjih rib, ki so jih že odstranili iz vode. SŠol VSAK ČETRTEK ob 12-15 d m ev# 95.1 I 95.9 j 100,3 | 90,6 MHz www.r; 'I GLEDIIU N ■ 22 PISMA BRALCEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Ko pravila postavljajo birokrati (Novi tednik, 8. junij 2012) Medtem ko se je generacija današnjih staršev v otroštvu igrala z zarjavelimi žeblji v lesu in z doma izdelanimi puškami, se sprašujemo, čemu služijo novodobni normativi za zagotavljanje varnosti na otroških igriščih. Tudi otroških avtosedežev ta generacija ni poznala. Niti ne zračnih blazin v avtu. Standardi za varnost zunanjih otroških igral so zato, da se določijo okviri sprejemljivega. Definirajo jih strokovnjaki, ki že vrsto let izdelujejo igrala v sodelovanju s stroko, ki se ukvarja z analiziranjem nezgod otrok na otroških igralih. Tako so podane smernice tudi manjšim proizvajalcem, da lahko zagotavljajo igrala, ki so varna. Igrala, ki so namenjena javni uporabi, morajo ustrezati varnostnim normativom. Preprosto zbijanje desk seveda ne zadostuje za varnost otroka pri igri. V SPOMIN Leon Mokotar Na pragu poletja smo se nekdanji sodelavci, prijatelji in sosedje poslovili od Leona Mokotarja. Njegova življenjska pot se je začela avgusta 1950. leta v Celju. Njegovo mladost so zaznamovali burna družbena dogajanja doma in v svetu ter študij politologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Vedno je bil razmišljajoč, nemiren iskalec odgovorov na vprašanja, ki so se šele slutila kot nov izziv za takratno družbo socializma. V Ljubljani je stopil v svet političnih iskanj v organizaciji klubov OZN, v Celju pa se je ob koncu 70. let v svoji prvi službi na OK SZDL Celje že znašel v vrvežu realnih življenjskih vprašanj. Pri iskanju odgovorov je bil duhovit, vedno pripravljen za iskriv, humoren dovtip in dialog. S svojim intelektualnim in kritičnim nemirom je bil najbrž najmanj prilagodljiv, a hkrati zavezan ekipi in ideji. Bil je iskalec, vedno je hotel več, iskal je odgovore na prava življenjska vprašanja: zakaj ne večstrankarski politični sistem, zakaj je napredek povezan z uničevanjem okolja, kje so pravice potrošnikov do zdrave oskrbe. Spraševal je na provokativen in nenavaden način. Takega smo poznali najožji sodelavci iz pisarne, kjer so se zbirali mnogi somišljeniki na sproščenem in prijetnem klepetu. Ali pa sončna energija! Kako daleč je segel! Ob koncu sedemdesetih je bilo res vizionarsko razmišljanje, kako se bomo odpovedali umazanim energijam na račun sonca. Poklicno pot je nadaljeval v socialistični zvezi v Ljubljani in Potrošniški zvezi Jugoslavije v Beogradu in se v samostojni Sloveniji odločil za nelahko podjetniško pot. Priložnost je iskal tam, kjer je bilo za individualen pristop pri odpiranju vrat najtežje. A takšen je bil in ostal, ves prežet z nemirnim duhom in s samozavestjo osebnosti, ki je povsem prepričana, da je pot prava, čeprav so cilji težko uresničljivi. Ob kazanju prvih znakov kroničnega popuščanja srca se je, kolikor mu je dopuščalo zdravje, vse do presaditve srca januarja letos posvečal rodoslovju, raziskovanju prednikov in njegovo prvo večje delo je bil rodovnik družine Mokotar. Uspel je zbrati več kot 100.000 vpisov v rodoslovni program, ki niso bili zgolj statistični podatki. Rodoslovje je skoraj metafora njegove življenjske poti in je sčasoma postalo druga največja ljubezen v življenju. Prva so mu bili družina, otroci, hči Tina, sinova Matej in Lev. Imeli smo ga radi, v nas je pustil neizbrisljive sledi in nas ponovno povezal. Prijatelji in nekdanji sodelavci Enako je z igrali starejšega datuma. Še vedno je mogoče najti tudi taka, ki so bila izdelana še v času Jugoslavije, a starost še ne pomeni, da jih je treba nemudoma odstraniti. Preveriti je potrebno, ali izpolnjujejo varnostne zahteve sodobnih standardov, in če ne ustrezajo, se pristopi k nadaljnjim ukrepom. Če se odločite za nakup novih, morda bolj trendo-vskih in privlačnejših igral, priporočam, da preverite dobavitelja, ali pozna in sledi standardom. Igralo, ki izpolnjuje varnostne zahteve, še ne pomeni, da bo zagotavljalo varnostne zahteve, ko bo postavljeno na igrišče! Izjava, da trava ni primerna varovalna podlaga, ne drži povsem. Njena težava je zahtevano vzdrževanje. Res je v standardu navedeno, da blaži padec z višine do 1 m, vendar se lahko s testnimi metodami ugotovi, da je ob primernem vzdrževanju primerna tudi za blaženje padca z višje višine. Otroci so na udarce precej bolj odporni, kot smo odrasli. A hkrati nimajo vgrajenega občutka o tem, kaj je varno in kaj ni. Njihovo pomanjkanje izkušenj jim daje pogum, da splezajo višje, preverijo, kako daleč lahko skočijo z gugalnice, ali se mama moti, ko prepoveduje spuščanje po toboganu z glavo naprej. Nešteto je primerov, kjer otroci preskušajo meje, in prav je tako. Pridobiti morajo izkušnje. Morajo se naučiti. Vendar naj izkušnje pridobivajo sami in ne po krivdi neustreznega igrala. Ker igralo pač ne more prevzeti odgovornosti, jo mora prevzeti nekdo. Vzroka za odločitev zdravstvenega inšpektorja za za-pečatenje in zaprtje igrišča v šentjurskem vrtcu samo na osnovi objavljenih fotografijah ne morem komentirati, saj vključujejo premalo informacij. Predpostavljam, da se je za ukrep odločil zato, ker na igrišču obstaja resna nevarnost za poškodbo. Če pogledamo z drugega zornega kota, je s tem preprečil morebitne mnogo večje neprijetnosti, ki bi nastale v primeru nezgode od tožbe, dokazovanje kazenske in odškodninske odgovornosti osebja (ravnateljice, vzgojiteljice in vzdrževalcev - hišnika) ter zapletene in drage sodne procese in nenazadnje poškodovanega otroka, bolniško odsotnost njegovih staršev, bolečino bližjih. A o tem se vse do poškodbe ponavadi ne razmišlja. In zato so standardi: da preprečijo najhujše - v dobro vseh. Ko smo današnji starši odraščali, niso šteli, koliko jih je bilo oskrbljenih na urgenci. Bile so tudi take nesreče, kjer so otroci - zaradi ne-varnih igral - ostali celo brez vida ali so utrpeli še kakšno hujšo poškodbo. Žal tudi danes ni zadovoljive evidence, kje so se otroci poškodovali. Na spletni strani nam Inštitut za varovanje zdravja (Poškodbe otrok in mladostnikov) podaja zgolj informacijo, da je letno ho- spitaliziranih kar 440 otrok ter da jih okoli 2.330 poišče oskrbo na urgencah. Pristojnih oseb in virov informacij je na tem področju res malo, nekaj institucij in ustrezno certificiranih posameznikov pa vendarle je. Združili smo se v projektu Naše igrišče - varno igrišče, v jeseni pa bo luč dneva ugledala specializirana revija Oopa! Vse za varno igro. ANDREJA BEDNJIČKI, TÜV-izvedenka za nadzor igral in igrišč ISERA, Inštitut za uvajanje in združevanje sistemov PREJELI SMO Vse, kar človek stori živali, se mu povrne Kdaj se bo človek naučil živali, katerih edina napaka je, da se niso rodile kot ljudje, obravnavati z dobroto, ljubeznijo in s spoštovanjem, spoštovanjem do vsega živega na našem planetu. Živali so bitja, ki čutijo in občutijo bolečino, trpljenje, žalost in tudi veselje, radost, v kolikor jim je dano. Na žalost so grozodejstva, ki jih doživljajo, nepopisna, so žal delo človeških rok. Vroči dnevi so pred nami. Vemo, koliko trpljenja morajo prenašati živali, ki so izpostavljene vročemu soncu in žeji. Zaščitniki živali opozarjamo vse brezvestne lastnike, da so dolžni poskrbeti za svoje živali, da se bodo dobro počutile, da bodo zdrave in zadovoljne v svojem okolju, pa naj bodo to vzrejne ali druge domače živali. Že od nekdaj velja: kakršen gospodar, takšen pes. Ne bo odveč, da ponovno opozorimo vse brezčutne lastnike psov čuvajev, naj jih nikar ne pustijo na sončni pripeki. Naj imajo primeren senčni prostor, poleg tega morajo imeti tudi 24 ur dnevno na voljo svežo pitno vodo ter dvakratni obrok izdatne zdrave hrane. Mladički, stari do enega leta, se hranijo večkrat na dan s primerno hrano. Psi čuvaji, ki bivajo zunaj, morajo imeti leseno uto z nepremočljivo streho, uta naj bo primerne velikosti s predprostorom in z ležiščem ter dvignjena od tal. Če že mora biti pes priklenjen na verigo, mora biti lahka, dolga najmanj štiri metre, z usnjeno ovratnico, ki ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Pes ne sme biti privezan na zatezno, bodečo ovratnico. Psov, mlajših od osmih mesecev, ni dovoljeno privezovati. Vemo, da je bivanje psa na verigi in v bolj ali manj pretesnem pesjaku duševno in fizično mučenje. Rad bi tekal svobodno v svojem okolju, na dvorišču, kajti pes občuti samoto podobno kot človek in trpi, če živi ves dan izoliran od svojih ljudi. Potrebuje vašo pozornost, igro, božanje, ljubkovanje. Psu je nujna potreba, da se sprosti iz svojega ujetništva, zato ga peljite večkrat na dan na Savtnovt večeri u atriju $a%rittirvè fiiše Četrtek, 5. julij, ob 20. uri Marko Grobler (vokal, kitara] Vstop prost. (ffi slabem vremenu bo koncert v Savinoui hiši. 10ta ZKŠT ŽALEC. Aškerčeva 9 a. www.zkst-zalsc.si sprehod. Isto velja za pse, ki so več ali manj osamljeni v stanovanjskih naseljih, v blokih. Prav tako je vaša dolžnost, da pitno vodo ter ustrezno hrano priskrbite mucam ter ostalim hišnim živalim, da se bodo dobro počutile v tej poletni vročini. Zaščitniki živali prosimo, da pazite na svoje živali, predvsem na mačke in pse v času parjenja, kajti skoti se več mladičev, kot je zanje primernih domov in ljubečih, skrbnih ljudi, ki imajo živali radi. Da bi se izognili nadpovprečnemu pritisku, dajte samičke sterilizirati ali samčke kastrirati, da ne bo vedno več trpečih, zapuščenih živali. V primeru obolevnosti živali takoj obvezno nudite veterinarsko pomoč, oskrbo. Nikakor pa ne smete pozabiti, kako so v tem času žejne tudi naše ptice. Nastavimo jim nizko, plitko in nekoliko težjo posodo s pitno vodo, da se lahko tudi one odžejajo. Hvaležne vam bodo. Za zaključek pa še geslo svetovne zveze za varstvo živali, ki se glasi: Ne le človek, tudi žival ima svoje pravice! Društvo proti mučenju živali Celje ZAHVALE Zahvala zdravstvenemu osebju V prispevku bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali v postopku medicinske obravnave. Na račun sicer dobrega zdravja sem pri svojih 78 letih na srečo nevajen bolnišnic, prejšnji teden (sreda, 20. 6.) pa me je ostra bolečina v prsih prisilila k obisku zdravnika v ZD Šmarje pri Jelšah. Imena si žal nisem zapomnil, vendar se mu zahvaljujem za hitro reakcijo in odločitev, da me napoti v Splošno bolnišnico Celje. Tudi med vožnjo z urgentnim vozilom sem bil deležen skrbne in prijazne strokovne obravnave. Sredi noči sem bil tako sprejet v Splošno bolnišnico Celje na Oddelek za angiologijo, endokrinologijo in revmato- logijo, kjer so poskrbeli za stabilizacijo zdravstvenega stanja, ustrezno zdravljenje in odredili nadaljnje preiskave. Vsemu medicinskemu osebju v SB Celje želim izreči iskreno zahvalo in pohvalo. Moja izkušnja je, da svoje delo vsi opravljajo predano in požrtvovalno. Na svoji koži sem občutil, da pacient v celjski bolnišnici ni le številka, ampak je deležen osebne obravnave vsega osebja; od zdravnikov do medicinskih sester in praktikantov. Niso vse le zdravila, ogromno v težkih trenutkih, ko se človek počuti nemočnega, pomenita tudi lepa spodbudna beseda in spoštljivost. Tega sem bil deležen sam, isto sem opažal pri obravnavi ostalih pacientov. Še enkrat torej hvala vsem v ZD Šmarje pri Jelšah in SB Celje, posebej še predstojniku prim. asist. dr. Ivanu Žuranu, dr. med, ter odpustni zdravnici Jeleni Tepavac. BORIS STANOJEVIĆ, Podčetrtek Lepe počitnice Pritegnil me je naslov v Novem tedniku: Počitnice z Relaxom NT&RC v Črno goro že v januarju. Z ženo sva se prijavila v TA Relax v Celju. Avtobus nas je odpeljal v Sutimore v Črno goro 8. junija zvečer. Prispeli smo v hotel Nikšič v soboto, 9. junija, ob 10. uri. Hotel ima samo dve zvezdici, a naše počitnice so bile kar s petimi zvezdicami, saj so z nami letovale tri zvezdice iz NT&RC: Simona Brglez, Nena Lužar in Barbara Maček (ansambel RA-CE). Animacijski programi, igre in prijetno druženje z nami so naše počitnice naredili nepozabne, prijetne in zabavne. Iskrena hvala uredništvu NT&RC, da ste nam omogočili prijeten dopust in izlet po Črni gori. Vaša dekleta so zelo popestrila naše počitnice. Uredništvu vse priznanje. Takšno skupno letovanje utrjuje vezi med naročniki (bralci) Novega tednika in vašimi sodelavci. MARIJA in MARJAN TRŽAN, Štore • odkrivamo turistične bisere naših občin ssT V okviru oddaje Radia Celje Pojdi z menoj smo tokrat spoznavali Deželo Celjsko in raziskovali Dravinjsko. Vitanje biser tradicije Župan Občine Vitanje Slavko Vetrih nas vabi, da obiščemo Vitanje. »Poglejte si lepoto naših krajev, kjer smo se v zadnjih letih zelo potrudili in izbrskali na plan kar nekaj dejavnosti, ki popestrijo našo turistično ponudbo. Turizem smo ljudje, to je najpomembneje, in v Vitanju boste zares našli prijazne domačine. Ponašamo se tudi s sloganom Vitanje biser tradicije. Ena zanimivejših točk je vsekakor obisk vasice Hudinje, kjer je zibelka naše zgodovine. Najstarejši zapisi segajo v čas pred Kristusom, takrat so tam gospodarili Rimljani, izkoriščali pohorski marmor in ga vozili po vsem imperiju, pri nas pa pustili sledi v obliki rimskih grobov in nagrobnih plošč.« Na domačiji, kjer so našli plošče, so živeli po običajih, kar je pustilo zanimive sledi, zato si moramo ogledati Beškovnikovo kaščo. Domačijo iz začetka 19. stoletja sestavljajo ometana lesena hiša, preužitkarska hiša, gospodarski objekt in kašča iz leta 1814. Ta daleč naokoli edinstvena kašča je lesena, pokrita s skodlami in postavljena na s kamnom zidano klet. Dežeia ceusKa MAV D Po Srčkovi poti Srčkova učna pot je dolga dobrih 10 kilometrov in poteka po večjem delu Zreč. Na poti lahko vidimo in obiščemo Zreško jezero, Pavlakovo jamo in priljubljeno izletniško točko Zrečanov Golek. Ogledamo si lahko Muzej ozkotirne železniške proge, ki je potekala od Poljčan, Slovenskih Konjic in do Zreč, poučimo se lahko o začetkih kovaštva v Zrečah ter o kuhanju oglja, ki so ga uporabljali, dokler še ni bilo premoga. Na poti se lahko okrepčamo na Izletniški kmetiji Ančka, ki ponuja svoje dobrote tudi pod kozolcem. Njihove specialitete so štruklji, domači kruh iz krušne peči in gobova juha ter doma pridelano vino. Atrakcija kmetije je osliček Rudi. Na Srčkovi učni poti lahko spoznavamo tudi živalstvo in rastlinstvo ob poti ter se poučimo, kaj lahko storimo za varovanje okolja. Učna pot je torej namenjena skupinam otrok in tudi družinam ter vsem ostalim obiskovalcem. J/ vh Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij V Vitanju so se ves čas zavedali, da je treba lepotam kraja dodati kakšno zanimivo zgodbo. Dano jim je bilo, da so se lahko začeli ukvarjati z vesoljsko problematiko. Danes je tako ena najbolj obiskanih točk v Vitanju spominska soba Hermana Potočnika Noordunga, ki ji bo močna konkurenca kmalu dokončan objekt KSEVT-a. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij bodo odprli ob 120-letnici rojstva Noordunga. Aktivnosti se bodo začele 6. septembra z odprtjem središča, v katerem bo poudarek predvsem na predstavitvi Hermana Potočnika, biografiji in njegovem vplivu na razvoj vesoljskih programov na svetu. Tako se bomo tudi v Sloveniji začeli zavedati, kakšno planetarno dediščino je pustil za sabo Potočnik. Imeli bodo tudi gostujočo razstavo originalnih vesoljskih oblek, ki jih še vedno uporabljajo, umetniki in znanstveniki iz vse Evrope pa bodo v Vitanje prinašali tudi možnost, da se širša skupnost sreča s problematiko kulture v vesolju. Tadeja Waldhuber, v. d. direktorice LTO Rogla-Zreče, GIZ, Miha Turšič, direktor Zavoda KSEVT, Simona Brglez, novinarka Radia Celje, Tjaša Kangler, vodja TIC Slovenske Konjice in župan Občine Vitanje Slavko Vetrih pred Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Spominjska soba Hermana Potočnika Noordunga Utrinek s prireditve Poglejte ga, Pohorca Poglejte ga, Pohorca V poletnih mesecih se bodo začele vesele poletne nedelje na Rogli, že ta konec tedna pa bo na Gorenju pod Zrečami tradicionalna prireditev Poglejte ga, Pohorca, ki bo letos prvič trajala dva dni. Petkovo dogajanje so poimenovali Rock Po-horc, gre za »žur« za mlade s skupinami Alice - Blue, Zasilni vhod, Take off in 500 metrov, prav tako bodo pripravili tudi presenečenje. Sobotno dogajanje se bo začelo ob 15. uri, sam dogodek pa se bo imenoval Narodnozabavni Pohorc - staro in mlado pleše skupaj. Nastopali bodo Ansambel za vas, Zreška pomlad, pripravljajo veliko gasilsko tekmovanje, ob 19. uri pa bo zabava z ansamblom Euro kvintet. - pS :■ - A 't p-sE issïC ■ :> Srčkova učna pot privablja številne pohodnike. Konjiški dnevi Na Konjiških dnevih, ki se bodo končali jutri, so se predstavili številni, ki se ukvarjajo s kulturo in z ljudmi. Tako bo jutri ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta ob občinskem prazniku v Domu kulture Slovenske Konjice. Ob tem bo tudi zanimiv kulturni program, ki bo turistično in rudarsko obarvan. V Žičko kartuzijo Pestro dogajanje je tudi v Žički kartuziji. Letos je tam že deseta sezona Poletnih glasbenih večerov. 6. julija ob 20.30 bo nastopila skupina Manouche z moderno preobleko džeza, ki že dobro razgreva s svojimi hiti, kot so Kje si lubi, Bi šla naprej in Med zvezde in nazaj. Zasedba Manouche goji zanimanje do glasbenega izročila 30. in 50. let. 4. avgusta bo v kartuziji nastopila skupina Jararaja. Sicer pa v Žički kartuziji pripravljajo tudi tradicionalne duhovne tabore v juliju in avgustu, več informacij o tem lahko dobimo v TIC v Slovenskih Konjicah. Od 13. do 19. avgusta bo v Žički kartuziji gledališko-likovna kolonija Iskanja, ki s kartuzijo diha že deset let, zaključna prireditev, koncert in razstava del pa bodo 18. avgusta ob 20. uri. SB, foto: TimE ZAVOD CELEIA CELJE 4 + Naložba v vašo prihodnost ' cm/op iinwîiwy^iciwEviijorsKAUwiiA Ltfops