1. štev.
V Ljubljani, dne 10. januvarja 1901.
XL leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se po&iljati „Narodni TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vabilo na naročbo.
Zadnje volitve v kmetskih občinah so pokazale, kako potreben je neodvisen list, ki zastopa jedino le korist slovenskega kmetovalca, in pokazale so, kako razumen, možat in samostojen je naš kmetovalec tam, kjer je razširjen »Rodoljub«, a kako strahopet in kratkoviden je tam, kjer ni »Rodoljuba«.
»Rodoljub« opravlja na Slovenskem pravo misijonsko delo. Z ozirom na to se je »Narodna tiskarna« odločila, da bo »Rodoljub« še nadalje izhajal kot
teclxxil*:
in sicer za
ceno
ravno isto
kakor doslej to je za
1 K 60 v. na leto.
Somišljeniki! »Narodna tiskarna« si je s tem naložila ogromno žrtev, ker velja izdajanje tednika po tako nizki ceni silno veliko. Z ozirom na to pa vabimo vse somišljenike, naj pridno delujejo za razširjenje »Rodoljuba«, da dobi car mogoče največ naročnikov in bralcev.
Nekateri odlični rodoljubi so že na voje stroške naročili večje število »Rodo-ubov« in ga bodo zastonj delili mej udi. Obžaluje, da nismo pooblaščeni menovati teh vrlih mož pričakujemo pa, a najdejo še kaj več posnemovalcev.
Zlasti pa priporočamo vsem naroč-ikom, naj bi »Rodoljuba« skupno na-očali, ker s tem nam prihranijo silno eliko dela in mnogo stroškov.
S tem, da bo »Rodoljub« izhajal vsak teden, storimo važen korak za osvo-bojenje slovenskega kmetovalca iz duševne in politične sužnjosti, zato pa delujmo, da je ne bo vasi na Kranjskem, kjer bi ne čitali »Rodoljuba«.
Napredna zmaga.
Pri volitvah v skupinah kranjskih mest in trgov so sijajno zmagali napredni kandidatje.
Ljudstvo je govorilo z gromečo, lasno besedo, govorilo je govor, ki ga lora slišati vlada, govorilo je besede, ki i jih mora zlasti zapomniti oni, ki ]jud-tvu hočejo zastrupljati zdravo kri.
V Ljubljani je dobil napredni kan-idat dr. Ivan Tavčar 919 glasov, kleri-alni kandidat Sušnik 409, nemški kan->dat Baumgartner 358.
V gorenjskih in notranjskih mestih 6 dobil napredni kandidat dr. Ferjančič 32 glasov, klerikalni kandidat Šuman pa 95, mej njimi 125 nemških.
V dolenjskih mestih jo dobil na-r^dni kandidat Plantan 384, klerikalni
kandidat Elbert pa 325 glasov, mej njimi 125 nemških v Kočevju in 20 nemških v drugih krajih.
Zmagali so torej naši kandidatje sijajno. Klerikalci, ki so med volitvijo trobili, da gre za vero, so se združili z Nemci, ki silijo iz katoliške cerkve, zoper svoje verne brate.
Klerikalci so bili zmage v gorenjskih in notranjskih ter v dolenjskih mestih popolnoma gotovi in so že veselo popivali na medvedovo kožo. Vse so počeli, kar so mogli, da bi nas premagali. S škofovim listom lahko rečemo.
Vse najnižje strasti so poiskali po vseh kotih naše domovine; vse, kar je slabega, so prebrskali in s peklensko zvitostjo so vse to napeljali na svoj mlin. Ni bilo oderuha, ni bilo hinavca, ni bilo priliznenca, ni bilo brezznačajnika v naši deželi, ki bi ne bil delal z vsemi silami za klerikalce ali socijalne demokrate med nami. Vse, kar je slabega, se je združilo in vse, kar je slabotnega, se je poiskalo. Vse, prav vse!
Denarja se je razsipalo na tisočake; tiskanega papirja se je razmetalo med ljudi na cente in celo med ljudstvo, med to ubogo ljudstvo se je spustila naša duhovščina! — In kako! Vse se je uporabljalo! Zanemarjenost naše revne kranjske, ki tako živo zahteva skupnega dela, propadanje našega delavskega ljudstva, pomanjkanje prave izobrazbe, nevednost, revščina in strast: vse to je obračala nasprotna tolpa v boj proti nam, v boj proti napredno-narodni ideji. In vse ni nič pomagalo! Ljudstvo je odgovorilo z ognjevito vnemo, da je zdrava njegova duša in da si lopovstvo klerikalstva in socijalne demokracije ni in ne bo moglo privarati njegovega, v tisočletnih izročilih vtrjenega slovenskega srca. Lopovstvo zgoraj in spodaj, se reži poraženo s tal v divji zlobnosti, v surovi nesramnosti. Reži se svojim žrtvam!
Volitve so pokazale, da klerikalstvo v mestih in trgih, pri gospodarsko dobro stoječih, izobraženih ljudeh nima prav nobene zaslombe in prav nobenega vpliva.
Ako pomislimo, da smo letos prvič resno naskočili klerikalne postojanke na deželi in na Notranjskem, in Dolenjskem, dosegli velike uspehe, v tem ko smo v mestih sijajno premagali klerikalce, Nemce in vladne rogovilože, potem smemo z izidom volitev biti zadovoljni. Pokazalo so, da je naša moč v mestih večja, kakor je bila kdaj, da nas celo trije nasprotniki ne morejo premagati in pokazale so, da se tudi kmetski stan probuja, ter da bo pri prihodnjih volitvah s klerikalci po-metel do cela.
Kam vodi klerikalizem.
Po „Učiteljskem TovariSu".
Čudno je, čudno, da se ravno tisti ljudje toliko brigajo za ljudsko šolo, ki nočejo biti navezani na ženo in otroke! Ti ljudje žive med nami v posvetnih zadevah z glavo v vreči in vsaj dve stoletji prekasno, a hočejo vendar povsod gospodovati in vse najbojle vedeti. Oni hočejo spraviti pod ključ vse dobrote človeštva ter jih po malem drage prodajati. Ker pa zavedni ljudje nočejo imeti takih varuhov, se klerikalni fanatiki zadirajo proti njim in ljudstvo proti njim šuntajo. Ko bi Kristus zopet med nas stopil, bi ga ti ljudje še enkrat križali — ako bi ga mogli. — Ljudje, ki imajo drug poleg drugega na sebi vseh sedem glavnih grehov, obrekujejo naboljše delavce za ljudsko prosveto in ljudsko blagostanje. Oni hočejo biti naši vodniki v vseh rečeh in nas varovati kakor kozel vrt in volk jagnje. Poglejmo v špansko zgodovino, kam spravljajo klerikalni fanatiki svoje varovance, svoje »ovčice«.
Na Španskem je bilo v početku 17. stoletja 9000 moških samostanov. Poleg teh je bilo vse polno nunskih. Reda do-minikancev in frančiškanov sta štela 32.000 udov. — Pred smrtjo kralja Filipa III. jo bilo v Sevilski škofiji 14.000 kaplanov in v Kalahorski celo 18.000. Ti ljudje so osrečevali ljudstvo po receptih naših klerikalnih fanatikov. Ce oni niso osrečili Špancev, tudi klerikalci drugih dežel svojih »ovčic« ne osrečijo. Zgodovinavseh držav nam k a ž e, d a j e blagostanj o ljudstva odvisno od načel, katerim duhovščina vedno nasprotuje.
Poglejmo, kako je bilo v Španiji ob času, ko je stal klerikalizem na vrhuncu svoje oblasti.
Takrat je bilo pomankanje tako veliko, da celo kralj sam ni mogel plačevati svojih privatnih slug ter sproti poravnati svojih dvornih dolgov. — Leta 1693. se je ustavilo izplačevanje vseh penzij in se je odtrgala tretjina plače vsem uradnikom in ministrom. Lakota in uboštvo je vedno naraščalo in v letu 1699., piše angleški poslanec Stanhope, ki je bil takrat v Madridu, ni prišel dan, da bi ne bili ljudje med pretepanjem za kruh ubiti. Njegov tajnik je videl, kako je bilo pred neko pekarijo pet žensk v gnječi zadušenih. K siromakom v mestu je prišlo še iz okolice in z dežele v mesto čez 20.000 prosjakov, ki so ropali in morili prebivalce ob belem dnevu. Skozi celih 20 let je bilo mesto Madrid v anarhiji. Uboštvo in siromaštvo ljudstva v 17. stoletju se ne da popisati. Glavno mesto Madrid je trpelo hudo lakoto, in revščina se je kazala po
vsej državi, ki je bila preplavljena z menihi, duhovni in nunami. Vsi ti ljudje so hoteli dobro živeti, a niso prijeli za nobeno v resnici koristno delo, ampak izsesavali ljudstvo in je izkoriščevali, kjer je bilo mogoče ter je vodili po potih barbarstva, nevednosti in uboštva. Marsikatera cerkev je imela po več zgodovinopiscev, a to ni prineslo nič v usta in na život. Madrid je- imel v početku 17. stoletja 400.000 prebivalcev, v početku 18. stoletja pa samo 200.000. — Sevila, v IG. stoletju najbogatejše špansko mesto s 16.000 tkal-nimi stoli, pri katerih je koristno delalo 130.000 oseb, je padlo v 17. stoletju na manj nego 300 tkalnih stolov in mesto je vsled propada obrti izgubilo 3/4 prebivalcev. Vinogradi in oljčni nasadi v okolici so bili popolnoma zanemarjeni. — Toledo je imelo v prvi polovici 16. stoletja čež 50 tvornic za volnenino, leta 1665. pa samo še 13. Obrt s svilo je skoraj popolnoma prenehala. Ravno tako se je godilo z drugimi obrtnijami. — Poprej so se izdelovale po španskih mestih rokavice ter pošiljale v razne dežele. Tudi ta obrt je prenehala in prišlo je siromaštvo in grenek spomin na prejšnje bogastvo. Prebivalstvo Španije se je vedno bolj pogrezalo v revščini ter od lakoto umiralo. Ljudje so cepali od lakote po ulicah in cestah. Madrid ni imel do 18. stoletja nobene javne knjižnice, /nanstva so se zaničevala in vsako kritikovanje so je v kali zadušilo. Vsako preiskovanje in kritično motrenje je veljalo za grešno, trdna vera in ponižnost pa za najvišji zmožnosti.
— Razširjanje posvetnih znastev jo veljalo za hudodelstvo, nevednost za krepost, »ker tako človek lažje pride v nebesa«' — Leta 1700. so je predrznil nekdo predlagati, naj bi se snažile ulice po Madridu. Njegov nasvet je naletel na splošen odpor. Zdravniki sami so predlagali, naj ostane pri starem, češ, da nesnaga ublažujo zrak, ki bi bil sam na sebi preoster. Kopati so je veljalo za pregrešno, zato so so podrlo vse javno in privatne kopeli. Zdravniki so znali samo kri puščati in dajati čistilo. Kdor se jo njim zaupal za več časa, je lahko naredil križ čez svojo življonjo. Kralj Filip V. si jo vzel irskega zdravnika, ker med domačimi ni našel nobonega zaupanja vrednega. Zdravila so so dobivala samo iz tujih držav; med domačimi so bila ona še najboljša, ki niso škodovala.
— V sredi 18. stoletja ni imela Španija nobenega kemikarja, nobenega profesorja javnega prava, prirodoslovja, anatomije in botaniko. Imeli niso nobeno domačo španske zemljepisne karte in nobenega, ki bi jo znal narediti. Vsi zemljevidi, ki so jih imeli, prihajali so iz Francoskega in Nizozemskega. Nobeden Španec ni več znal, kako se delajo in oskrbujejo ladjo. Treba je bilo pošiljati po angleško tosarjo; domačini niso imeli do takih rečij ne vesolja, no znanja. — Rudniki so bili zapuščoni. Morali so zopet priti tujci, da so delo po rudnikih nadaljevali. Troba jo bilo vedno in vodno klicati tujce za razna dela, ker so bili domačini nevedni.
Tako so je godilo na Španskem, ko je imela duhovščina brezmejno oblast! Tako osrečuje klerikalizem! Tako bo jo godilo v *asu, ko jo slavni dominikance Bleda rekel, da jo troba vsakemu, ki ni trdne vere, kar vrat prerozati; klerikalci so izgnali takrat okoli en milijon najde-lavnejših ljudij iz dežele kakor divje zveri,
ker so jih sumničili in dvomili, so li zadosti trdne vere. Mnogo jih je bilo ubitih, posekanih, oskrunjenih in v morje vrženih. Na eni sami ekspediciji v Afriko jih je poginilo v malo mesecih okoli 100.000. To peklensko gonjo je pričel nadškof v Valenciji leta 1602. On je vložil proti Moriskom pri kralju Filipu III. spomenico. Ko je ta cerkveni knez videl, da so našli njegovi nazori pri duhovščini toplo podporo in ga krona ni zavrnila, vložil je v isti namen še drugo spomenico. Knezo-škof je govoril uradno. Njegovo dostojanstvo in stališče sta ga storili za naravnega zastopnika španske cerkve in tako : je zagotavljal kralja, da vsaka nesreča, ki f je zadela monarhijo, bi bila provzročena po navzočnosti nevernikov in sedaj bi bilo potrebno, jih iztrebiti in pokončati kakor je bil storil David s Filistejci in i Savel z Analekiti. Rekel je, da je bila armada, ki jo je bil Filip II. v letu 1588. I poslal proti Angliji, zato pokončana, ker j Bog ni hotel dopustiti, da bi se pobožno j podjetje posrečilo, ker so podjetniki trpeli med seboj domače brezverce; da se je vsled istega povoda ponesrečila ekspedicija v Algir, zakaj jasno je, da se nima i nič posrečiti, dokler bode Španija oblju-: dena s krivoverci in verskimi odpadniki. ! Zaradi tega je opominjal kralja, naj pre-I žene vse Moriske, pustivši jih samo nekoliko, ki se porabijo deloma za galero, deloma za dela v amerikanskih rudokopih. Tujo dostavil še, storilo bi Filipovo vladno dobo za vse čase slavno ter dvignilo Filipa visoko nad njegove prednike, zakaj ti so gotovo v tem oziru zanemarili svojo j dolžnost. — Ti nazori in opomini niso i bili samo v soglasju z nazori španske I cerkve; bili so tudi podprti po osebnem vplivu škofa v Tolohu, ki je bil španski primas in je to opomine gorko podpiral. V eni reči so vendar ni ujemal z nad* školom v Valenciji. Zadnji je menil, da otroci pod sednim lotom brez versko nevarnosti lahko ostanejo v Španiji, čemur je toledski nadškof najostreje ugovarjal, češ, da nočo spravljati v nevarnost Čiste, pravoverno španske krvi, ki bi so po brezvercih umazala. Rajše nego pustiti enega teh brezvorcev, ki bi utegnili zapeljati deželo, naj pridejo vsi moški, ženske in otroci naenkrat pod nož. Močna cerkvona stranka je bila za to, naj so Moriski no izžonejo iz dežele, ampak kar pobijejo. Motela je, naj se da izgled vsem narodom, kako, postopati z »brezverci«. Najbolj so jo s tem mudilo slavnemu dominikancu Bledi, kateri je rekel, naj so kar vsem Moriskom prereže vrat; Bog bodo že na onem svetu odločil za nebesa one, ki so v reinioi pravoverni, od tistih ki se samo hlinijo za pravo katoličane. Nastalo jo hudo preganjanje, morjonje, požiganje, skrumba žensk, ki so se odganjale, metanje otrok v morje itd.
Tako osrečuje klerikalizem! To jo Črn list iz črne zgodovine črne stranke! Nahajajo se še bolj črni!
Politični pregled.
Notranji položaj. Volitve v državni zbor sicer še niso končane, a žo so pretresa vprašanje, kaka večina se sestavi v novem drž. zboru. Nemci groze z obstruk-cijo, če bi se obnovila tista žalostna desnica, v kateri so sedeli tudi Slovenci, pa te grožnje so nam zde nepotrobne, ker si
tiste desnice he žele ne cehi, ne Poljaki, niti nemški klerikalci. Najboljše bi bilo, če bi se čehi nekoliko sporazumeli z Nemci in bi se ustanovila zmerna liberalna večina iz različnih slovanskih in nemških strank, saj je očitno, da prej v I drž. zboru ne bo miru.
Volitve v državni zbor. Doslej je izvoljena že dobra tretjina vseh poslancev. V obče se lahko reče, da so stranke večinoma ohranile svojo posest, izvzemši socijalni demokrate. Ti so pač nekaj mandatov pridobili, izgubili so jih pa veliko več. V prihodnjem drž. zboru ne bodo več tako številno zastopani, kakor v prejšnjem. Soc. demokratjo so pa padli, ker so prezirali velikansko moč narodnostne zavednosti. Nasprotno pa so mnogo pridobili nemški radikalci.
Vojna v južni Afriki. Angležem so jako slabo godi. Buri, to zdravo in krepko kmetsko ljudstvo, so popustili dosedanja bojišča in prodrli na ozemlje, ki je an-gležka last Zdaj se ne vojskujejo več na burskih tleh ampak na angleških, ker stanuje tudi v angleškem delu južne Afrike mnogo Burov, je naravno, da se jih je mnogo pridružilo burski armadi. Ta armada sili od vseh stranij naravnost proti glavnemu mestu Kaplandije. Vsa angleška je v silnem strahu in priznava, da se ves čas, kar traja sedanja vojna, še nikdar ni Angležem tako slabo irodilo kakor sedaj.
Kitajska. Vojna na Kitajskem bo kmalu pri kraju, ker je kitajski cesar ob-! ljubil, da se podvrže vsem zahtevam združenih velesil.
Domače in razne novice.
Državnozborake volitve. Dne 3. ja-nuvarja je bit na Slovenskem viharni i boj. Na Kranjskem jo bila volitev v mestih in trgih, in so naši somišljeniki sijajno zmagali. O tej volitvi govorimo na drugem mestu. Znamenita je bila isti dan vršivša se volitov iz peto kurije v Trstu. Tam jo prišel laški kandidat Ilortis v ožjo volitev s slovenskim kandidatom Ry-bafem. Pri ožji volitvi dne 6. t. m. jo zmagal sicer Hortis, a slovenski kandidat je dobil okroglo 8500 glasov. To jo velikanski uspeh, ki so ga dosegli tržaški Slovenci, a zalivala za ta uspeh gre v prvi vrsti okoličanom. Na Goriškem je pri volitvi iz pete kurije tudi prišlo do ožje volitve. Zmagal je s petimi glasovi dr. Gregorčič, ker jo dobil 21 laških glasov, dr. Turna, ki je imel večino slovenskih glasov, pa je propadel. V Istri jo bil v peti kuriji izvoljen laški kandidat. Hrvatje in Slovenci so nekaj časa upali, da izvo* jujejo ta mandat, a vzlic vsemu naporu so jim to ni posrečilo. Na Štajerskem jO v celjski poti kuriji propadel kandidat neodvisnih kmetovaleov in obrtnikov liri" bar in je bil izvoljen dekan Žičkar. V mariborski peti kuriji je slovenski kan~ didat Mlakar odstopil, da jo pomagal dO zmage nemškemu baronu Morsevu, ki j0 hud klerikalec, in da je podrl v prab kandidata nemške kmetsko stranke. '11 odstop je škandal in sramota. O lem bom0 še govorili. Pri volitvi v kmetskih občin»n na Štajerskem so bili izvoljeni vsi trij0 slovenski kandidatje: Robič, Berks in P'°J* Ljubljanski skot jo dobil pred kra1' kim od dež. predsednika barona Ho*'1* pismo, v katerem se je govorilo o vanju duhovščine zoper vojaštvo. Deželi
J
predsednik škofa seveda ni pohvalil. Po domače se pravi takim dopisom »nos«. Zdaj utegne škof dobiti še drug tak »nos«. Izdal je namreč pastirsko pismo, v kate -rem neusmiljeno napada cesarja Jožefa II., ki je bil največji dobrotnik kmetskega stanu, če bi kak časopis tako pisal o cesarju Jožefu, kakor je pisal škof, bi bil Časopis gotovo zaplenjen, urednik pa morda £e zaprt. Kar je pisal škof o cesarju Jožefu II. je škandal in sramota.
Prost Etbert, ki je kandidiral v dolenjskih mestih, je dobil vse kočevske glasove. Kočevci so liberalci, a glasovali •so vzlic temu za klerikalca, ker jim je prost obljubil, da se odpravijo vsi slovenski duhovniki s Kočevskega. To grdo iz-dajalstvo je pač vredno, da si dobro zapomnimo. Katoliški duhoven je obljubil, da slovenskim prebivalcem v kočevskem okraju vzamo slovenske duhovnike. Vera bi vsled tega trpela, ker Slovenci še ne znajo nemški, in ponemčevanje bi se tudi širilo — pa kaj zato, da bi bil le izvoljen prost Elbert. Toda pogorel je in tako so slovenski liberalci rešili tudi katoliško Vero in slovenske duhovnike na Kočevskem.
„Katolička Tiskarna" zopet obsojena. Zadnjič smo poročali, da je bila ^Katoliška Tiskarna« obsojena na primerno globo, ker ni predložila cenzuri ŠusteršiČeve brošure, v kateri so se duhovniki »strogo zaupno« učili, kako naj pri volitvah sleparijo. Blagoslovljeni gospodje se pa niso dosti zmenili za to obsodbo. Tudi po obsodbi niso predložili Šusteršičeve brošure, kar pač kaže, da morajo imeti jako slabo vest, in da ob--sega tista brošura stvari, katere bi radi prikrili oblastvom. Posledica tega postopanja je bila ta, da jo bila »Katoliška •Tiskarna« novic obsojena, in da so bodo obsodbe ponavljalo, dokler no predloži šustoršičeve brošure.
Potresni denar. Klerikalci obetali so volilcom vso mogoče in nemogoče zlate gradove, zlasti pa olajšanje potresnih bremen.   Ljubljančanje  pa  so  rokli »boljo drži ga, ko lovi ga«. Ce imajo klerikalci ros kaj dobro volje pomagati, naj dajo »isti denar ven, ki j t) bil za ljubljansko prebivalstvo   nabran po Cerkvah.  Sodi so, da je bilo nabranih &ad 30.000 gld. Kako izdatno bi bilo polagano revnim obrtnikom in drugim, ki Morajo  vračati potresna posojila,   če bi dobili ta zanje nabrani denar. Toda klerikalci imajo za ljudi samo sladko °bljubo, denarja pa no dajo iz rok. ^ar je izginilo kodaj v klerikalni bisagi, 116 pride nikdar več na dan. Pri potresu 8° je klerikalna lakomnost pokarala, v vsi nagoti, še milodare, nakane za prebivalstvo, so klerikalci požrli, 4t*aj pa so tako predrzni, da vabijo to *8to prebivalstvo, ki so jo grdo ogoljufali, voli klerikalca. Dobra kupčija. »Slovenec« je to dni p°vedal, da jo bilo 1. 1901 na Brezjah že ^8 Bvetih maš. To so pa že dohodki. V dneh znaša to, malo računamo po ^ K maša, skupaj 4196 K. In frančiškani 6 vodno zdihujojo, da so reveži in pobili0 milodare.
%    Stavka rudniških delavcev v Idriji
^ Popravlja že dalj časa. V ponedeljek 516 7 t. m. zjutraj se je stavka imela
ĆQt>. Toda — tako 80 nam piše iz Idrije t presenečenje povsod, ko bo vodi-
ll delavcev v n od i pred ponedeljkom
budili delavce iz spanja in jim »v imenu zadruge« zapovedali iti na delo. Že v tretjič se je štrajk definitivno sklenil, še v nedeljo zvečer je čobal rotil delavce, naj štrajkajo, in delavci bi bili skoro vsi ga poslušalij toda zvečer ob XI. uri so se za svojo kožo brez potrebe boječi vodje stvar premislili, — brez vsakoršne koncesije. Zakaj to? Ali je bil mari štrajk samo agitacijsko sredstvo za »socijaliste« pri volitvah? Ali so se mari zbali tistih 100 klerikalcev, katere je dekan par ur pred štrajkom, po naročilu direkcije in vlade, odgovarjal od štrajka? Socijalisti bi bili pač lahko vedeli, da klerikalec je vedno bil in bo vladni podrepnik, da direkciji podložni dekan, katehet e tutti quanti ne morejo, ne smejo delavcem svetovati kaj vladi nekoristnega, zlasti sedaj ne, ko jih j e vlada pri volitvah z vsem aparatom podpirala! Pa kaj stori teh 100—200 klerikalnih mamelukov? Socijalisti in neklerikalci bi bili vendar le delo zapustili, teh bi bilo pa pri 1000! Nadejati se je sicer, da štrajk, to najuspešnejše delavsko orožje, ni še vrženo v koruzo, a delavce so njih voditelji sedaj krvavo užalili in neizmerno oškodovali za dolgo časa. Zlasti pa velika škoda tiči tem, ker je bila krepka in uspešna podpora delavcem zagotovljena od narodne strani, — ne da bi bili to zaradi volilne dobe razbobnali. Sicer pa o tem obširneje pozneje.
Uspehi duhovniškega hujskanja. Z
Vipavskega se nam piše: Nasledki brez-primernega hujskanja kurata Ferjančiča na Gočah pri Vipavi so se že začeli kazati. Dve odlični obitelji na Gočah sta že prijavili i z s o p iz rimskokatoliške cerkve in prestopita k pravo slavju. To pa ne bo edini prestop. Toma rodbinama hoče slediti še več drugih ki so se naveličale nezaslišanega hujskanja katoliške duhovščine.
Prava človekoljubnost. Kako velik prijatelj ljudstva jo njegova svetlost knez VVindischgraetz, Be je pokazalo že v mnogih slučajih. Na prav drastičen način se kaže to njegovo krščansko človekoljubje tudi v sledečem slučaju. Da povzdigne blagostanje in zdravje Unčanov, napeljal je odtok grajske gnojnice uprav na ono mesto Unce, kjer Unčani zajemajo vodo. Ves smrad, vsi ostanki — sploh gnojnica grajska torej doteka v Unco ter okužujo vodo. Na ta način okužena voda jo seveda vrlo zdrava — in če nastane morda epidemija, so bodomo morali za to zahvaliti lo krčonskemu knezu. Le to naj se še omeni, da je ta prostor edini, kjer morejo Unčani zajemati vodo. Dobro bi bilo, da bi dobil za to napravo, ki je gotovo ve-lovažna za ondotno zdravje, knoz VVindischgraetz od morodajnih krogov — pohvalo.
Uosp, Pfeifer nam piše: Zahtevam, da po predpisu § 19. tiskovnega zakona v svojem cenjenem listu objavite naslednji popravek. Kes je, da sem imel včasih na kmetsko posestvo intabolirano terjatev. Ni pa roB, kar so bere v štv. 27 Rodoljuba od 15. decembra 1900, da mije siromašen kmot od to terjatve moral plačevati po 30 od sto. — Na Krškem dne 19. decembra 1900. Viljem Pfeifer. Res jo! Gosp. Pfeifer je imel intabuliratio samo 36% obresti.
Občinski zastop boštanski, je imel 31. deoembra 1. 1. javno sojo, pri kateri jo občinski svotovalec g. Anton Planinec
med drugim tudi sporočil, da sta časopisa »Slovenec« in »Slov. List« zadnje dni napadala obče spoštovanega g. župnika Antona Berceta zaradi državnozborskih volitev in predlagal naslednjo izjavo: »Zastop občine Boštanj protestuje kar najodločneje in najslovesneje proti temu, da se napada v »katolisko-narodnih« listih »Slovencu« in »Slov. Listu« naš vse časti vredni gospod župnik Anton Berce. — Gosp. župnik Berce je postopal ob volitvah povsem taktno in dostojno tako, da mu ne more nihče ničesar očitati, a ob enem je ohranil dostojanstvo duhovnika neomadeževano. Čast mu, občina ga spoštuje in mu zaupa. — Z napadom na g. župnika Berceta pokazala pa je klerikalna stranka, da sme i duhovne javno napadati, sama pa se strupeno togoti, ako jo drugi listi posnemajo. Sicer pa naj se stranka klerikalna ne utiče v naše razmere in v našo občino, ker občani Boštanjski ne trpe, da bi jih kdo teroziral in to nikoder in od nikogar, — tudi če bi se bahal, da govori iz njega »sveti duh«. ~ Boštanj je napreden od nekdaj. Predlog je bil živahno odobravan ter soglasno sprejet. — Simeršek m. p. župan, Jožef Kopp m. p., Anton Planine m. p., Jos. Papež m, p., Alojz Drmelj m. p., Martin Železnik m. p., Ivan Zakrajšek m. p., Jožef Slapšak m. p., J. Slavšek m. p., Ivan Lipar m. p., J. Tahor m. p., J. Steh m. p., F. Kodeh m. p., Jožef Mesejedec m. p., J. Jež m. p., F. Radenšek m. p., Ivan Marolt m. p., Martin Orehove m. p.
„Glina   vkup  štriha". Mariborski imajo smolo s svojimi uredniki pri Slov. Gospodarju« in »Siidst. Post«. Vsled prevelike  »pravicoljubnosti« blagoslovljenih gospodov »katoliškega tiskovnega konzor-cija« napram onim revežem, ki nosijo za par goldinarjev svojo kožo pred tiskovne oblasti,  sklenilo je pred leti društvo tiskarjev, da ne sme noben član prevzeti odgovornosti za pisarijo mariborske duhovščine. Vkljub temu posrečilo se je mariborskim duhovnikom pridobiti nekega A. Janšo za odgovorno uredništvo »Gospodarja«.   Duhovni gospodje so mislili, da so preslepili tiskarsko društvo ter se škodoželjno   smejali   v   pest. Naslednje pismo pa, katero je pisal ta vzorni urednik katoliškega časnika ptujskim nem-škutarjem, pa kaže, da so se v Mariboru našle v »Gospodarjevem uredništvu lepe duše«. Pismo se glasi:  Maribor dne 26. novembra 1900. Slavno načelno uredništvo »Štajerca« v Ptuju.  Vljudno vprašam, do kedaj jo čas za prihodnjo številko »Štajerca« rokopis poslati. Jaz zbral sem že več stvari, katere bodejo za Vaš list prav primerne (pasale). V zadnjem »Gospodarji« in »Sildsteirische Post« je »Štajerc« par-krat notri! jaz tega nisem mogel zabraniti; vem pa eno poročilo (notico), katero bi obema tema časnikoma tak strah naredilo, da bi nobeden teh časnikov nikdar več kakega poročila (notico) tako ali tako čez »Štajerca« pisal. Gospod načelni urednik! Jaz potrebujem najprvo znesek 120 gld. (stodvajset) zakaj, razložim na željo natančneje. Bi li jaz od slavnega vodstva ta znesek dobil, ako bi jaz po predpisu dolžno pismo od sebe dal, plačilno vsakega prvega dneva v moscu po 10 gld. s 6%  obrestmi?   Sem [oženjen  in imam zunaj hiše eno hčer, katero na dom ne Bmem upeljati in zdaj jo priložnost, jo v en zavod dati (Ljubljano*. Ako je to mo-
goče, bil bi hvaležen, vsakega prvega s poštno nakaznico 10 gld. in za vsako številko brezplačno (za »Štajerca«) 100 tiskanih vrst poročil iz Maribora in okolice poslati. Poročilo, katero bode strah napravilo, da ne bode noben časnik (namreč »Gospodar« in Siidsteirische Post«) več »Štajercu« sovražen, pošljem precej po sprejemu odgovora, katerega prosim prej kot mogoče. Naslov prosim, da se naredi na dom, ker v tiskarno ni varno. Z vsem spoštovanjem udani Auguštin Janša urednik »Slovenskega Gospodarja«. — Na to izdajalsko pismo, so odgovorili ptujski nemškutarji v Štajercu: Prav dobro ! Tedaj vemo mi, zakaj »Gospodar« čez »Štajerca« »šimfa!« Ne, vera je v nevarnosti in slovenski narod tudi ne, ako »Štajerc« samo 120 gld. plača, potem dela urednik »Gospodarja« tudi za »Štajerca!« Cela »Šinfa-rija« bila je torej samo zato, da se denar iz nas izpreša! Fej hudič! Ljubi »Slovenski Gospodar!« kar ti čez »Štajerca pišeš, tega ti itak noben človek ne verjame in tvoja »šinfarija« ni niti enega vinarja vredna, velikomanj 120 gld. Ako ti torej potrebuješ denar, išči ga kod drugod skup zgnati, saj je še veliko kmetov, ki so tako neumni, da tebi denar pošiljajo, od »Štajerca« pa ti ne dobiš nič, če ga hvališ, ali pa čez njega »šinfaš«.
Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja oddajo se od državnega vrta v Celju eden milijon različne vrste drevesc. Prijave za dobavo rečenih gozdnih drevesc sprejemata c. kr. okrajno gozdarsko nadzorstvo v Celju, c. kr. deželno gozdarsko nadzorstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 30. janu-varja, za jesensko pogozdovanje do 15. septembra vsakega leta.
Živela bigamija! Klerikalni gospodje okoli »Slovenskega Lista« pa hočejo na Kranjskem uvesti kar bigamijo! Dasi je tem hinavcem dobro znano, da je županov hlapec, ki baje mora »dobiti« službo šolskega sluge na II. mestni deški ljudski šoli, že oženjen, hočejo ga vendar ti raz-širjevatelji »ljubezni« še enkrat poročiti z županovo »kuharico«, ker, Če se spet poroči, tem nonasitnežem vendar zopet nekaj »kaže«. Dog naj vas torej živi, ki ste začeli prvi med Slovenci razširjati dvoženstvo!
Kaj so klerikalni poslanci? Klerikalna zmaga v kmetskih občinah jo bila zadnja zmaga klerikalcov na Kranjskem v 19. stoletju. Zmaga napredne narod mi stranke v mestih pa je bila prva zmaga na pred h jak o v na Kranjskem v 20. stoletju. Klerikalni poslanci so torej le revni ostanki 19. stoletja, s katerimi pa bomo v 20. stoletju kmalu pometli.
Parobrod na Ljubljanici. Gospod Karol Kotnik na Vrhniki je dobil po dolgem času in prizadevanju, ki ga je veliko veljalo, od ministrstva oziroma deželno vlade koncesijo za vožnjo s parobrodom po Ljubljanci. Gospod Kotnik misli spomladi napraviti večji parobrod, ili 1)0 imel prostora za kacili 100 ljudi.
Poskusen samomor. V Ljubljani se jo poskusil ustreliti 22 letni agent Rudolf Oebulj, baje v pijanosti, a so je samo ranil.
Ostuden človek. Tz Gharleroi v Rel-sjfiji poročajo: 19. pr. m. se je moral pred policijskem sodiščem v Tarmonde zagovarjati  22letni   dominikance Gau-
thier Leemann radi mnogih nemoralnih činov najostudnejšega značaja. Domini-kanec je bil katehet na neki klerikalni deški šoli ter tekom enega leta zlorabil skoraj vse svoje učence, ki so stari 6—13 let. V 25 slučajih se mu je krivda dokazala. Sodišče ga je radi teh 25 zločinov obsodilo petindvajsetkrat na 6 mesecev ječe. Dominikanec je po obsodbi pobegnil, a v Marchienees-au-Pontu so ga ujeli in ga v Charleroi zaprli.
Iz vojne na Filipinih desertiral. V
malem mestecu republiko Honduras je sedaj pojavil major Karol Rochefeller, ki je iz vojne na Filipinah desertiral. Sedaj priobčujejo časopisi vzrok, zakaj je ta mož, ki sejo sicer odlikoval z izredno hrabrostjo, zapustil zastavo. Pred tridesetimi leti je mož živel s svojo mlado gospo v llonkongu. Nekega dne je zginila kitajska dojnica z njegovim sinom. Žena mu je žalosti umrla v San Frančišku, kamor so ga prestavili. Kjer koli se je Rochefeller bojeval, udeleževal se je z veliko predrznostjo. Med krogljami je iskal smrti, a ni je našel. Na Filipinah je bil major 6. peš-polka. Tu je nekoč zadel na malo četo domačinov, kateri je poveljeval junaški mlad mož bele k ože. Strel iz majorjeve puške jo mladega moža usmrtil. Pri mrtvecu so našli pisma, iz katerih je major spoznal, da je — našel svojega sina in ga sam usmrtil. To ga je tako pretreslo, da je ubežal iz vojne v Kino ter se šele sedaj pojavil v republiki Honduras.
Zmaga na Goriškem.
Pri volitvi v slovenskih kmetskih občinah na Goriškem dne 8. t. m. je bil izvoljen kandidat napredne-narodne stranke župan Gabršček. Klerikalec Rutar je propadel.
Slava naprednim volilcem goriškim. Loterijske srećke.
Gradeo, 22. decembra. 26, 32, 3, 77, 12. Brno, 24. decembra.    81,  17,    7,  G3, 5.
Dunaj, 22. decembra. Lino, 29. decembra. Praga, 2. januvarja. Tr»t, 22. decembra.
23, 66, 12, 34, 65
29, 11, 20, 87, 89.
78, 43, 41, 19, 22.
19, 65, 89, 29, 90.
Tržne cene v Ljubljani
5. januvarja 1901.
PSenica, 100 kg Rož, „ . Ječmen, n Oves, „ . Ajda, „ . Proso, n . Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, „ Fižol „ . Maslo, kgr. . Mast, „ . Spehsvež,,, .
lit.
S
Rj
1360 1880 1360 13 -17-11 811 4 80 -24 -!20 -j 16 2 -1 10 l 86
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečjo „ Svinjsko „ Ko&trunovo „
Piščanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, „    ,, .   . . Drva trda, klftr. . . „ mehka,   „   . ,
A'	r
1	44
1	90
—	8
' —	16
i	28l
l	20'
1	10
l	30
—	•li>
—	-
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
Glavna slovenska
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna : na Kongresnem trgu 14^
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4va7o od dne vložitve-do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih druStev, kakor tudi de~ lavcev in poslov cele dežele se obrestujejo
po S0/«,.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne^ da bi se obrestnvanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik,
predsednik.
Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135.
Zahvala.
ofbSpi&ani ocm pcaozef v nocf oŠ 2t. na 22. novemSza /. i. tyo3dtv& San/ie )y§(avif&u mi jc tafioj izp/a* ca to ceto ovo to t &a fiatezo je 6U& /ItSa zavazovana. iSato oe tufurf SanfU „§Čavifit( top&> zafivaZ/ujctt** in jo voa/icrnu fimctu najSofj ptt* pozocam.
cHnton £eshovec
v S^eficmm vtfiu Ste v. /S.
(2567)
C3 C 0>
•o e a
(A
e
-o s * -2.
JC i-—   00   v O
"co N ©
> ^ > o
= g. 2
(/)  c *-
> c o- O to
© o "g J
» 2.S
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne* v Ljublj*11*'