Št. 336 (15.438) leto L L____________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 CPAD - Ul. Ristofi 28 - Tel. 0432/731190____ T tznn | ID POŠTNNA PLAĆANA V GOTOVM IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% s PRENOVLJENA TRGOVINA Trst, Ulica S. Ciljno 38 - Tel. 040/54390 SOBOTA, 23. DECEMBRA 1995 Najprej preseči miselne pregrade Vlado Klemse ■ Deželni svet FJK razdelil sredstva I slovenskim društvom in ustanovam TRST - Med proračunsko razpravo je deželni svet Furlanije Julijske krajine na včerajšnji seji razdelil finančna sredstva za kulturno delovanje slovenskih društev in ustanov. Slo je za namensko razdelitev finančnih sredstev, ki jo predvideva deželni zakon 46/91 o porazdelitvi državnega prispevka 8 milijard lir za leto 1996 in 8 milijard lir za leto 1997. Za leto 1996 so bile sprejete nekatere manjše spremembe: sklad za tisk je bil povišan od 300 na 800 milijonov lir, od 400 na 500 milijonov lir je bil zvišan prispevek za dvojezično šolo v Špetru, od 400 na 500 Na 3. strani milijonov lir pa je bil povišan prispevek beneškim občinam za razne pobude za širjenje slovenskega jezika in kulture. Za 100 milijonov lir (od 250 na 350) je bila povišana tudi postavka, iz katere črpajo sredstva za svoje delovanje priznane kulturne organizacije (ZSKD in SSO). ■ Moški iz Gropade I umri pri Divači DIVAČA - Mlad podjetnik iz Gropade, 30-letni Mauro Baldš, se je smrtno ponesrečil v Četrtek ponoči na cesti, ki pelje iz DivaCe proti Kozini. Njegov avtomobil je - verjetno zaradi razmočenega in spolzkega cestišCa - zaneslo s ceste. Bil je pri priči mrtev. Njegova družina je izvedela o tragediji šele včeraj dopoldne. V sredo ga bodo prepeljali Cez mejo. Na 5. strani Dolgo je na ploščadi pred svetogorsko železniško postajo stala bodeča žica. Potem so zgradili močan in varno ograjen zid. V osemdesetih letih sta se državi dogovorili za nizek zidek in nanj namestili za oko in okolje sprejemljivejšo mrežo, a je kljub lepotnemu posegu pregrada ostala pregrada. Bolj redki so tedaj pomislili na možnost, da bi spomenik iz obdobja hladne vojne v dogovoru med sosedama nekega dne morda odstranili. Navsezadnje so biti odnosi med Italijo in tedanjo zvezno državo Jugoslavijo zmeraj dobri in naravnost vz-gledni, sodelovanje med sestrskima mestoma pa tekoče in urejeno, kar je dopuščalo upanje da se bo to nekega dne lahko tudi zgodilo. Sicer pa so se ljudje ob meji, na eni in drugi strani, naučili živeti. Mejo in tistih par sto metrov zidka so uspešno obšli, pa čeprav skozi mejne prehode, ki jih na Goriškem zares ne primanjkuje, saj je najbližji le preko struge Koma Pregrada sredi ulice in trga je s časom postala nezanimiva celo za tujce. Ob vseh spremembah, ki smo jih doživeli ob koncu osemdesetih let, ob napovedih skupnega načrtovanja razvoja goriškega prostora, uravnavanju komunalnih vprašanj med Gorico in Novo Gorico, ob nezadržnem (čeprav bi ga marsikdo rad zaustavil) procesu evropske integracije, postaja fizična prisotnost pregrade v tem prostoru nesmisel. V prostoru, ki je bil v preteklosti in ki naj bi bil tudi danes, in še bolj jutri, kakor zagotavljajo na odmevnih mednarodnih simpozijih, nekakšna delavnica urejanja odnosov ob meji, ne toliko na osebni ravni, ker se ljudje pač znajdejo, ampak na ravni občin, pokrajine, dežele in države. Z drugo besedo skupnosti. V tem kontekstu se je natančno pred letom dni porodila zamisel o odstranitvi zidu pred svetogorsko železniško postajo. Zamisel in takratna manifestacija je naletela na izreden medijski odmev in precej široko odobravanje. Tudi med predstavniki krajevnih oblasti. Zatem se prav nič ni spremenilo, smo slišali prejšnjo nedeljo. Pregrada je najbrž močno zasidraha tudi v glavah oseb. Sklicevanje na ozemeljsko mutiladjo goriške pokrajine, ki da je kriva za sedanje stanje in nazadovanje, je po petdesetih letih od konca vojne, lahko samo dokaz, kako so v določenih krogih še zmeraj pogojeni od preteklosti, ah pa dokaz, nesposobnosti drugačnega razmišljanja Zid je simbol neke preteklosti, specifičnih pogojev, ki so omogočati marsikaj, tudi v gospodarstvu. Te preteklosti pa ni več. Gorica mora zaživeti normalno. Sicer nekoliko neobičajna pobuda goriškega občinskega svetovalca - glede načina imamo pač lahko svoje pomisleke in zadržke - naj bi pomagala k streznitvi, predvsem tistih, ki lahko pomagajo, pravzaprav so to zaradi funkcije, ki jo opravljajo tudi dolžni narediti, narediti korak iz preteklosti, za boljši skupni jutri. Na eni in drugi strani meje. FINANČNI ZAKON / PO SPREJETJU V POSLANSKI ZBORNICI SE JE PRESELIL V SENAT Vladi je uspelo uveljaviti lasten recept za krpanje javne bilance RIM - Potem ko je bil sprejet v poslanski zbornici, je finančni zakon z državnim proračunom in povezanim varčevalnim ukrepom nemudoma prešel v senat, kjer so se načelniki skupin dogovorili, da bodo senatorji o spremembah, ki so jih bili vnesli poslanci, glasovali do konca. Premier Lam-berto Dini je med posegom v senatu povedal, da namerava vlada omejiti javnofinančni manever na zvišanje prihodkov za 3.800 milijard, in to vključno z iztržkom davčnega konkordata, medtem ko bo krčenje odhodkov zneslo 1.485 milijard lir. Skupaj torej 5.285 mi- Binderja in Radia oprostili obtožbe za pisemske bombe DUNAJ - V Četrtek pozno zvečer osebe. Izjemno dobro pripravljena se je končala sodna obravnava proti obramba obtožencev je dosegla, da avstrijskima neonacistoma Petru sta bila obsojena samo za oživljanje Binderju in Franzu Radiu, ki sta bila neonacizma, kar sta tudi priznala, osumljena priprave in izvedbe serije vpletenost v atentate pa sta odločno atentatov s pisemskimi bombami zavrnila. Binder je bil obsojen na pet decembra 1993. V atentatih, ki so let zapora, Radi pa na tri leta, sodba moCno vznemirili avstrijsko prebi- pa še ni pravnomočna, valstvo, so bile huje ranjene štiri Na 13. strani lijard lir, kolikor jih je bila vlada predvidela za krpanje javnega proračuna. Dini, ki je za finančne trge - po zadnji sondaži SWG - »Človek leta 1995« (sledi mu Cuccia, daleč zadaj pa je lanski zmagovalec Berlusconi), je izrazil zadovoljstvo nad delom parlamenta in ocenil, da leta 1996 ne bo potreben dodaten finančni manever. V zbornici, kjer je bil zakon izglasovan v noči na petek, so vlado podprli poslanci levosredinskega zavezništva, Severne lige in enotni komunisti (tisti, ki so se razšli z Bertinottijem), medtem ko se Berlusconijevi in Fi-nijevi poslanci niso sprijaznili z dejstvom, da je vlada v bistvu ponovila naCrt, po katerem bodo proračunske luknje v neprimerno veCji meri krili novi prihodki kot krčenje izdatkov. O tem podrobneje poročamo na drugi strani, za kroniko pa naj dodamo, da je bilo noCno poslansko zasedanje na trenutke zelo vroCe, predvsem zaradi besednih spopadov med Finijevimi in Bossijevimi pristaši. Na 2. strani POLITIKA / PRVIČ BeriusconhProdi, srečanje brez jasnih rešitev RIM - Berlusconi in Prodi sta se končno srečala. Vodja desne koalicije in vodja Oljke sta se pogovarjala uro 40 minut v družbi Giannija Lette in Vit-toria Dottija na eni in VValterja Veltronija na drugi strani mize. Prodi je izjavil, da je bilo srečanje zelo konstruktivno. Predlagal je, naj bi volili maja, da bi tako »zaščitili« italijansko vodenje Evropske unije, medtem pa naj bi se domeniti za ustavne spremembe. Berlusconi je bil drugačnega mnenja: izrekel se je ati za takojšnje volitve (februarja) ali pa za daljše institucionalno obdobje, med katerim naj bi se domeniti o novih pravilih politične igre. Scalfaro je včeraj pozval pola k dialogu, predsednik senata Scognamiglio pa je nasprotoval takojšnjim volitvam. Na 2. strani ITALIJA / PRVIČ Oprostitev za bivšega tajnika PSI Ciaxija XI MILAN - Bettino Craxi je v svojem varnem tunizijskem Ha-mametu dočakal prvi oprostilni sklep, in sicer v preiskavi o nezakonitem financiranju PSI in KD s prodajo razstavnih prostorov na kongresih obeh strank. Sodnica za predhodne preiskave Cristina Man-nocci naj bi namreč-ugotovila, da bivši sekretar PSI ni bil seznanjen s prodajo razstavnih prostorov na kongresih stranke. Cra-xiju delajo družbo še bivši upravitelj družbe Aguste Vincenzo Co-stanzo in predsednik Napolija Corrado Fer-laino. Ker nista bila vpletena v prodaje razstavnih prostorov, sta bila oproščena Se pred-" sednik Fininvesta Fe- dele Confalonieri in bivši upravni tajnik PSI Giorgio Gangi. Oproščena obtožnice (ker ni bilo kaznivega dejanja) sta bila še bivši predsednik Confindustrie Carlo Patrucco in bivši predsednik družbe Štet Michele Principe. Sodnica za predhodne preiskave pa je ob teh oprostilnih razsodbah sklenila sprožiti sodni postopek proti 27 osebam, ki se bodo morale zagovarjati 5. junija. Med njimi je upravni sekretar KD Severine Gitaristi, podjetnik Giuseppe Pisante in Fininvestov sodelavec Aldo Brancher. Dvajset obtožencev je zaprosilo za sodni dogovor, štiri-najt obtoženih za davčne prekrške pa je zaprosilo za davčni odpust. BLIŽNJI VZHOD / VESELJE Betlehem slavil prvi dan palestinske samouprave BETLEHEM - V Betlehemu so prvi dan palestinske samouprave proslaviti nadvse slovesno. Na prevcer z ognjemetom vCeraj pa s proslavljanjem svojih policistov, ki jih je nadušena množica nosila na ramenih (te-lefoto AP). V Betlehem je prispela tudi Arafatova žena Suha s svojo hčerko. Na 12. strani Danes v Primorskem dnevniku Premostili ugovor računskega dvora Tržaški občinski svet je odobril županovo porazdelitev 60 milijard lir iz Sklada za Trst, ki jih je rimski računski dvor spravil pod vprašaj. Stran 5 Sari Balde Severjeva nagrada Za svoj nastop v »Vajah v slogu« je mlada igralka SKD Tabor Sara Balde prejela Severjevo nagrado za amaterske igralce. Stran 5 V novo leto brez zaposlitve Novi lastnik tržaške tovarne Don Baxter se je odločil, da pusti za praznike in še dlje doma kar 115 uslužbencev, delavci Monteshella pa so že itak na cesti. Stran 5 Gospodarska rast v Evropi zastaja Azija je še vedno lokomotiva svetovne gospodarske rasti, Evropa stagnira, nekdanje socialistične države poCasi okrevajo, ugotavlja raziskovalni zavod ISCO. Stran 9 Tomba prvi, Košir drugi Na včerajšnjem slalomu za svetovni pokal v Kranjski gori je bil daleč najhitrejši Alberto Tomba, na drugo mesto pa se je uvrstil Jure Košir, ki je tako prvič letos stopil na zmagovalne stopničke. Stran 16 Sobota, 23. decembra 1995 ITALIJA 2^= FINANČNI ZAKON / POLEG RAZŠIRITVE DAVČNEGA KONKORDATA NA LETO 1994 r POLITIKA / PRVIČ —1 V vrsti podražitev bo imel avtomobil spet levji delež Med pozitivnimi notami so davčne olajšave za najrevnejše družine RIM - Z dokončno odobritvijo sprememb, ki so bile vnesene v poslanski zbornici, bodo Italijani za novoletno darilo prejeli nov finančni zakon, ki s krčenjem odhodkov in z novimi prihodki zmanjšuje javne potrebe za 32.500 milijard lir in posega na veliko področij javnega in zasebnega življenja: v proizvodne sektorje, na sindikalno področje, v Solo in univerzo, v ureditev občin, dežel in krajevnih ustanov, na področje institucij in v milijone družin. Med glavnimi posegi naj naštejemo podražitev koleka na vozniško dovoljenje (od 50 na 70 tisoč lir), podaljšanje veljavnosti zakona Tremonti (ki davčno razbremenjuje reinvestirane dobičke podjetij), povrnitev stroškov za zdravila, ki imajo najnižjo ceno v svoji skupini, raztegnitev davčnega konkordata na leto 1994 in povečanje davčnih olajšav za najrevnejše družine. Najpomembnejša določila, ki jih vsebuje zakonski odlok, povezan s finančnim zakonom, so na kratko naslednja. Na področju dela se bodo povišala sredstva Sklada za zaposlovanje, občine pa bodo lahko delavce v dopolnilni blagajni zaposlile za socialno koristna dela. Na področju zdravstva je bila potrjena ukinitev ticketa na prvo zdravniško pomoč in racionalizacija oziroma skrčenje števila bolnišnic. Zaposlovanje v javnem sektorju bo zamrznjeno do leta 1998, izjeme pa bodo področja sodstva, zdravstva, šole in še nekatera. Prihranki, ki bodo ustvarjeni s krčenjem izdatkov v javnem šolstvu, ne bodo namenjeni zasebni šoli, ki bo dobila poseben sklad 50 milijard lir, medtem ko je za univerzo uvedena deželna taksa na pravico do študija v znesku 120 do 200 tisoč lir, v zameno pa je dosedanja vpisnina znižana za 10 odstotkov. Občine bodo morale nakasneje leta 1997 začeti preurejanje katastrov v funkciji davka na nepremičnine ICI, ki ga bo mogoče plačati tudi v bankah. Občinske blagajne bodo napolnili tudi novi prihodki od davim na kanalizacijo, ki ga bodo občine zaračunavale za leto 1996 v znesku 400 lir na kubični meter vode, leta 1997 pa se bo zvišal na 500 lir. Med posegi na področje založništva naj omenimo dobrodošlo zvišanje davka IVA na pornografske publikacije (od 4 na 19 odstotkov). Dežele bodo leta 1997 izgubile okrog 11 tisoč milijard sredstev, ki jih prejemajo od države, v zameno pa bodo neposredno prejemale 350 lir od davkov na liter prodanega bencina. Avtonomne dežele in pokrajine bodo lahko znižale ceno bencina na svojem ozemlju, da bi tako zmanjšale konkurenco sosednjih držav. Zakon Tremonti bo podaljšan za vse leto 1996, kar pomeni, da bodo podjetja na tisti del dobička, ki ga bodo spet investirala, plačala le polovico davkov. Od 1. aprila 1996 bodo stroški za zdravila, ki imajo enako sestavo, enake učinke in se jemljejo na enak način, povrnjeni le v višini cene najcenejšega preparata v svoji skupini; zdravniki bodo morali paciente obvestiti, da obstajajo zdravila, katerih ceno nacionalna zdravstvena služba v celoti povrne. Do tod krčenje izdatkov, med glavnimi viri novih prihodkov pa je poleg cele vrste sprememb na področju davčnih predpisov za podjetja (do 30. septembra 1996 je bil npr. podaljšan premoženjski davek), še dodatna obremenitev za avtomobiliste (poleg podražitve koleka na vozniška dovoljenja se bo v naslednjih letih povišala tudi avtomobilska taksa: za 7 odstotkov leta 1996, leta 1997 za 11 in leta 1998 za 13 odstotkov). Največ novega priliva pa vlada, kot rečeno, načrtuje z razširitvijo davčnega konkordata na leto 1994, ki naj bi državno blagajno obogatil za 3.800 milijard lir. JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA / KLJUB ZAHTEVI O SODNEM PREGONU Di Pietro je še zmeraj priljubljen MILAN - Kljub temu, da mu hočejo sodniki v Brescii soditi zaradi domnevnega izsiljevanja denarja oziroma zlorabe službenega položaja, se ugled Antonia Di Pietra očitno ni zmanjšal. Tako vsaj kaže poizvedovanje, ki so ga speljali predvčerajšnjim analitiki zavoda Directa preko telefonskih pogovorov z 826 prebivalci 80 raznolikih občin vzdolž Italije. Ne samo to. Odgovori potrjujejo, da bi v primeru volitev tabor, ki bi ga podpiral bivši vodja sodne ekipe »čiste roke«, gotovo zmagal. Od 91, 9% povprašanih, ki natanko vedo, česa sodniki dolžijo Di Pietra, jih je 52, 4% prepričanih, da gre za zaroto, s katero hočejo uničiti njegov lik branitelja poštenosti, 8, 1% pa jih meni, da je to čisto preprosta napaka sodnikov. Okoli 66% intervjuvanih trdi, da Di Pietru še zmeraj povsem zaupajo, drugi pa poudarjajo, da mu zdaj zaupajo manj (26, 9%) oziroma nič več (3, 9%). Na vprašanje, ali je nekdanji milanski tožilec poštena oseba, je 87% vprašanih odgovorilo pritrdilno, samo 5, 3% pa zanikalno. In še: 89, 3% anketiranih hoče, da bi se Di Pietro še naprej boril proti korupciji in v obrambo državljanovih pravic, a le 7, 4% jih je mnenja, da bi se moral umakniti iz javnega življenja, ker da ni več verodostojen. Na trenutno morda najbolj aktualno vprašanje, če naj se omenjeni neposredno spopade s pohtiko, se je 60,1% odgovora glasilo, da se temu ne sme odreči, medtem ko je 28, 8% povprašanih nasprotnega mnenja. Glede Berlusconija pa jih je večina (54, 1%) za to, da kljub sodnim dogodivščinam ne opusti politike, vtem ko drugi (42, 8%) zatrjujejo nasprotno. Kako bi ljudje volili? Ce bi ostali pri dveh taborih (desno- in levosredinskem), bi se po ugotovitvi Directe 48, 7% državljanov izreklo za Berlusconija in 39, 6% za Prodija. Ce pa bi Prodija podprl tudi Di Pietro, bi se zadeva za- sukala: levosredinska koalicija bi zbrala 50, 5%, desnosredinska pa 41, 2% glasov. Tretja možnost: ko bi nastopil tretji tabor pod Di Pietrovim vodstvom, bi ta prodrl s 44% glasov, Berlusconi bi jih imel 30, 2%, Prodi pa 17, 4%. Vodja DSL Massimo D’Alema je, kot znano, Di Pietra javno povabil v Oljko, vendar pred objavo gornjih podatkov, vabilo pa je včeraj podprl tajnik Ljudske stranke (PPI) Ge-rardo Bianco rekoč, da je treba preprečiti nastanek herojskega mita, ki bi bil za Italijo poguben. Medtem ko so analitiki Directe prihajali na dan s svojimi številkami, se je problem sodnega postopka proti Di Pietru Se zapletel. Pa-cini Battaglia je včeraj najavil ovadbo zoper Maurizia Raggia, ki je iz mehiškega zapora potrdil, da je bančnik preko odv. Lucibella dal izročiti milanskemu sodniku 5, 2 milijarde lir. Berlusconi in Prodi sta se srečala: o izidu nič konkretnega RIM - Uro in štirideset minut je trajalo prvo srečanje med velikima tekmecama italijanske pohtike Silviom Berlusconijem in Romanom Prodijem, a po tistem, kar je povedal vodja Oljke Prodi po njem, kaže, da ne bo zadnje. Srečanje v generalnem štabu Forze Italia v Ul. deli’ Anima je bil včerajšnji osrednji politični dogodek na Škornju. Prodi in njegov številka dve VValter Veltroni sta stopila do Berlusconija ob 17. uri, v času ko Angleži pijejo čaj. Politični kronisti niso sporočili, kaj je Ca-valiere ponudil njima in svojima vazaloma Gianniju Letti in Vitto-riu Dottiju. Pogovor je vsekakor potekal v dobrem vzdužju, saj je bil »zelo konstruktiven«. Tako ga je po srečanju ocenil Romano Prodi, ki je prvi spregovoril o vsebini sestanka. Povedal je, da je Berlusconiju predlagal parlamentarno resolucijo, v kateri naj bi določili datum političnih volitev. To resolucijo naj bi predstavili 28. decembra ali 3. januarja. Prodi se je zavzel za volitve tja konec pomladi, najverjetneje maja, »da bi tako rešili italijansko vodenje Evropske unije«. V tem času naj bi se oba pola lotila ustavnih sprememb. Vodja Oljke je dodal, da je pokazal Berlusconi dokajšnjo odprtost glede vprašanja neposredne izvolitve predsednika vlade in se ni tako kot doslej oklepal ame- riškega predsedniškega modela. Prodi je tudi predlagal, naj bi obnovili pogajanja o vprašanjih, ki sta bila v središču pozornosti v poletnih mesecih, to pa sta jamstvo za manjšino in konstruktivna nezaupnica. Sodeč po tistem, kar je uvodoma povedal Prodi, naj bi srečanje uspelo: zbližalo naj bi pozicije obeh polov. Nekaj minut po njegovih besedah pa je Berlusconi z mrzlo prho ohladil očitno prevroča pričakovanja Oljke. Izjavil je, da obstajata sedaj le dve možnosti: ali takojšnje volitve (februarja), ali pa začetek neke vrste ustavnega obdobja, ki pa naj bi trajalo dokaj časa. Popoldansko srečanje je zasenčilo dopoldanska. Pred poldnem se je Berlusconi srečal z Bertinot-tijem in Cossutto (SKP), ki sta se izrekla za takojšnje volitve, in z Bordonom in Ayalo (demokrati). Tako kot Prodi sta tudi onadva menila, da je bil Berlusconi dokaj spravljiv. O politični situaciji je spregovoril tudi predsednik republike Scalfaro. Zavzel se je za dialog. Predsednik senata Scognamiglio pa je o dogovarjanju med poloma menil, da se obe strani sporazumevata z nožem za hrbtom. Izrekel se je proti volitvam, bil je za institucionalno vlado. Kdo naj bi jo vodil? Scognamiglio, seveda! POSLANSKA ZBORNICA / .»BITKA JE SAMO PREKINJENA« Zakon o spolnem nasilju nasedel na čer obstrukcije Polemike zaradi zadržanja predsednice Pivettijeve RIM - Poslanska zbornica še ni odobrila novega zakona o spolnem nasilju zaradi obstrukcije predstavnikov Krščanskodemok-ratskega centra. Sporen je peti člen zakona, po katerem niso več kaznivi spolni odnosi med mladoletniki, ki privolijo, če so stari najmanj 12 let, medtem ko je dosedanji zakon postavljal mejo pri 14 letih. Z dokončno odobritvijo zakona, ki je že šel skozi senat, se je zapletlo v poslanski zbornici, kjer so parlamentarke zahtevale hitrejši postopek, da bi premostile zavlačevanje predstavnikov Casi-nijeve stranke. Zahtevam Alessan-dre Mussolini za Nacionalno zavezništvo, Rose Russo Jervolino za Ljudsko stranko in Anne Fi-nocchiaro Fidelbo za Progresiste pa ni ugodila predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti, ki je bila sicer izvoljena za Severno ligo, je pa znana predvsem zaradi svojih tradicionalističnih kato- liških stališč. Skupni predlog parlamentark je bil, naj bi po tretjem členu takoj glasovali še o spornem petem členu, tako da bi lahko dokončno odobrili prepotrebni zakon. Dosedanja zakonodaja namreč ne kaznuje spolnega nasilja kot dejanja proti osebi, pač pa proti javni morali; prizadeta stran, v veliki večini primerov ženska, pa lahko zahteva le odškodnino zaradi posledic nasilja. V okviru prenovitve zastarele zakonodaje, ki ne priznava Zenske kot subjekta spolnih odnosov, so sklenili tudi znižati mejo, nad katero imajo lahko mladoletniki spolne odnose, seveda če se oba strinjata. Pri včerajšnjem glasovanju je prišlo do zapletov, številni predstavniki KDC so posegali v razpravo, da bi jo zavlekli in zahtevali preverjanje sklepčnosti poslanske zbornice: pri prvem glasovanju niso dosegli večine, predsednica Pivetti pa je dala predlog spet na glasovanje in tok- rat dosegla prekinitev zasedanja zaradi nesklepčnosti parlamenta. Zadržanje Pivettijeve, ki je dala predlog KDC na glasovanje »dokler ni dosegla izida, ki si ga je želela,« kot je dejala Mussolinijeva, je izzval plaz kritik. Za predstavnico Ljudske stranke Rosy Bindi je zmagala »parlamentarna nekulturnost«. Polemike so nastale tudi znotraj Forze Italia, ki ni sprejela nobenega stališča okrog glasovanja, kot so zahtevale predstavnice Berlusconijeve stranke, zato se je več parlamentarcev te stranke vzdržalo in omogočilo prekinitev seje. »Bitka še ni izgubljena, je samo prekinjena,« je komentirala pripadnica Segnijevega Pakta Carla Mazzurca. Razpravo o spornem petem členu, ki so ga v senatu odobrili tudi predstavniki KDC, bodo nadaljevali na prihodnji seji poslanske zbornice, ko bi morali dokončno odobriti novi zakon o spolnem nasilju. TRG DELA / ISTATOV1 PODATKI ZA OKTOBER Stopnja brezposelnosti dosegla 12,1 odstotka Število zaposlenih pa se je vseeno povečalo RIM - Čeprav se stopnja brezposelnosti v Italiji Se viSa, je prvič zaznati tudi konkretne znake naraščanja zaposlitvene ravni. Po podatkih o gibanju zaposlenosti v letošnjem tretjem trimesečju, ki jih je zavod Istat zbral oktobra, je stopnja brezposelnosti v tem mesecu dosegla 12,1 odstotka (julija je znašala 11,7, oktobra 1994 pa 11,9 odstotka), vendar so se prvič pokazali tudi znaki o pozitivnem letnem trendu zaposlenostne ravni, ki se je glede na lanski oktober zvišala za 0,4 odstotka. V absolutnih številkah pomeni to 81 tisoč zaposlenih več kot leto prej, če pa podatek primerjamo s tistim iz letošnjega julija, se je število zaposlenih znižalo za 0,8 odstotka, kar pa Istat pripisuje sezonskim razlogom. Dramatične ostajajo zaposlitvene razmere na jugu, kjer se je stopnja brezposelnosti dvignila od 19,8 na 21,2 odstotka, kar pomeni, da je brez dela vsak Sesti aktivni prebivalec južnih dežel. Položaj pa je Se hujši, če upoštevamo samo brezposelnost med mladimi ljudmi, saj se je ta povečala od 52,3 na 55,9 odstotka (medtem ko se je na severu znižala od 21,6 na 20, 5 odstotka). Nič čudnega torej, če je kar 55,4 odstotka vseh iskalcev dela skoncentrirano na jugu države. Istatovi podatki razkrivajo, da je bilo v oktobru 20 milijonov in 86 tisoč zaposlenih prebivalcev, medtem ko se je Število iskalcev dela (tako iskalcev prve zaposlitve, kot tistih, ki so delo izgubili) povzpelo na 2 milijona 769 tisoč (od tega kar 1, 535 milijona na jugu). Število iskalcev dela se je glede na julij povečalo za 3,6 odstotka, v primerjavi z lanskim oktobrom pa za 2,4 odstotka. Pri tem pa je pozitivno, da se je tendenčna letna stopnja rasti števila iskalcev dela znižala, saj je Se julija znašala 8,7 odstotka, oktobra pa je bila z 2,4 odstotka najnižja v zadnjih dveh letih. Povečanje Števila iskalcev dela gre sicer v pretežni meri pripisati novim prihodom na trg dela, saj se je število iskalcev prve zaposlitve povišalo za 5,4 odstotka, medtem ko se je Število brezposelnih v ožjem pomenu besede znižalo za 0,9 odstotka. DEŽELNI SVET / PRORAČUN HV SREDO V ŽUPNIJSKI DVORANI POLITIKA / SPOROČILA Razdelili prispevke slovenskim društvom V prihodnjem letu 550 milijonov lir več zo kulturno delovanje društev in ustanov TRST - V deželnem svetu Furlanije Julijske krajine se je včeraj nadaljevala razprava o proračunu. Skupščina je razpravljala in glasovala o členih (od 39 do 44), ki zadevajo finančne posege v podporo institucijam ter kulturnim in znanstvenim dejavnostim, zaščito umetniških in zgodovinskih dobrin ter podporo kulturnim in športnim pobudam slovenske narodnostne skupnosti. S popravkom, ki sta ga vložila svetovalca Budin (DSL) in Degrassi (Ljudska stranka) je skupščina z glasovi strank večine (DSL, Severne lige, Ljudske streanke, zelenih in stranke italijanskih socialistov) sprejela člen 42 deželnega finančnega zakona, ki namensko razdeljuje (na osnovi deželnega zakona 46 iz leta 1991) državni prispevek v višini 8 milijard lir za leto 1996 in 8 milijard lir za leto 1997 (za letošnje leto je bilo na razpolago 7 milijard lir, za leto 1994 pa 6 milijard lir). Za leto 1996 je deželni svet sprejel nekatere manjše spremembe; sklad za tisk je povišal za 300 milijonov lir (od 500 na 800 milijonov lir); za 100 milijonov lir (od 400 na 500) je povišal prispevek za dvojezično šolo v Spe-tru; za 100 milijonov lir (od 400 na 500) je povišal tudi prispevek občinam v Benečiji za razne pobude za širjenje slovenskega jezika in kulture. Poleg tega je za 100 milijonov lir (od 250 na 350) povišal postavko, iz katere črpajo finančna sredstva priznane kulturne organizacije (ZSKD in SSO). Deželni svet je torej namenil 550 milijonov lir več za delovanje kulturnih društev, obenem pa je znižal postavko za gradnje (kot so na primer popravila domov); postavka je bila znižana na 1250 milijonov lir letnega prispevka; za popravila domov ostaja Otorej v deželnem proračunu še 2, 5 milijarde lir; pri tem je tudi treba dodati, da je v deželnih blagajnah neizkoriščenih še več milijard lir iz preteklih let, ki so namenjene popravilu domov. V Platišču bodo predstavili župnikovo knjigo Spregovoril bo msgr. Guoliz-za, ki bo orisal Cuffolovo delo PLATIŠČE (Tipana) -V župnijski dvorani v Platišču v Občini Tipana bodo v sredo, 27. decembra, ob 15. uri na pobudo Gorske skupnosti za Terske doline predstavili knjigo župnika Antonia Cuffola z naslovom »Moj dnevnik - La seconda guerra mondiale vista e vissuta nel "focolaio” della ca-nonica di Lasiz«. Na predstavitvi, ki jo bodo obogatili člani pevskega zbora iz Platišča, bodo spregovorili msgr. Marino Qualizza, ravnatelj teološke šole iz Vidma, msgr. Ruzzie-ri De Tina, župnik Luigi Battistutta in županja iz Tipane Marisa Filippig. Cuffolova knjiga, ki je napisana v italijanščini in slovenščini, opi- suje vzpon in padec fašizma v Nadiških dolinah z gledišča župnika, ki je krutost tega obdobja okusil na lastni koži. Ob knjigi je pomembno Cuffolovo etnografsko raziskovalno delo v Terski dolini. Zbral je namreč veliko materiala o verskih in kmečkih navadah tamkajšnjih ljudi. Pomembno je tudi, da bo knjigo predstavila Gorska skupnost za Terske doline, ki se je v zadnjem času, predvsem po zaslugi odbornika za kulturo Viljema Cerna, že izkazala z nekaterimi prireditvami, na katerih je izstopala slovenska kulturna stvarnost teh krajev. Rudi Pavšič _________TISKOVNO POROČILO S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA__________ SKGZ o stanju na Primorskem dnevniku Lastnina časopisa naj se razširi med uslužbence in naročnike - Razprava o odnosih med Slovenijo in Italijo TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na zadnji seji v letošnjem letu namenil pozornost Primorskemu dnevniku ter odnosom med Italijo in Slovenijo. Primorski dnevnik je po oceni Izvršnega odbora SKGZ preživel kritično leto, ki se zaključuje z začetkom izvajanja sanacijskega načrta, ki se mu podjetje ni moglo izogniti zaradi še vedno nerešenega likvidnostnega stanja. Vodstvo SKGZ je ob tem obravnavalo celo serijo posegov, ki so bili opravljeni v teku letošnjega leta z namenom, da se dnevnik resi iz kritičnega položaja in se mu zagotovi nemoteno izhajanje. Odločilno lahko k temu prispeva le pomoč iz matice, glede katere je bil storjen pomemben korak naprej z odobritvijo proračunskega amandmaja, ki ga je sprejel odbor za mednarodne odnose slovenskega parlamenta. Razprava in glasovanje v odboru sta sicer ponovno pokazala, da je nekaterim strankam v Sloveniji bolj do špekulacij in ideološkega nasprotovanja, kakor do tega, da se edini slovenski dnevnik v Italiji ohrani pri življenju. Toda pomoč je bila vendarle odobrena in upati je, je podčrtal izvršni odbor, da se bo zanjo večinsko opredelil tudi slovenski parlament. Vodstvo SKGZ je ocenilo, da bi bilo tako v nekaterih političnih krogih v zamejstvu kot v matici pričakovati več zrelosti in razumevanja, ko gre za tako pomembna vprašanja. Tako pa, žal, nekatere politične sile še vedno dokazujejo, da govorijo eno, delajo pa drugo, kar ne more biti v korist manjšine. Izvršni odbor je glede Primorskega dnevnika z odobravanjem ocenil namen, da se lastnina časopisa razširi med uslužbence in naročnike. Na ta način bo vsekakor razvidno, kdo je zainteresiran za Primorski dnevnik in si je tudi pripravljen prizadevati za njegov nadaljnji obstoj, širino in usmeritev, da bo odražala zgodovinsko tradicijo časopisa in želje bralcev. Izvršni odbor je na seji tudi izrazil željo, da bi Italija in Slovenija v naslednjem letu v najkrajšem času našli skupni jezik glede odprtih vprašanj. Dosedanji zastoji so dovolj zgovorno dokazali, da se na nerazsoden način zamujajo priložnosti za ves obmejni prostor, ker je prišlo jasno zopet do izraza tudi v nedavnih ocenah krajevnih občinskih in deželnih predstavnikov. SKP o KGS, o podjetju ACEGA in o finansiranju zasebnih šol TRST - Kraška gorska skupnost, referendum o podjetju ACEGA in podpisi proti finansiranju zasebnih šol z javnim denarjem so teme, o katerih je včeraj stranka komunistične prenove izrazila svoje mnenje. Načelnik komunistične skupine v KGS Jaco-po Venier je ocenil, da je sredina skupščina napisala eno svojih najgrših strani. DSL in LS sta se domenila za »protinaravno zavezništvo«, ki temelji na politični diskriminaciji do SKP. Komunisti so bili za programski dogovor, Cesar pa druge sile niso upoštevale. SSk je zapustila dvorano, ko njen predlog ni prodrl. S tem je potrdila, da jo je zanimal le predsedniški stolček, ne glede na programe. LS igra v KGS postransko vlogo, kljub temu pa ji je uspelo izsiliti protikomunistični dogovor. Najhujše pa je bilo stališče DSL, ki je nanj pristala, pa čeprav je obstajala dejanska možnost povezave DSL in SKP (skupno razpolagata z 28 svetovalci na 50). S tem je razklala levico, piše v sporočilu Jacopa Venie-ra. Občinski svetovalec SKP Jacopo venier je izdal tudi sporočilo o možnostih referenduma o občinskem podjetju ACEGA. Deželni nadzorni odbor je odobril pravilnik za izvedbo občinskih posvetovalnih referendumov, zato meni, da je sedaj referendum mogoče izvesti. SKP nasprotuje privatizaciji podjetja, ker naj bi se z njo okoristile nekatere interesne skupine, s povišanjem tarif in krčenjem uslug pa naj bi jo skupili prav preprosti ljudje. SKP sporoča, da so v Trstu zbrali 10.054 podpisov proti javnemu finansiranju zasebnih Sol. Na deželni ravni so zbrali 23 tisoč podpisov, kar je vsekakor dovolj za izvedbo referenduma na to temo. Deželna zakonodaja namreč predvideva, da mora zahtevo po referendumu podpisati vsaj 20 tisoč prebivalcev nase dežele. Nova številka revije Razprave in gradivo LJUBLJANA - Na inštitutu za Narodnostna vprašanja v Ljubljani so včeraj predstavili dvojno 29. in 20. številko znanstvene revije za narodnostna vprašanja Razprave in Gradivo. Številka vsebuje vrsto zanimivih referatov o manjšinah v Sloveniji in o slovenskih manjšinah v zamejstvu (med temi prispevka Mirana Komaca o slovenski manjšini na Goriškem in Branka Jazbeca o čezmejnem gospodarskem povezovanju), objavlja pa tudi slovenska prevoda besedil obeh zadnjih konvencij Sveta Evrope o manjšinah. POROČILO PREDSEDNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE TRST / SPREJEM NA KONZULATU REPUBLIKE SLOVENIJE Pozitivna in negativna giabnja v Vidmu Industrijska proizvodnja se je povečalo zo 10 od sto VIDEM - Desetodstotni porast proizvodnje in 22-odstotni porast izvoza sta pomembna podatka o letošnjem gospodarskem gibanju v videmski pokrajini. Podatke je nanizal predsednik videmske Trgovinske zbornice Guglielmo Querini. Govoril je o uspehih, vendar ni zamolčal niti negativnih plati. V krizi je gradbena dejavnost, glavnega krivca pa je treba iskati v javnih upravah. Pred leti te niso poskrbele za nova naročila, predvsem iz strahu, da upraviteljev ne bi kdo obtožil, da sprejemajo podkupnine. Sedaj je prišlo na vrsto varčevanje. Ker je bilo veliko gradbene dejavnosti prav po naročilu javnih uprav, se to zelo pozna. Glede na to, da se na krmilu Dežele menjavajo vlade in tudi ker prihaja do zamenjave pristojnih odbornikov, ni neke trajne politike do industrije in obrti, kar seveda omejuje možnosti za nove investicije. Iz teh razlogov se je zmanjšala tudi zasebna gradbena dejavnost, to pa povzroča težave tudi v pohištveni industriji, saj kadar greš v novo hišo, običajno kupiš tudi novo opremo. Negativna ocena o delovanju v enem sektorju pa seveda ne zasenči uspehov. Ze sam podatek, da se je industrijska proizvodnja povečala za 10 odstotkov, je zelo zgovoren. V tovarnah so delali več tako za notranje tržišče kot za tuja. Zanimiv je seveda tudi podatek, da je slo v izvoz za celih 22 odstotkov več blaga kot v letu 1994. Tudi lani so beležili velik izvozni uspeh, letošnjemu uspehu pa je seveda botrovala manjša vrednost lire po januarskem padcu. Vseeno pa je treba upoštevati, da so si italijanski izdelki pridobili tuja tržišča tudi zaradi svoje kakovosti. In ko smo že v videmski pokrajini, je treba povedati, da tod zelo dobro uspeva tudi kmetijstvo. To velja še posebno za vinsko proizvodnjo na vzhodnofurlanskih gričih, ki se tako kot vina goriških Brd zelo dobro prodajajo tako doma kot v tujini. Marko VValtritsch Voščila konzulata tržaškim novinarjem TRST - Na slovenskem konz ulatu v Trstu je bil včeraj sprejem za tržaške novinarje. Generalni konzul Vlasta Pelikan se je ob tej priložnosti novinarjem zahvalila za pozornost, s katero spremljajo dogajanja v Sloveniji. Poudarila je prizadevanje konzulata za utrjevanje dobrososedskih odnosov ter za okrepitev vsestranskega sodelovanja med ustanovami in gospodarskimi organizacijami z obeh strani meje. Novinarjem je Vlasta Palikan zaželela vesele božične praznike in uspešno novo leto. Srečanja sta se udeležila tudi slovenski konzul Tomaž Pavšič in vicekonzul Zorko Pelikan. (Foto Balbi/KROMA). Gorica, Travnik Moški in ženska, ki nasmejano gledata v oko fotografskega aparata, sta zopet, kot pred vsakim božičem, prišla ponujat na Travnik božične smrečice, da bi jih meščani lepo okrasili in ob njih pričakali božič, (foto M. Magajna, last OZE) V Bralce naprošamo, da posredujejo objavljenim fotografijam Odseku fotografije za objavo ali sporočijo za zgodovino pri Narodni in študij-morebitne pripombe in dopolnila k ski knjižnici, tel. 632663. y PISMA UREDNIŠTVU Ni udaril, ampak samo porinil Dne 20.12.1995, na St. 333 leto LI Primorskega dnevnika na 5. strani v spodnjem dasnem kotičku v sekciji NOVICE kot druga novica je bilo napisano: Odložitev procesa proti Primožu Sancinu. V omenjem Članku je obljavljena lažna vest in paC sledeča: »Sancin je obtožen, da se je 8. marca 1993 na kvesturi upiral in udaril policista med prepirom, ko niso sprejeli njegove prošnje v slovenščini za manifestacijo društva Edinost.« Obtožnica pa se glasi: »per essersi opposto con violenza, consistita in uno spintone all’operato del sov. della Polizia di Stato Maceri Girola-mo, il quale tentava di impedirgli di scattare delle fotografie all’interno della Questura di Trieste.« .. »con uno spintone cagionava al sov. Maceri G. lesioni personali guaribili in 7 gg-« Ce bi se sklicevali na obtožnico in samo na obtožnico bi morali napisati, da sem ga porinil, kar sploh ne pomeni udariti! Drugo: po obtožnici prerivanje se je zgodilo, da bi mi prepeCili, da bi fotografiral v no-tanjosti kvesture, in ne ker mi niso sprejeli prošnje za manifestacijo, ki sploh ni bila niti prošnja za manife-. stacijo, temveC prošnja za pojasnila o neki drugi manifestaciji, ki jo je kvestura odobrila, medtem ko ni dovolila manifestacije Edinosti! 2e zaradi tega zahtevam, da primerno popravite Vaše poročanje, ker je zame žaljivo in neresnično. To napravite v skladu z obstoječimi zakoni in da se mi javno oprostite, ker nisem se prepiral in toliko manj sem udaril koga. Z Vaše strani pa bi želel, vsaj kanček tiste solidarnosti, ki jo pokažete drugim za iste primere ali podobne, kjer je vsem jasno da gre za politični proces, osnovan na prekršku, ki ga ni bilo, saj prav tisti, ki me je tožil, me je udaril s pestjo v ledvice. Res ne morem verjeti, da novinarji Primorskega dnevnika ne zmorejo razumeti v pravi luci, ko pa v drugih primerih so jasno pokazali, kaj dela italijanska oblast nad tistimi Slovenci, ki si upajo spraševati javno za pravice, ki so nam že dane! S poštovanjem Primož Sancin Za bencinske bone tudi slovenski obrazci Spoštovano uredništvo, v začetku leta 1994 sem se pozanimal na občini Dolina, zakaj prošnje za neobdavčeni bencin nimajo vec slovenskega besedila. Dne 14.3.1994 mi je dolinski župan odgovoril, da teh obrazcev ne izdajajo v občinskih uradih in da ni občina pristojna za njihov tisk. Dne 3.4.1995, ob drugi priložnosti, sem se obrnil na trgovinsko zbornico in na koncu prošnje omenil pomanjkanje rabe slovenskega jezika. Dne 27.6.1995 mi je odgovorila Trgovinska zbornica (žal samo v italijanščini) in mi zagotovila, da bodo za leto 1996 na razpolago tudi dvojezični obrazci. V začetku prejšnjega tedna sem se predstavil v urad v ulici Valdirivo in mi je bilo rečeno, da so obrazci v tisku. Danes zjutraj sem dobil telefonski poziv, da so obrazci v uradu. Pred poldnevom sem že bil v uradu in uradnica mi je takoj pomolila dva slovenska primerka, ki jih je imela pod pultom. Moje poCutje je bilo enkratno, Čutil sem se enakovrednega in primerno spoštovanega. NihCe se ni vznemirjal, vse je poteklo kot po olju. Ko sem vrnil obrazec, ga je uradnica izpolnila (četudi ne razume slovenščine) in mi prijazno povedala, kdaj bom lahko dvignil bone. Seveda vsebuje obrazec kako tiskovno napako in manjka nekaj strešic, ampak sedaj je bistveno, da se ga vsak zamejski Slovenec lahko posluži, zato si želim, da bo ta majhna pridobitev primerno objavljena; seveda bi bilo primerno spomniti zamejce, da lahko dobijo tudi kazenski list s slovenskim prevodom, kot je lahko v slovenščini tudi prošnja. Za to možnost sem ugotovil, da velja že od prejšnjega avgusta, ko sem sam zaprosil za omenjeni dokument. Obenem bi rad poudaril, da so orožniki v Dolini, poleg zaslišanja v slovenskem jeziku, sposobni napraviti tudi zapisnike v slovenščini, seveda z dragoceno pomočjo občinskega uradnega prevajalca (menda se je to zgodilo prvič, odkar Italija upravlja naše kraje). Ob tej priložnosti se jim tudi javno zahvalim, še posebno načelniku postaje, ki si prizadeva za čim boljše sožitje in medsebojno spoštovanje. Tudi predsednik odvetniške zbornice je dokazal, da mu je pri srcu spoštovanje slovenskega jezika, saj sta bili zadnji dve pismi, ki sem ju prejil, opremljeni s slovenskim prevodom. Tudi njemu se javno zahvalim, še posebno, ker mi je nekdo rekel, da je prvič, da odvetniška zbornica uporablja v uradnih spisih slovenščino. Ob teh pozitivnih premikih, ki so seveda v nekem povezani z Illyjevo odprtostjo, se zaskrbljeno sprašujem, ali so res drugi v veliki meri krivi za naše nerešene probleme, ali pa se resnica skriva med nami sami? Naj bo to v razmišljanje v Novo leto, ki je že pred nami. Primož Sancin Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 17 1 2 3 4 5 6 7 8 9 17 25 10 11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 24 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. ■— Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narožninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo za leto 1995 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG dei proprict/rr^ delle eafe di e »s ul piano medefiitn l-ComniM- iS.€i*oce /. Z/r ZKry$r af; mvct/Sč . 9. Cbfitt/fa/ Ibr/ttrzfn. 4. Ooftu/fa TbrtuitfG. 5. J! Cr/tm d. Ma/>Ar. ifvtr/K 7. Cpfiprt/frr Crrr,r/yyt/’: >Š .3’u/r/cA/ f/ ft J t/Av/A (/ . TLC o m J V o s <* co zJvWy‘/fč//r,' »st/ t/A/h t Z. ftp/hmjm Afori/t 3. /jr/r/t?. U. 6 m/// f/ri/.iZfm e đ. Crwyct4r/ . 6. At/ r-rr 7. /AfAs/r/čr H. TC/Ar//, />/zzzm#W7. Q.t/r Artf fr. TO. /Jrrr/čM MrrAr/e. 12. . 13. ftf/jArrr/ /hmm-r. ///. Ort/r:r//f f/ r wryyf <°, /J.Bfrt.frsn fjvtnrAPerr. id. f/mAztrrt rJk/f rr/r. 17. /‘Aroprv/A fr it/AfotJiiA. '1$. A//.jrr/ A Amtrrjvr . 1Q. AA/rrA/sr. HO f/TVprr’fA. lff.Com. Coiitovello Z. A/a/A/r 9. <7trntrtst«' 3. (rf r//4sč/% .4. Sfrrrvf. A/tt/frC 3. .Vfrrctr A/r/irfirs/f. 6’. /irt/etnA AfrtrAtrt/? ■7. jRčgrstf Gfsre fr Tbm Q. AAArr-rA- fArčrrr/r/.r’ 10. JZtJr.rA/ A/ftstrtffr V/. 'JTAmrms' V?. /itstfcrtA.' (Afs-rArgr/tr 132. /'7 AttrAA fA/fe*-eA*r j 93- dcArr-f •< r 34. Air-trt te AAsf tf>r/r ■i. SwAAis ^ A/ tAr+ssA! 30, A/sserA/rf Air/ie >irr/’r 3X Sfcretrt/ Afrr/A/sir ' 3%. AfwfrAr///sr 'K A/rrsfrrAr V. Com. G /. lArs/rV//■/ /rf/srsi. Ar ?, A/u r 'r rr frr/Ar 8. f/ttr % k z/ Ar/rAr //. /Irr/r A AAArmsAfis ,■>. JZcr//‘nyA l/ Ar r srj//// tj. r/A AAAr/Artrs/s /i AsZ. /Art f. AAmči rA 'Arrr/. c Arertr, A9. An 3. Arr/smA /JI* Ajr/esrrf!, \ -P/.. 'Ar/* Afrtrrrs/fer Afer s' tsAr.^ 4. Ar'rr/rrAArs. ,, A/sAr//Ar \;id. . lAr> O. rAr Ai/rs^Ar /VrArr ;i /O. A~irs//r/r/// Gf/M‘ryy/r Z/. ATArAeA JkfrfS’rr 'tč/. /JrrrrrstUS' (A/rr A/rs//r .2*. A'/'-4/. AAr/rr/r , 'tJArr^AArrer' 3q. Ar/ t/t. AAr/rr/Arr/r ho. Jer* ftS,./'iA,roArA(r//jii ter*, hč.r/r >/. Artff. e Are A: // /?. /‘r/Ar A MA.AAtt? IS. oAA AJArrerrtA AAAett*tyi f>f . Stet/ xsr> xJfttAAtr 13. AT/rrerA/ 6’trt/eetrt fH. , fA/rrAe/reeis « AriTtreAe x 11. A TA AJrr//t/r/ /s i z#. Ztrttft t/A/rtyy/r H). J/rrrAr/rrrex /Armr ret \rž-0. PetvrteA ./n/Atr 21. Jft rrrA .A/etAAtt> 22. SAerry*rt /'erttsreur 33. /rJArr TAt/rAr Arrr/tr 24. .PrrffterrK /eeter M. JAff/Azn/čAA/. Mar trt Jrrte/f Ctrr/rrru A/rer. 97. AAtjrtrrr/ . /e e/, rAT Z S AS. PArrr PernrrrtAr 20. /Ar AJerrAr /re/ee/r/r 90. PeAtAA A/rerrr o. /Z/rAtArr AA/ArAr/ret/ Jff. rAr 0. AT r/ ree/rrrA/ /far A Ar. 7. AZ/rAtArr. TrrrTrrre r H. A eeetr/ tšAArsr AT/re/. 0. /Ae tArrrArree. Aret/r /O.A/Arr u J/erAArr /Z. A//'Aee/jtr/ Prtrtrtet. 19. AArrAe/jjčtf/ tr‘/rry/r 79. ArrrrrA/r/ AArrr«yer /4. AAre/reAr/ /ie*.'-.Afer/. /,>. CtcAezrecrr/t AJr*A/Arr\ 10. /Jeer/rrr MretArtre j/7. PtrAčtfJte/ AtrArr/A/rt: 10. AAr/A/fj /A '" 6 ’ir r trn . /O. AArAAirAte . An At n/r ''■20. APr/mn- /racat ji?/, /r c/r er iMArAtf/e. 92. Mu&rr/tc ASAma. '2 9. rAr. / 'tat m A* r/zsyyry/t pJ. ArmAr/r ArfAz*rtyyte* S/. rAr' AArr^atrAr /rar/c, 2f/. A'rrtttAttetAb Serr/rat 9*. r/t AArarre/t AA Artač. &3. A’ 'cr/ayya Ara/rAAr' 94. S/t!t~xrr Are're<*tyry*r 95. AJrrttr er ATeArr. 96. Crtra/ire Aryr/rcc 91. cAc Ar/s/ rr.ttrec . ifčtr* TA' 27. P/rrAitAAatr Ipra.ctrrtr QM.iSW.rc/rt/ /fcrtr 'Crett/e ■ P/encrAAk AAAre/ar/. 90. PArcaAcek . i/aAAtc 31.AcsAariArrtc A.ecr/ 92. See/er J'rvertcarrt 65. /A- 66. Pn 67. < l/A/ 65. . f /* 61). Jez 70. Zri 71. Ml 72. /Tn 79. AAn 74. Bet 7s. A J/ 16. AS An 77. AAr 78, Cer, 7Q. A'a MO. A'A/ Ji. JAč. <92.. -1 'w sil. Co - OBČINSKI SVET / SKLAD ZA TRST n POMEMBNO PRIZNANJE ZANJO IN ZA SKD TABOR Odobrili lllyjevo porazdelitev 60 milijard lir Za Staffierija je ugovor računskega dvora prava »burka« Mladi Sari Balde Severjeva nagrada Prejela je nagrado za amaterske igralce Za rimski računski dvor ni bila porazdelitev sredstev Sklada za Trst za letošnje leto pravomoćna, ker ni občinski svet odobril županovih predlogov v okvira komisije, ki porazdeljuje sredstva. Vendar so sinoči v tržaškem občinskem svetu odobrili predloge, ki jih je Se junija letos predložil pristojni komisiji župan Illy in tako se izognili nevarnosti, da bi Trst izgubil 60 milijard lir prispevkov, ki so namenjeni raznovrstnim dejavnostim in pobudam, tudi nekaterim slovenskim ustanovam, kot je n.pr. Slovensko stalno gledališče. Ugovor računskega dvora je označil kot »burko« nekdanji župan Staffieri, sicer II-lyjev politični nasprotnik, ki je priznal, da niso nikoli v preteklosti zahtevali odobritve občinskih svetov in da je sedanji župan ravnal pravilno. Po splošnem mnenju je bilo Se zlasti nesprejemljivo, da je računski dvor sporočil svojo zahtevo občini Sele 18. decembra in postavil kot skrajni rok 27. decembra! Med sinočnjo razpravo je županov predlog porazdelitve sredstev okvirno orisal podžupan Damiani, za katerega ni bilo nic vprašljivega, saj je Illy samo nadaljeval z dogovorjeno politiko vseh dosedanjih porazdelitev sredstev. ČRNA KRONIKA / V ČETRTEK PONOČI Podjetnik iz Gropade umri pri Divači ' Avtomobil 30-letnega Mavra Baldeja naj bi zaneslo s cestišča Mlad podjetnik iz Gropade se je v noči na petek smrtno ponesrečil v prometni nesreči v Sloveniji. Okoliščine nesreče, v katerih je umrl 30-letni Mauro Balde, so še dokaj nejasne, tudi zaradi zelo skopih vesti o tragediji, ki so doslej pronicnile cez mejo. Po novicah, ki jih je v jutranjih urah posredoval po koprskem radiu dežurni na policijski postaji v Kopra, naj bi se nesreča pripetila v četrtek ponoči ob 23. uri na cesti, ki pelje iz Divače proti Kozini. Avto, v katerem se je peljal Mauro Baldš, naj bi v ovinku -morda zaradi razmočenega in spolzkega cestišča - zaneslo s ceste in naj bi silovito treščil v obcestni zid. Moški nesreče ni preživel. Mauro Balde se je pred nekaj leti priselil v Gropado. Sredi vasi si je uredil hišo, stanoval je z ženo Suzano in otrokoma, 11-let-nim Danjelom in 5-letno Nicole. Bil je lastnik majhnega uvoznp-izvoznega podjetja in prav zaradi službe je mnogokrat potoval v Slovenijo. Na poslovno pot se je podal tudi v Četrtek: s prijateljem iz Portoroža sta odšla v Ljubljano. Večkrat se je zaradi dela zakasnil, a ko ga včeraj zjutraj ni bilo domov, je ženo Suzano zaskrbelo. Telefonirala je moževemu bratu in nekaterim prijateljem, ker je bila tako dolga moževa odsotnost neobičajna. Ponoči je sama sebe prepriče-vala, da je morda odpeljal prijatelja v Portorož, in ga zato ni bilo domov, a zjutraj so se skrbi in strah iz ure v uro stopnjevali. Tudi zato, ker nihče ni odgovarjal na možev prenosni telefon. V taki napetosti je odpeljala sina Danje-la na opensko nižjo srednjo solo Srečka Kosovela, da bi sodeloval pri božični prireditvi. Približno ob 10. uri so jo moževi sorodniki obvestili o smrti moža. Novico naj bi slovenski policisti posredovali italijanskim kolegom. Dejali so jim, da se je nesreča pripetila nekje pri Divači, o njenem poteku pa ni žena-vdo-va se do sinoči vedela ničesar, razen tega, da je njen soprog ležal v mrtvašnici v Sežani, le nekaj kilometrov od doma. V sredo ga bodo prepeljali Cez mejo. S svojim nastopom v »Vajah v slogu« je prinesla kar precej dobre volje med zamejske, a tudi med osrednje slovenske gledalce. In končno je dvajsetletna tržaška igralka Sara Balde prejela za interpretacijo priljubljenega Queneaujeve-ga teksta kar pomembno priznanje: Severjevo nagrado za ljubiteljske igralce, ki pomeni priznanje za vso gledališko skupino openskega društva Tabor, in seveda za režiserko Edito Frančeškin. Skupina je nastopila na mladinskem gledališkem festivalu v okvirju Linhartovega srečanja, kjer je interpretacijo Sare opazil rećiser in kritik Uroš Trefalt, ki jo je tudi predlagal za nagrado. »Nagrada mi je v veliko zadoščenje, saj predstavlja neke vrste plačilo, ne samo za moj nastop v Vajah v slogu, a tudi za vse ostale vloge, ki sem jih doslej odigrala«, pravi Sara. Nagrajenka ima namreč za sabo že izdamo gledališko izkušnjo: pod vodstvom Edite Frančeškin je nastopila v treh igrah openske skupine Tabor, že vec let pa sodeluje tudi z gledališko skupino Slovenskega kulturnega kluba, medtem ko je njen glas prav gotovo znan tudi ljubiteljem Radijskega odra Radia Trst A. Nazadnje pa so bila Sarina prizadevanja poplačana tudi z nastopi v Slovenskem stalnem gledališču, saj je po lanski otroški predstavi igrala letos tudi v »Sedmerici proti Tebam«. Prav ta izkušnja in Severjevo priznanje pa sta mladi igralki, ki je sicer tudi Študentka teatrologije, vlili novega poguma, da se gledališču posveti profesionalno. »Moram priznati, da mi je gledališki svet Čedalje bolj všeč«, meni dekle, o katerem bomo verjetno še marsikaj slišali in videli. ||| v NOVICE Uhajal je plin: umrl je 85-letnik V Ul. Tonello 23 so včeraj ob 14. uri odkrili truplo 85-letnega Alberta Badina. Na stopnišču je močno smrdelo po plinu, zaskrbljeni sosedje so obvestili gasilce, ki so vdrli v stanovanje in našli priletnega Badino na tleh na hodniku zraven pecice, iz katere je uhajal metan. Niso Se ugotovili, Ce je slo za samomor osamljenega človeka, znanega kot Čudaka, ki je živel v izredno neurejenem stanovanju, ali pa mu je bilo slabo med prižiganjem plinske pecice, tako da je padel v nezavest in v kratkem umrl. Podrli žensko na pločniku Kmalu po 13. uri je v središču pripetila huda prometna nesreča, zaradi katere ženska tvega življenje, čeprav je bila na pločniku. 33-letna Loredana Plozer iz Devina je hodila po Ul. Roma pri križišču z Ul. Mazzini. Z Nabrežja proti Goldonijevem trgu je pripeljal avtobus s koprsko registracijo, po Ul. Roma pa dostavno vozilo s tržaško registracijo. Mestni redarji Se niso ugotovili, katero od dveh vozil se ni ustavilo pred rdečim semaforjem. Vsekakor je pri močnem bočnem trčenju vrglo dostavno vozilo na pločnik, kjer je podrlo žensko. Z rešilcem so jo odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli zaradi številnih hudih poškodb na oddelk za oživljanje s pridržano prognozo. 1 Tržaška občina: prošnje za nabiranje gob Tržaška občina obvešCa, da bodo interesenti od 2. januarja dalje lahko vložili prošnje za prejem dovoljenja za nabiranje gob (kot predvideva deželni zakon); interesentom bo v občinski palači na razpolago okence (v sobi 35), ki bo odprto od 8.30 do 12.30. Prošnje je treba sestaviti na kolkovanem papirju za 15000 lir, vsakdo pa osebno vloži največ tri prošnje. Ghersina protestira in vošči Deželni svetovalec Paolo Ghersina je protestiral zaradi postopka, po katerem je župan Illy imenoval predstavnike tržaške občine v razne organizme, kot so pristaniška oblast, letališki konzorcij in trgovinska zbornica. Po mnenju predstavnika Zelenih so Zupanovi kriteriji povsem osebni in brez nobenega političnega soočenja. Svetovalec Ghersina se je v zadnjih dneh proslavil z nenavadnimi božičnimi in novoletnimi voščili: ne samo, da so tiskana na recikliranem papirju, ampak je v vsaki obvojnici tudi preserva-tiv kot znak podpore pobudam proti Aidsu. Slovenske polnočnice v Trstu (nedelja, 24. t.m.) 21.00: Novi sv. Anton in Kolonkovec. 22.00: Rojan. 22.15: Sv. Jakob. 22.30: Skedenj in Sv. Vincencij. 24.00: Sv. Ivan (v stari cerkvici). Prenos polnočnice po Radiu Trst A bo iz cerkve sv. Ivana v Gorici. RESOLUCIJA / OBČINSKEGA SVETA r KRIZA / DOPOLNILNA BLAGAJNA DREVI PREDPREMIERA Tudi zgoniški občani proti plinskemu terminalu pri Tržiču Ogrozil bi razvoj turizma na Krasu Sklep o novem domu pri Briščikih PredsinoCnja seja občinske skupščine v Zgoniku se je razvila v nic kaj predbožičnem duhu, saj je bila Se kar burna. To ni sicer nic Čudnega, ker so imeli svetovalci na dnevnem redu kopico žgočih vprašanj, ki segajo prebivalcem v živo in jih je treba skušati kar najbolje rešiti. Med drugim je bil na zasedanju govor o smetarski službi in o tarifah, ki jih morajo ljudje poravnavati za odvoz odpadkov. Gre za kočljiv problem, ki je zaznaven tudi v drugih predelih Tržaškega in v notranjščini države, a ki ga javni upravitelji bržkone ne morejo kar tako rešiti brez tvornega sodelovanja občanov. No, ustrezni predlog upraviteljev je vseeno prodrl, in to z glasovi večine. Nato je skupščina soglasno odobrila resolucijo, ki zavrača naCrt SNAM o plinskem terminalu pri Tržiču, in sicer z utemeljitvijo, da bi ta industrijska pobuda hudo ogrozila nadaljnji razvoja turizma v bližnjem Sesljanu in na Krasu sploh. Resolucijo je predlagala desnica. Ta je pozneje glasovala proti listini Slovenske skupnosti v zvezi z razsodbo ustavnega sodišča o komisarski upravi Pokrajine, ki pa je kljub temu prodrla. Predtem je tekla beseda o občinskem osebju, ki ga je kot v vseh dragih občinah preoralo, nazadnje pa so odobrili sklep o pogojih za izkoriščanje novega kulturnega doma pri Briscikih, točneje Doma BrišCiki. Don Baxfer naj bi do srede februarja zaposloval samo 22 uslužbencev Medtem ko se mnogi pripravljajo na praznovanje božica in letnega zasuka v veselem vzdušju, so tudi taki, ki si tega ne bodo mogli privoščiti. Potem ko smo že omenili dokončno odslovitev Se zadnjih delavcev nekdanje naftne Čistilnice Aquila pri Zavijah, ker se jim je iztekla izredna dopolnilna blagajna, in o majhni možnosti, da bi jih znova zaposlila družba Seastock, se je razvedelo, da bo novo vodstvo farmacevtskega obrata Don Baxter vpisalo v dopolnilno blagajno kar 115 delovnih moči od skupnih 137, to se pravi Se enkrat toliko, kot je bilo prvotno načrtovano. Res je sicer, da je ukrep začasen in da naj bi se prizadeti uslužbenci povrnili na delovna mesta 11. februarja, res pa je tudi, da je to zaenkrat samo obljuba, kajti v tem Času se lahko Se marsikaj zgodi. Navedeni okoliščini, ki bi ju lahko dramatično dopolnili tudi še z drugimi primeri odstavljanja delovne sile na Tržaškem, dajeta vtis, kot da je vse to že neizbežno. V zadnjih Časih smo osrednjim trem sindikatom priznali, da si močno prizadevajo za blagostanje delojemalcev, zdaj pa si ne moremo kaj, da se ne bi vprašali, ali niso nenadoma postali nemočni. (dg) Mladi iz SKK prižigajo »Zvezdico za očka« Igro napisala in režirala Lučka Susič Od druge polovice oktobra dalje so se člani gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba sestajali tudi izven sobotnega srečanja, da bi pripravili novo gledališko predstavo, ki nosi naslov Zvezdica za očka. Igrico je napisala in režirala Lučka Susic, za sceno je poskrbela Magda Samec, glavno skrb za izvedbo pa si je prevzel Radijski oder. Igralci so se sestajali dvakrat do trikrat na teden in tako pripravili preprosto, prisrčno predstavo, ki je namenjena ne samo otrokom, paC pa tudi mladini in starejšim, ki so jim všeč zgodbe, ki poudarjajo vrednote, kot so družina, dobrota in ljubezen. Pri igrici sodeluje 16 mladih igralcev: nekateri izmed njih so že sodelovali pri kateri izmed iger, ki jih je pripravil gledališki krožek SKK (na primer pri igri Skupaj je lepše, ki so jo mladi pripravili pred dvema letoma ob mednarodnem letu družine), drugi pa bodo tokrat prvič stopili na odrske deske. Igrica bo doživela svojo krstno uprizoritev na praznik svetega Stefana, t.j. 26. t.m. ob 17. uri in sicer v Marijinem domu pri sv. Ivanu. Se pred tem pa bo predpremiera, in sicer na klubovskem tradicionalnem božičnem dobrodelnem veCeru, ki bo danes, 23. decembra ob 16.30 v Ul. Donizetti, 3. Mladina, ki se vsako soboto zvečer zbira v Peterlinovi dvorani prireja namreč že nekaj let božični dobrodelni veCer, na katerega je vabljena širša javnost; izkupiček veCera (prostovoljne prispevke in izkupiček sreColova) pa vsako leto namenijo v dobrodelne namene. Letos so se mladi odločili, da bodo pomagali 20-letnemu Emicu iz Doline, ki je bil zaradi hude prometne nesreče podvržen dragim zdravniškim negam. Po božičnih praznikih pa bodo mladi igralci igrico predvidoma ponavljali vsak konec tedna do zaključka božičnega Časa in to v različnih dvoranah v Trstu in drugje. Ker pa ni tematika igrice tesno vezana na božični Cas, jo bodo elani gledališkega krožka SKK z majhnimi spremembami v tekstu rade volje ponovili tudi ob kaki drugi priložnosti. Breda SusiC PRAZNIK / V ČETRTEK BOŽIČNI PRIREDITVI Mednarodni Domski dan v Dijaškem domu S. Kosovela Gostovali so učenci italijanske šole iz Kopra in malčki iz Benečije Nastop italijanskih učencev iz Kopra na Domskem dnevu (f. Križmančič) Ljubko in prisrčno se je v Četrtek zvečer iztekel tradicionalni Domski dan, ki ga pred božičnimi in novoletnimi prazniki že vrsto let prireja Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela. ZaCel se je v svetlobi svečk na mizah in lusk okrašenega božičnega drevesa pred odrom. Ravnatelj Edvin Švab in predsednik DuSan Križman sta zaželela prisotnim obilo prijetnega užitka, in želja se je v ce loti izpolnila. Glasbeni program je odprl »mladenič« Oskar Kjuder s svojo harmoniko, podobno tako, kot je zaigral s partizanskim zborom S. Kosovela 1944. leta v Bariju. Učenci italijanske osnovne Sole Pietro Paolo Ver-gerio iz Kopra so zapeli vrsto pesmi v modernih ritmih, takih, ki so mladim Se najbolj vSeC. Poleg njih so bili (tokrat prvič) gostje Dijaškega doma otroci Dvojezičnega Šolskega središča iz Spetra. Peter, Valen- tino in Michela so prebrali svoje sestavke o božiču, Ljuba je zapela pesem, s katero se je predstavila na Senjamu beneške pesmi. Sklepni del je pripadal »domačinom«. Gojenca GM sta zaigrala nekaj skladb, zatem so skupno zapeli v slovenščini, angleščini, italijanščini. Med njimi so bili tudi ptički iz vseh vetrov sveta, kisov Domu našli svoje gnezdo, in mladi iz krvaveče zemlje »hiljadu života daleko,« kot je gojenec Goran Terzič v pesmi prekrstil svojo Bosno. Pred zaključnim vratolomnim akrobatskim rapom treh temnopoltih gojencev je bilo v Dijaškem domu kot ob novem letu pred cerkvijo sv. Petra v Rimu, ko papež pozdravi ljudi v različnih svetovnih jezikih. Z odra so si sledila voščila v desetih govoricah, kar navsezadnje priCa o mednarodnih razsežnostih Dijaškega doma. Prizorčki, petje in ples No nižjih srednjih šolah S. Kosovela in F. Levstika Polno ljudi, staršev, non in nonotov si je včeraj dopoldne ogledalo božični prireditvi na openski nižji srednji šoli Srečka Kosovela in na oddelku na šoli Frana Levstika na Proseku. Na Opčinah so dijaki vsakega od šestih razredov uprizorili simpatičen prizorček, prireditev pa so povezovale glasbene točke in recitacije. Na proseški šoli so starši napolnili prireditveni prostor v prvem nadstropju. Dijaki in dijakinje so pod mentorstvom profesorice glasbene vzgoje pripravili pravcati koncert, ki so ga popestrile recitacije in ples. Vrsta dijakinj se je navdušila za moderne plese in so to svoje zanimanje prelile na odru v res prikupne plesne točke v modernih ritmih. Na obeh šolah je topel alpavz občinstva nagradil požrtvovalne igralce, recitatorje in pevce. Na sliki (f-KROMA): posnetek z božičnice na openski nižji srednji šoli S. Kosovela. ROJAN / BP2ICNICA V MARIJINEM DOMU Prvič skupni nastop BOŽIČNICA / PRI SV. IVANU Božičnico so praznovati tudi v Rojanu in sicer v Marijinem domu v Ul. Cordaroti, kjer so se predstavili malčki vrtca na Greti, otroci osnovne sole Bazoviških junakov iz Rojana in dijaki srednje šole... ki je ni vec: rojanska šola, ki je do lani nosila ime po F. Erjavcu, je namreč od letos samo še ločeni oddelek šentjakobske srednje šole I. Cankarja. Ravnateljev namestnik prof. LuCka SusiC je s tem v zvezi poudarila, da skušajo kljub vsemu obdržati isto raven šolskih dejavnosti kot v preteklih letih. Na včerajšnji prireditvi so prvič nastopili skupaj vsi slovenski otroci tega predmestja, od najmlajših iz vrtca do onih, ki so že skoraj zreli za višjo srednjo šolo. Zaradi tega je program bil tudi sorazmerno dolg, pa Čeprav pester in razgiban, tako da je razveselil starše in številne druge obiskovalce. Najmlajši so predstavili splet pesmi in prizor Za koga so igre, osnovnošolci Zimsko zgodbo Ljubke Šorli in prizor o solidarnosti z revnejšimi, srednješolci pa so uprizorili domiselno zgodbo o igračah, ki hočejo zabavati tudi sirote. Skupna prireditev učencev in dijakov Prizorček, recitacije, plesi in petje šolarjev šol O. Župančiča in sv. Cirila in Metoda Osnovna šola Otona Zupančiča in nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda sta priredili včeraj skupno božično prireditev v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Osnovnošolci so se predstavili s prizorčkom o smreki, ki je sedem palčkov ni posekalo, paC pa jo kar v gozdu okrasilo z balončki in zvezdami, poleg tega pa so recitirali vec božičnih pesmi. Nižješol-ci so prebrali nekaj svojih misli o božiču in o prijateljstvu med ljudmi, zatem so tudi zaplesali vrsto plesov in zapeli v slovenščini, italijanščini in angleščini. Prireditev je odprl in zaključil nastop združenega pevskega zbora učencev in dijakov (na sliki foto Balbi), ki je božičnico sklenil s petjem Svete noCi. Prav ob koncu se je ravnatelj šole sv. Cirila in Metoda Marjan Kravos zahvalil za lepo prireditev in voščil šolarjem in staršem obilo veselja in sreče v novem letu. NOV USPEH TRŽAŠKE POLICIJE / SKUPINA BOSANCEV PONAREJALA OSEBNE LISTINE IN ROPALA Agenti Digosa onesposobili organizacijo, ki je omogočala nezakonito priseljevanje Kvestor Lorenza Cernotig zatrjuje, da imigranti pri nas nikakor ne ogrožajo javnega reda Agenti tržaškega Digosa so izsledili in onesposobili tolpo bosanskih državljanov, ki so potvarjali italijanske osebne listine, potne liste in vozniška dovoljenja, a tudi izkaznice Unproforja, poleg tega pa kradli likovne umetnine, oblačila in zlatnino. Del izropanega blaga, kakor tudi foto-posnetke zlikovcev je novinarjem včeraj razkazal načelnik političnega oddelka kvesture Bruno D’Agostino v spremstvu inšpektorja Roberta Adama ter podinšpektorjev Giorgia Marege in Walterja Lenassija. Aretirali so že tri osebe (45-letnega Ajra Bašiča, ki naj bi bil vodja tolpe, 43-letnega Milenka StosiCa in 45-letnega Milenka Mišiča), nadaljnjih šest pa identificirali; od teh so štiri (P. M., S. N., K. R. in P. Z.) prijavili sodstvu, drugi dve (B. S. in V. N.) pa sta na begu. Člani organizacije, ki je bila po D’Agostinijevem odgovoru na naše vprašanje v celoti razkrinkana, so imeli svoj brlog v tržaškem predmestju, z zelo dobro ponarejenimi dokumenti (vrednosti od 1.200 do 2.000 nemških mark) pa so pomagali ljudem z območja razpadle Jugoslavije ilegalen pobeg v Italijo. Sredstva za to so, kot rečeno, zbrali s pomočjo tatvin in ropov, med katerimi so nagrabili za kakih 80 milijonov lir blaga, tako tudi štiri dragocena olja iz 18. stoletja, ki upodabljajo svetnike. Nazadnje je kvestor Lorenzo Cernotig izrekel predstavnikom sredstev množičnega obveščanja božično in novoletno voščilo, ob Čemer je poudaril, da pri nas takšnih zločinskih dejavnosti, kakor jih opisuje vsedržavni tisk, ni, saj imamo tu opraviti v bistvu samo z drobnim kriminalom. Kvestor je omenil v tej zvezi zlasti narkomane in ljudi brez stalnega bivališča, ki pa po njegovem zatrdilu nikakor ne ogrožajo javnega reda, in najavil, da bo policija še naprej budno delovala v korist občanov; pri tem je omenil skrajšanje postopka za pridobitev potnega lista, a tudi za prejem dovoljenja za začasno bivanje, ki je nujno potrebno beguncem oziroma pribežnikom z Balkana, da le izpolnjujejo pogoje za to. (dg) z' Tvo Glasbeno združenje a Cjio V-novC) ARSNOVA RADIJSKI ODER in GLEDALIŠKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA vabi danes, 23. t. m. vabita na ogled mladinske igre na ogled igrice f tV vabi na božični koncert Lučke Susič SKOPA krstni nastop ZVEZDICA ZA OČKA NEŽA KVARTET 7+ Scena. MAGDA SAMEC Režija: LUČKA SUSIC v izvedbi otroške dramske skupine KD Kraški dom Jutri, 24. t.m. s pričetkom PREDPREMIERA: danes, 23. t. m., ob 16.30 v Peterlino- Avtor in režija STANA MILIC ob 17. uri v slivenski cerkvi vi dvorani, UL Donizetti 3 Začetek ob 18. uri Sodeluje PREMIERA: v torek, 26. t. m., ob 17. uri v Marijinem v Kulturnem domu gostilna Tatjana & Lorena, Nabrežina 166, tel. št. 200318 domu pri Sv.Ivanu, Ul. Brandesia 27 na Colu. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 95/96 danes, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu BIG BAND RTV SLOVENIJA Alenka Godec - vokal — dirigent LOJZE KRAJNČAN Prodaja vstopnic na GM, Ul. Manna 29, danes, danes, 22. t. m., od 10. do 15. ure in eno uro pred pričetkom pri blagajni KD. Slovensko Stalno Gledališče Oton Župančič - Vikj CICIBANUS COPRIANUS Jutri, 24. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA KD S. ŠKAMPERLE Ob božičnih praznikih članom in prijateljem nazdravljamo za srečno in uspešno novo leto! Odbor KD S. Škamperle SKD CEROVLJE -MAVHINJE želi usem vesel božič in srečno novo leto Sekcija VZPI-ANPI Devin - Nabrežina vošči svojim članom in prijateljem vesele praznike ter srečno novo leto Ob izrednem priznanju, ki ga je s Častitljivo Severjevo nagrado prejela Sara Balde’ in z njo vsi elani gledališke skupine Tabor, se veselimo in izražamo najprisrCnejSe Čestitke Zveza slovenskih kulturnih društev s.n.e. Narodna ul. 24 (pri tramvajski postaji) Tel. 040/2156015 OPČINE • konfekcija za naše najmlajše in dojenčke; • gumbi, sukanci, okraski in čipke, podloge, nogavice, drobno blago in vse za šivanje. VELIKA IZBIRA ARTIKLOV ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA KD F. Prešeren iz Bolj unca uabi v torek, 26. t.m. na ŠTEFANOV ANJE: Ob 14.30 tradicionalno lučanje na "Gorici”; ob 17. uri v gledališču F. Prešeren VANČA IN TONGA SHOW Režija Igor Malalan. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO V. PARMA prireja BOŽIČNI KONCERT danes, 23. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v TrebCah Vljudno vabljeni! TRADICIONALNA NOVOLETNA DRUŽABNOST V GORICI Odhod avtobusov: avtobus st. 1 - odhod iz Trsta - trg Oberdan ob 16. uri avtobus St. 2 - odhod iz Trsta - trg Oberdan ob 16. uri avtobus St. 3 odhod z Opčin ob 16.15, s Proseka ob 16.25, z Božjega polja ob 16.30, iz Križa ob 16.35 in iz Sesljana ob 16.45 Na razpolago je še nekaj vabil. Tel. St. 360072. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 23. decembra 1995 VIKTORIJA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 8.31 in zatone ob 18.30. Jutri, NEDELJA, 24. decembra 1995 ADAM, EVA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,9 stopinje, zraCni tlak 1015,3 mb narašča, veter severo-zahodnik 7 km na uro, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Diego Berdon, Davide Riaviz, Anna Lupieri, Giulia Roda-ro. UMRLI SO: 82-letni Fe-derico Pocecco, 73-letni Antonio Perrone, 86-Ietni Manlio Peracca, 92-letna Mercede Verginella, 48-let-ni Mario Ferluga, 81-letna Caterina Ruzzier, 85-letna Maria Giadressi, 88-letni Rodolfo Ferletti, 74-letna Maria Gerdevic, 85-letna Orsola Zentilin, 87-letna Elda Bastinich, 82-letna Maria Giurco, 63-letni Roberto Toifoli. OKLICI: električar Sandro Pietricola in gospodinja Debora Frateschi, Solnik VValter Tauceri in uradnica Gioia Panzera, podjetnik Fabio Pieberger in estetistka Roberta Turina, knjigovodja Andrea Kosin in uradnica Manuela Bianco, električar Stefano Valentinuzzo in prodajalka Elena Barbiani, uradnik Claudio Svik in uradnica Luisa Novak, pristaniSCnik VValter Spazzapan in v pričakovanju zaposlitve Teresa Russo. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 18., do NEDELJE, 24. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Ve- nega telesa SKRUPULA MOR 1/01 solarij, masaža, pedikura, elektro stimulacija (anti-celulitni in shujševalni program), regeneracija ČEVLJI mišic za športnike, linf-na drenaža, tetoviranje, TORBICE pasivna gimnastika, depilacija. Nabrežina center 97 CENTER SEŽANA Tel. 201209 Ivana Turšiča 4 Vošči vesele Tel. (067) 31482 - 73708 božične praznike MePZ PRIMORSKO MaCkolje priredi B02ICNI KONCERT danes, 23. t. m., ob 20. uri v župni cerkvi sv.Urha v Dolini. Nastopata MePZ Divača in MePZ Primorsko, zborovodja Anton Baloh Prisrčno vabljeni! cellio 24 (tel. 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. _____________KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »La let-tera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Oldman. EKCELSIOR - 15.15, 16.50, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Casper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00, 24.10 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »Selvaggi«, i. Ezio Greggio. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 - 14.30 »Santa Claus«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Viaggi di nozze«, r.-i. Car-lo Verdone, i. Veronica Pi-vetti. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Palla di ne-ve« i. Paolo Villaggio, Anna Falchi. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Vacanze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Auster, i. VVilliam Hurt. Harvey Kei-tel. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline. J PRIREDITVE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - razstava PRVI POVOJNI CAS -PLAKATI, LEPAKI, FOTOGRAFIJE IN DRUGO je na ogled danes, 23. t. m. od 16. do 20. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 23. t. m. vse otroke, starše in mladino na BOŽIČNI DOBRODELNI VEČER. Na sporedu bo predpremiera igrice “ DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Zvezdica za oCka“- igrajo elani gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, avtor in režija Lučka Susic, scena Magda Samec in bogat sreColov. Izkupiček večera bo namenjen pomoči Enricu iz Doline, ki je bil zaradi težke nesreče podvržen dragim zdravniškim negam. Začetek ob 16.30. KD F. VENTURINI vabi na BOŽIČNICO danes, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru A.U.Miro pri Domju. KD I. GRBEC -Skedenj-ska ul. 124 vabi elane in prijatelje na PREDSILVE-STROVANJE. Poskrbljeno bo za veselo razpoloženje v torek, 26. t. m. od 17. ure dalje. Pridite, pridite! ZUPLJANI iz Trebe vabijo k jutrijšnji BOŽIČNICI IN POLNOČNICI, ki jo bodo oblikovali naši mladi. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi TRADICIONALNI KONCERT na Stefanovo 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje amaterski oder J. Stoka. Vabljeni! KD V. VODNIK in župnijska skupnost Dolina vabita na BOŽIČNI KONCERT,. ki bo v petek, 29. t. m., ob 20. uri v cerkvi sv. Urha v Dolini. Gost glasbenega srečanja v božičnem času je Komorni mešani pevski zbor Postojna, ki ga vodi Ivo JelerčiC. Na sporedu so izvirne slovenske božične pesmi. Prisrčno vabljeni! IZLETI SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške začenši z dne 7. januarja do konca sezone. Informacije za urnik, ceno in rezervacije Bruno tel. St. 200236 ali Franc tel. St. 200782. OBVESTILA KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj akrobatiCnega rock’n rolla za osnovnošolske otroke. TeCaj se bo odvijal ob sredah in petkih od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Za informacije in vpis telefonirajte na St. 53420 ob torkih, Četrtkih in sobotah (Sabrina). ZSKD sporoča cenjenem elanom in sodelavcem, da bo tržaški urad v dneh od 2. do 5. januarja 1996 zaprt. Po običajnem urniku Vam bomo spet na razpolago od ponedeljka, 8. januarja 1996, dalje! KD F. VENTURINI obvešča elane, da je Se nekaj razpoložljivih mest za domače silvestrovanje. MALI OGLASI tel. 040-361888 RAZNOVRSTNO POHIŠTVO po zelo znižani ceni, tudi rabljeno in avtentično stilno. Tel. St. 350150 ali 54390. AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča cenjene kupce, da smo za praznike odprti danes in jutri od 8. do 13. ure. Imamo losose in izvrstne salmerine. Tel. st. 228297. PRODAM v Nabrežini hiSo potrebno popravil z odobrenim načrtom. Tel. št. 200620. PRODAJAMO božične smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trieste 347 ( zraven goriskega pokopališča). Tel. St. 0481/21227. IŠČEMO 18-letnega električarja, z vozniškim dovoljenjem. Interesenti naj se javijo na Opčinah, Elektromarket, Ul. Šalici 1. Tel. št. 211155. IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega vi- 1MPRESA TRASPORTI FUNEBRI S.r.l. obvešča, da se je preselila v Ul. TORREBIANCA St. 34 vogal Ul. S. Lazzaro in jutri, 24. t. m. bo delovala od 8. do 13. ure, v ponedeljek in torek zaprto. Za informacije tel. na St. 630696 ali 0336/423184 deza. Tel. od 12. do 14. ure na St. 228117. 23-LETNO dekle s končano višjo solo isce katerikoli resno zaposlitev. Tel. St. 040/231704. NUJNO išCemo stalni par srednjih let za čuvaja vile: kot Šoferja in vrtnarja oz. hišno pomoCni-co/kuharico. Nudimo stanovanje. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Valdiri-vo 36, 34132 Trst, pod geslo “Čuvaj". KStKKMKS NASLEDNJI DAN o?s!rr& PODARIM garderobno sezonsko omaro 270 cm, dolgo 200 cm. Tel. št. 212841. IZGUBIL se je mali Crni dolgodlaki psiček z belo liso na prsih v okolici Bazovice. Sliši na ime Kiko, Najditelju nagrada. Tel. St. 226330. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO je odprla Mau-rica Radetic v Medje vasi St. 10. OSMICO sta odprla Mirko in Cvetka Briscek -BriSCe. PRISPEVKI V spomin na Angela SuleiCa darujejo Angela Stefančič in hčerki z družinama 50.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Regine Fabian Kobau daruje Karla KoSuta 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Regino Fabian Kobau darujeta Igor in Zvonko KoSuta 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Regino Fabian Kobau darujejo Lučka, Paolo in Livio Soa-vi 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. ZAHVALA Ob izgubi naSe drage Gine Kralj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 23.12.1995 23.12.1993 23.12.1995 Ivan Doljak Dve leti je že odkar te ni, a vedno v naših srcih si. SVOJCI Samatorca, 23.12.1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 NOVICE na Deželi, kjer ga je svetovalec Ghersina označil kot močno vzpodbudo upraviteljem in Zupanu Valentiju, naj vendarle naredijo nekaj konkretnih in vsebinskih korakov kar zadeva sodelovanje in povezovanje med (v to sodi tudi odpravljanje meje) sosednima mestoma. Foto Bumbaca - zevajoča luknja v ograji pred postajo. _____________ OBČINA / ODMEVNO DEJANJE FlORELLIJA Mreža z meje darilo nalni božični in novoletni koncert, ki ga pri- W pravljajo kulturne skupine, ki delujejo na območju J _ ■ ■ ___ u- doberdobske občine. Nastopili bodo pihalni orke- W ster Kras, dekliški pevski zbor Jezero, moški pevski 1E II ^F^l^^l^^ll 1^1 zbor Jezero, mešani pevski zbor Hrast in elani mla- ■■ dega Zamejskega kvinteta. Prireditev bo ob 20. uri. ® Božično razmišljanje Sred/ četrtkove seje je predstavnik zelenih v skupnosti Arcobaleno poskrbel za presenečenje - Mrežo so zasegli Skupnost Arcobaleno vabi, v sodelovanju z osnov-no krščansko skupnostjo, k božičnemu razmišljanju na temo Blaženi graditelji miru. SreCanje bo jutri ob 21. uri na sedežu skupnosti v ulici sv. Mihaela 38. V nekem smislu je srečanje nadaljevanje sporočila, ki veje iz likovne razstave, ki je odprta v pokrajinskem muzeju na gradu in ki je na ogled vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 18. ure. Konec decembra zapade rok za prispevke po zak. 39/95 Pokrajinski odbor CONI opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za predložitev prošenj za finančne prispevke za gradbena dela na športnih objektih, na podlagi deželnega zakona št. 39/95. Na razpolago (za celo deželo) je 400 milijonov Ur. Prošnje je treba predložiti do 31. decembra letos. Umik uradov CISARFO in Goriške občine Za p°sebno božicno da- . rilo goriškemu županu je na Ravnateljstvo medobčinskega konzorcija CISARFO četrtkovi seji občinskega s sedežem v Gradišču, obvešča, da bodo, danes, 23. sveta p0Skrbel svetovalec t.m. in 30. t.m. uradi poslovali samo od 8. do 10. zelenih golobice Renato ure. Občane prosijo za razumevanje. Iz goriškega Fiorelli Ker svetovalca v županstva pa sporočajo, da bo jutri, v nedeljo, 24. jj prvem delu seje ni bilo, je t.m., ponedeljek, 25. t.m. in nedeljo, 31. t.m. odprt marsikdo pomislil na odsot- samo urad za pogrebne storitve in sicer od 8.30 do nosi radi bolezni ali druega. V resnici pa je pripravljal, j* ■ £ ■ —■ ■■ mmm kakor je kasnejši potek do- Spored afriških filmov godkov pokazal, darilo za V Trstu in Gorici si bomo v prihodnjih dneh lahko Občino, oziroma župana. In ogledali niz afriških filmov. Pobudo sta si zamislila to darilo, ki je bilo dvakrat in uresničila združenje ANOLF in ustanova ERMI. aktualno: prvič zaradi pred- V Trstu bodo predstave 27., 28. in 29. decembra v prazničnega vzdušja, dru- dvorani Silvio Pellico, v Gorici pa bodo filme vrtefi gid ker je te dni minilo eno 9., 10. in 11. januarja v Kulturnem domu. 9. ja- Isto od pobude za odstrani- nuarja bosta na sporedu filma ”Le gifle et la carezze tev zidu in mreže na trgu in Le noire de”, naslednjega dne ”Picc mi in Fin- PJed novogoriško želez- zan” 11. januarja pa "Lumumba ou la mort du niško postajo, kjer je bila v prophet in II gioco (Igra). Predstave bodo ob 20.30, nedeljo dopoldne miroljub- vstopninenebo. na manifestacija na pobudo uredništev časopisov Le tretjina trgovcev spoštuje soca/isonzo m oko ter predpise o izpostavi cen Predstavniki združenja Federconsumatori so se te po 20. uri prispelo darilo - dni srečali s predsednikom združenja trgovcev Bi- kos, oziroma element mrež- sesijem, podpredsednikom Blasigem in ravna- nate ograje, ki so jo prisloni- teljem Bisiachom. Pogovor je zadeval delovanje li k mizi, kjer so običajno združenja s ciljem preprečevanja oziroma razkri- občinski funkcionarji, vanja goljufij na račun potrošnikov. Predstavniki Dejanje je kajpak sprožilo združenja F ederconsumatori pa so sogovornike zanimanje svetovalcev in seznanili tudi z ne ravno zavidljivimi ugotovitvami tudi precej nervozno reak- o (ne) spoštovanju predpisov glede objave cen v iz- cijo predsednika skupščine, ložbah razstavljenih artiklov. Združenje je pred ki je vztrajal, da se "tuj mesecem dni v Gorici opravilo pregled izložb raz- predmet ” odstrani iz dvora- licnih trgovin v najbolj prometnih ulicah in ugoto- ne. Pomen in namen geste vilo, da le tretjina dosledno spoštuje predpise. je skušal obrazložiti Fiorelli. Predsedujoči je prekinil za- Listina O dobrih namenih sedanje. Zupan Valenti je Predstavniki javnih ustanov, ki skrbijo za razdelje- "So-^Pac"1^ je'v'na6- vanie vode m plina na Conskem so pred kratimn ||| slednji fazi ^ ^ oblast. podpisali dokument o dobnh namemb. Cd, okvir- ||j polic^a je kos .Lze zase- nega dogovora je poenotenje tarif, izboljšanje uslug Bi , ’ ■ , . , ■ , in tesnejše sodelovanje na različnih področjih. Na- ||| pred tajo so u’otovili slednje dejanje bo sestava Listine o stontvali. Doku- res Inknin Vložena hn ment so podpisali pr«htavmki občinskega podjetja ||| ovadba Jadi poskodovanja v Gonci, konzorcijaaSARFO,konzorcija C^ARiz =: javne (dr2avnPe) iastnin'. Ronk m medobemskega konzorcija Medeja-Kmnn. Pravzaprav meddržavne la- Več kakor navadna petarda « (‘“S; Na kvesturi skušajo odkriti odgovornega za močno naj bi bil zidek in mreža eksplozijo na zunanji strani ograjnega zidu šolske- nad njim v solasti obeh ga centra v Puccinijevi ulici. MoCna detonacija je držav. Včeraj zjutraj so si odjeknila nekaj minut po enajsti uri. Zdi se, da je luknjo v ograji ogledali šte- eksplodiralo veC petard, ki so bile nameščene v vilni radovedneži, dejanje neki posodi, tik ob zidu. pa je imelo svoj odmev tudi KI RAZSTAVE 3 OBVESTILA V GALERIJI KATO-LISKE KNJIGARNE je na ogled spominska razstava likovnih del Toneta Kralja. Na ogled je ob urniku knjigarne BENCIN Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Is. IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birsi TRZIC AGIP - UL Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN AGIP - Drevored Ven. Giulia V STMAVRU bo drevi ob 20. uri božicno srečanje. Prireja ga rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver. Na sporedu bo priložnostni kulturni spored s petjem in glasbo. SreCanje bo v prostorih KD Sabotin. V JAMLJAH, v tamkajšnji cerkvi, pa bo drevi ob 20. uri božičnica. Nastopili bodo otroci iz Ja-melj in zbora Devin in Skala. H ČESTITKE Mama Patrizia in tata Aldo Jarc iz Doberdoba sta dobila novorojenko MATEJO. Krvodajalci iz Doberdoba jima prisrčno čestitamo, mali Mateji pa želimo obilo zdravja in sreče. KINO GORICA VITTORIA 16.45-18.30-20.15-22.00»Pocabontas«. Walt Disney, risani film. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-19.45-22.00»Vacanze di natale ’95«. I. M. Boldi, L. Perry, C. De Sica. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22.00»Palla di neve« Bodočnost je v integraciji med dvema bolnišnicama Ob koncu niza srečanj o reorganizaciji javnega zdravstva in posebej glede dela v bolnišnicah ter smotrne razporeditve osebja, je Zdravstvena ustanova skupaj s sindikati včeraj objavila sporočilo za javnost. V njem ne pojasnjuje tehničnih vidikov načrta o Čemer je bil sicer govor na srečanjih, ampak poudarja nekaj osnovnih izhodišč. Samo dosledno izvajanje le teh lahko omogoči izhod iz sedanjega stanja in kakovosten korak na področju zdravstvenega varstva. Skupno stališče - pojasnilo je tudi poskus utišanja po- lemik, ki so prejšnji teden ponovno izbruhnile, in ki koristijo le toliko, da spodbujajo antagonizem med Gorico in Tržičem. V skupnem sporočilu Zdravstvena ustanova in sindikati vnovič zelo odločno poudarjajo da sta bolnišnici v Gorici in Tržiču dva dela iste celote; potrebno je tesno sodelovanje in integracija. Prav zato je nujno, da se v obeh ustanovah razvijajo in dopolnjujejo specialistični oddelki (seveda brez ustvarjanja dvojnih struktur). Nakazana preureditev (po departmanih) tak razvoj omogoča in v najveeji meri upošteva koristi pacientov. Tiskovno sporočilo opozarja da je tekmovanje za prvenstveno vlogo med bolnišnico v Gorici in TržiCu samouniCevalsko, kajti to bo nujno pospešilo beg pacientov v Videm in Trst. Ker je zadeva vezana tudi s finančnimi sredstvi, pomeni to nadalnje obu-božanje zdravstva na Goriškem. Najmanj koristne pa so v. tem trenutku polemike. V sporočilu se sindikati in Zdravstvena ustanova zavzemajo za Cim-prejšen sklic Konzulte za vprašanja zdravstva. n LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BLANCO , C. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, UL Te- renziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes, ob 10. uri, Mario Perabo, iz splošne bolnišnice ; ob 11. uri Corsi Giu-ditta, iz mrliške veže glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče; ob 11. uri Severio Daidone, prihod iz Trsta, v cerkev sv. Jožefa delavca in na glavno pokopališče; ob 12. uri Maria Giadressi vd. Buttolo, na glavnem pokopališču. S ROLEX giorgio de savorgnani Nakit in srebrnina GORICA - korzo Italia 34 Tel. 533500 SREČANJE / NA MEDNARODNEM PREHODU STANDRE2-VRTOJBA Skupna prizadevanja v novi stvarnosti Slovenska carina bo začela delati po novih evropsko naravnanih predpisih slišali tudi nekaj opozoril o nujnosti hitrejšega, predvsem pa usklajenega prilagajanja mejnih struktur novi stvarnosti. Pomemben korak je bil v letu, ki se izteka, dosežen z začetkom izgradnje avtoceste, naslednji korak pa bo železniška povezava mejnih struktur. Poleg gostitelja in obeh županov, Špacapana in Valentija, so na tradicionalnem srečanju spregovorili še predsednik družbe SDAG, goriški kvestor Davini, načelnik službe za notranje zadeve Cefarin, upravnik carinarnice v Novi Gorici Svito Vižintin ter predstavnik Ministrstva za notranje zadeve, službe za varnost meje, Pirc. Svito Vižintin je napovedal, da bo slovenska carina z novim letom zaCela delati po novih, evropskim kriterijem prilagojenih predpisih. (Na sliki - foto Bumbaca ’ - včerajšnje srečanje na meji). MENJALNICA CAMBIO i ISONTINO 1 Gorica - Korzo Verdi 58 menjalnica in prodaja tujih valut, slovenskega tolarja, hrvaške kune. madžarskega florinta, cečke krone. URNIK: od torka do sobote 8.30 -13.00 in 14.30-18.00 Tel. 0481/536322 -Tak 0481/531210 Na mednarodnem mejnem prehodu Standrež -Vrtojba je bilo včeraj tradicionalno srečanje mejnih organov in gospodarstvenikov ob prehodu starega v novo leto. Slo je za prijateljsko srečanje in obenem potrditev vzglednih odnosov na vse bolj pomembni in stateški točki pretakanja blaga med vzhodom in zahodom. Na sprejemu v Kompasovem motelu, kjer je bil gostitelj srečanja ravnatelj Poslovnega združenja Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba Karlo Pavletič, smo poleg pozitivnih ugotovitev o povečevanju blagovnega prometa in višanju kakovosti storitev na MMP (ki dosegajo evropsko raven), MEDNARODNI TRENDI / PO KONJUNKTURNI ANALIZI ZAVODA ISCO Azija je bila tudi letos motor svetovne gospodarske rasti Evropa stagnira, države v prehodu se krepijo, ZDA pa spet »tečejo« RIM - Svetovno gospodarstvo bo letošnje leto končalo s stopnjo rasti, ki se približuje trem odstotkom in je najvišja od začetka devetdesetih let. Zasluga za tako gibanje pa gre predvsem državam v razvoju, medtem ko je za območje industrijsko razvitih držav, članic OECD značilno rahlo upadanje proizvodne rasti, v nekdanjih realsocialističnih državah pa se zaenkrat kažejo le opogumljajoči znaki izboljšanja gospodarskih razmer. To so glavne ugotovitve iz analize raziskovalnega zavoda ISCO o mednarodni konjunkturi. V industrializiranem območju sveta - ugotavlja ISCO - se uveljavlja trend upočasnjevanja posameznih gospodarstev. V Nemčiji je bruto domači proizvod v tretjem trimesečju doživel konjunkturni zastoj, njegova tendenčna rast pa dosega 1, 5 odstotka (v predhodnih trimesečjih je znašala 2, 9 oziroma 2, 2 odstotka), kar bi moralo letno ekonomsko rast znižati na 2 odstotka. Tudi francosko gospodarstvo kaže manjšo dinamiko od pričakovane, na končni letni rezultat pa bodo v veliki meri vplivala močna socialna trenja, ki so izbruhnila po reformah Juppeje-ve vlade. V Veliki Britaniji so ocene gospodarske rasti v letošnjem letu znižali od 3 na 2, 75 odstotka, zavira pa se tudi japonska gospodarska rast, ki bi se morala izviti iz krize komaj v letu 1996, ko naj bi BDP dosegel 1, 6-odstotno stopnjo rasti. Od visoko industrijsko razvitih držav »tečejo« le še Združene države Amerike, kjer po presenetljivo dobrih podatkih za tretje trimesečje zdaj popravljajo ocene o razvojnih stopnjah svoje ekonomije. Ce Evropa stagnira, imajo države v razvoju v zameno izredno živahno gospodarsko rast. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bi se morala stopnja rasti njihovega realnega BDP gibati okrog 6 odstotkov tako letos kot prihodnje leto. To velja za povprečje, vendar obstajajo precejšnje regionalne razlike, saj je Azija še naprej daleč najbolj gospodarsko živahen kontinent z 8-odstotno stopnjo rasti, ki se ponavlja že četrto leto zapored. Gospodarska rast naj bi se umirila komaj leta 1996, ISCO pa ob tem opozarja, da tako dolgotrajna visoka razvojna dinamika prinaša tveganje inflacijskih trenj. (Na Kitajskem so imeli na primer leta 1994 12-odstot-no gospodarsko rast, kar so plačali s 25, 5-odstotno inflacijsko stopnjo.) Nevarnost »pregrevanja« je posebno visoka v Indoneziji, Maleziji, Tajski in na Filipinih. Razmeroma počasi pa napredujejo afriške ekonomije in Srednji vzhod, medtem ko bi morala Latinska Amerika končati leto z 1, 8-odstotnim zvišanjem BDP in se v naslednjih letih povzpeti na stopnjo 3 do 4 odstotke. PON TOR SRE ČET PET 1595,3 15963 1591,7 15908 15892 09,1 11)25 11(3,9 1104,2 1100,9 Včeraj že praznično ozračje na trgih MILAN - Sporazum o finančnem manevru on koncu leta je sicer odprl pot za odobritev finančnega zakona, vendar ni uspel odločilno pomagati liri, tako kot se italijanska deviza ni bistveno okoristila z okrepitvijo dolarja ob odprtju ameriških trgov. Veliko bolje so se odrezale državne vrednotnice na trgu pogodb future, katerih tečaji so vidno porasli, čeprav je bilo poslov, tako kot na milanskem borznem trgu, razmeroma malo. Čutiti je bilo namreč izrazito predpraznično ozračje, vendar je bil zadnji borzni sestanek pred božičem vseeno naravnost briljanten. Zadnji indeks Mibtel je napredoval za 1, 30 odstotka, skupna vrednost poslov pa ni presegla 376 milijard lir. §11 Na severovzhod skozi stranska vrata Mogočno nemško banko zanimajo tukajšnji živahni posli nemških podjetnikov ČEDAD - Nedavni sporazum med Deutsche Bank in zavodom Banca Popolare v Čedadu, da prva stopi kot delničar v drugo, brez dvoma razkriva načrt nemških finančnikov, da se utrdijo tudi v severnovzhod-nem predelu Italije, v katerem imajo podjetniki zelo veliko stikov z Nemčijo. Najprej nekaj besed o zavodu Banca Popolare di Cividale. Kot druge ljudske banke, je bila med ustanovitelji konzorcija bank Furlanije - Julijske krajine (med njimi je bila tudi Kmečka banka v Gorici). Ko se je začel proces združevanja ljudskih bank, je čedajska stala ob strani. Nekatere furlanske ljudske banke so se združile v Friul Adrio, ki ima sedež v Pordenonu, dve pa sta prišli v okrilje zavoda Banca Antoniana v Padovi. Pred letom je bilo že skoraj gotovo, da se bosta združili ljudski banki v Vidmu in v Čedadu, na predvečer sklepa pa se je vse podrlo. Kasneje se je v Vidmu govorilo, da bo tamkajšnja ljudska banka sla v Grup, vendar tudi iz te moke ni bilo kruha. Čedajska ljudska banka se je kasneje odločila za širjenje svojega delovnega območja. Podružnico je odprla v samem Vidmu in pogledala tudi v druge kraje po Furlaniji. Se posebno pomembna je njena prisotnost v trikotnitku stolice. Izdelovalci stolic imajo namreč največ poslov prav z nemškimi kupci in to je brez dvoma botrovalo zanimanju Deutsche Bank za čedajsko banko. Lahko torej pričakujemo, da bo v prihodnjem letu čedajska ljudska banka odprla nove podružnice v Furlaniji, saj ima sedaj za seboj močnega botra. Deutsche Bank se je v začetku leta 1995 javno in samostojno predstavila na italijanskem finančnem prizorišču. Ze pred leti je kupila delnice zavoda Banca d’America e dTtalia, ki posluje na vsem italijanskem ozemlju. Njeni lastniki so bili finančniki iz Italije in ZDA, v zadnjem času pa je ta banka po zaslugi novih nemških gospodarjev razširila svoje poslovanje. Ko so si Nemci utrdili položaj med klienti, so sklenili, da bodo javno na- stopali s svojo znamko in so naziv Banca d’America e dTtalia kar čez noč spremenili v Deutsche Bank. Vsi prejšnji naspisi so bili odstranjeni, tudi na stavbi na tržaškem Ponterošu, za katero je v avstrijskih časih naredil načrt naredil Josip Costa-peraria. Ob tem je treba povedati, da je to stavbo dala pred prvo svetovno vojno zgraditi češka Živ-nostenska banka. To je bila najmočnejša banka v slovanskem svetu, svoj kapital je imela tudi v slovenski tržaški Jadranski banki in v Ljubljanski kreditni banki, ki je imela takrat podružnici tudi v Trstu in Gorici. Cehi so imeli zelo velik interes za Trst, ki je bilo pomembno trgovsko okno v svet velikega srednjeevropskega cesarstva. Po prvi vojni tega interesa ni bilo več, zato so hitro ustregli zahtevam takratne italijanske vlade, da slovanski denarni zavodi izginejo s tržaškega gospodarskega prizorišča. Podružnico v Trstu so uspešno prodali prav zavodu Bancia d’America d’ Ita-lia. Marko VValtriscth SDGZ / SEKCIJA ZA PROSTE POKLICE Med delovnimi načrti izstopa prizadevanje za prenovo in pomladitev organizacije TRST - Po ustanovnem občnem zboru sekcije za proste poklice pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju se je že dvakrat sestal odbor te sekcije. Najprej za izvolitev predsednika sekcije, funkcije, ki naj bi bila zaradi specifike sekcije, ki povezuje najrazličnejše profesionalne like (geometre, komercialiste, umetnike, zdravnike ipd.), predvsem usklajevalnega značaja. Med več kandidati je bil izvoljen inženir Marko Stavar, predstavnik mlajšega rodu, ki izhaja iz družinske podjetniške tradicije tržaškega podjetja Typographic, ki se ukvarja s tiskarstvom in s trgovanjem s papirjem. Na drugem sestanku je novoizvoljeni odbor obravnaval zaključke občine-ga zbora sekcije in Združenja. Posebej so bila poudarjena pričakovanja po novih prijemih in pobudah v okviru organizacije. Prav najmlajša sekcija, ki ni množična in ima velik intelektualni potencial, bi lahko dala bistven prispevek pri uresničevanju težnje Združenja po prenovitvi. V svobodnih poklicih štejemo v zadnjih desetletjih največji prirastek, tako kakovosten kot količinski. Slovenskih zdravnikov naj bi bilo že več kot sto, komercialistov, svetovalcev za delo in sorodnih konzulentov kakih 20, da ne govorimo o arhitektih, inženirjih, geometrih idr. Prva naloga, ki si jo je zadal odbor, je zato evidentirati in vključiti v skupno delo čimveč naših profesionalcev; za razne specializacije in dejavnosti skovati možne in stvarne oblike sodelovanja; sprožiti tudi take pobude, ki so širšega interesa za poklice ali za naše gospodarstvo in skupnost, od socialnega do posredovanja informacij in kulture, izobraževanja. Zaenkrat so se včlanjeni prosti poklici pri SDGZ razdelili v tri večje podskupine: načrtovalce, pravnike, komercialiste in druge svetovalce ter zdravstvene operaterje. V sekcijo pa sodijo še umetniki in razni drugi poklici. Odborniki, ki so za te veje odgovorni, bodo v kratkem obravnavali problematike posameznih poklicev in pripravili razčlenjen delovni program, ki ga bo sekcija skušala v Cim večji meri izpeljati. Vse zainteresirane in še nevpisane slovenske profesionalce vabimo, da se za informacije obrnejo na predsednika in druge odbornike sekcije, geometra Franka Crevatina in Tatjano Sossi, arhitekta Pavla Magnanija, odvetnika Andreja Berdona in Rada Raceta, doktorja komercialista Marijo Marc, finančnega promoterja Vinka Ozbiča, zdravnika Mirana Dolharja in zobozdravnico Suzano Pregare; ali pa na organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 10, tel. 040/362949). 3 22. DECEMBER 1995 v URAH valuto nakupni prodajni ameriški dolar 1564,00 1612,00 nemška marka 1089,00 1122,00 francoski frank 317,00 326,00 holandski gulden 970,00 999,00 belgijski frank 52,20 54,30 funt šterling 2412,00 2485,00 irski šterling 2496,00 2572,00 danska krona 280,00 289,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1146,00 1181,00 japonski jen 15,20 15,90 švicarski frank 1351,00 1392,00 avstrijski šiling 154,400 159,10 norveška krona 246,00 253,00 švedska krona 235,00 242,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,80 13,40 avstralski dolar 1160,00 1195,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,70 12,70 hrvaška kuna 265,00 290,00 KMEČKA BANKA-GORICA 1 MILANSKI DEVIZNI TRG ■ FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 22. DECEMBER 1995 V URAH 22. DECEMBER 1995 v LIRAH 15. DECEMBER 1995 v DEM valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1563.00 1092.00 316.00 968.00 52,80 2407.00 2489.00 280.00 6,50 1144.00 1353.00 154,10 11,50 1613.00 1127.00 327.00 998.00 54,60 2497.00 2584.00 290.00 7,10 1184.00 1388.00 159,10 12,40 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona Irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar — ■ 1589,230 2021,820 1100,960 321,060 2447,410 983,310 53,582 12,996 284,270 2528,460 6,657 10,521 1164,700 15,482 1365,790 156,450 249,490 238,930 364,130 1177,620 — ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4388 2.2155 2.2905 1.0454 89.225 123.825 4.8551 28.975 25.735 22.585 21,665 0.898 14.192 1.1703 0.95 1.4139 33.135 14428 2.2225 2.2975 1.0494 89.335 123.93 4.8651 29.035 25.795 22.645 21.725 0.902 14.212 1.1743 0.953 1.4154 33.215 1.4468 2.2295 2.3045 1.0534 89.445 124.03 4.8751 29.095 25.855 22.705 21.785 0.906 14.232 1.1783 0.956 1.4169 33.295 V KULTURNEM DOMU V ORGANIZACIJI FOTOKLUBA »SKUPINA 75« PREDSTAVA ITALIJANSKEGA GLEDALIŠČA Fotograf Moselti razstavlja v Gorici Razstava bo odprta do 26. decembra V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo vse do 26. decembra 1995 odprta fotografska razstava obetavnega goriškega fotografa Flavija Mosettija. »Fotografija« je postala v teh jesenskih mesecih »prva violina« galerije goriškega Kulturnega doma, saj pred Mosettijem je v njej razstavljal novogoriški »potapljač - fotograf« Smiljan Zavrtanik, konec oktobra pa so se v okviru praznovanj 50-letnice ZSKD predstavili s skupinsko razstavo elani goriškega fotokluba »Skupina 75«. K temu lahko mirne vesti dodamo, da so vse dosedanje fotografske razstave letošnje sezone, doživele dober uspeh in laskave ocene, kar izraža fotografsko kulturno bogastvo goriškega okoliša. Na otvoritveni slovesnosti fotografske razstave Flavija Mosettija, ki je bila v četrtek, 13. decembra, sta spregovorila likovna kritika Rafael Podobnik iz Nove Gorice ter (v italijanščini) Joško Vetrih iz Gorice. Ob tej priložnosti želimo povzeti nekaj misli, ki jih je na sami otvoritveni slovesnosti podal likovni kritik in obenem tu7 di fotografski mojster R. Podobnik, pod zgovornim fiaslovom »Mojsterski fotografski ciklusi«: »Flavio Mosetti je likovno občutljiv'-fotograf, ki se hitro uveljavlja v slovenskem in italijanskem prostoru. Različno doživet položaj Slovenca v Italiji obraCa sebi v prid, saj željno vsrkava likovna sporočila iz obeh kultur. Soočenje različnih idej in čustvovanj mu pomaga, da hitro življenjsko izpovedno zori. Mosetti barvne fotografije razvršča v zaokrožene tematske cikluse. Ustvarjalna radoživost in radovednost ga vodita na številna fotografska področja, pri Čemer obsežnost posameznega venca določajo avtorjeva stroga merila. Na razstavi predstavlja naslednje splete: Krajina, Refleksi, Umetnost v mestu, Tihožitja s steklenicami, Ruj, Detajl in Predmeti v ledu. Osnovna značilnost Moset-tijevih krajin je vešCe nizanje planov. Nasploh mu kompozicijska urejenost veliko pomeni. Preseneča nas redka uporaba dramatičnih oblik in kontrastnih barv. Pogosto so vsi plani uglašeni na isto barvo. Da bi poživil likovno zgradbo, rajši išCe pasove s senenimi balami, živino in drugimi vzorci. Učinek je nepričakovan. Kljub racionalni kompoziciji doseže mehko poetično vzdušje, do katerega se avtorji običajno dokopljejo šele v kasnejših življenjskih obdobjih. Popolnoma drugačen je osrednji ciklus Umetnost v mestu. Označuje ga pogumna uporaba kontrastnih barv. Upodobljeni so semaforji, prometni znaki, okna, fasade, poslopja, osebe, plakati in grafiti. Različne plane zlije v ravnino slikovnega polja in tako gradi svojske Mosettijeve podobe. V njih se hkrati prepletata brezdušnost in neka nova poetika sodobnih mest. Vrh doseže v združitvi poslikanega okna in kovinskih sodov s plastičnimi Cepi. Avtor se ne zaustavlja in gradi svojo pripoved naprej. Preseneti nas z odsevi sončnih dežnikov v poplavljeni plaži. Prevladujejo zadušene zelene, opekasto rdeče, okraste in rumene barve. Končno luže prekrije z oljem, da bi s tako dobljeno odsevno sliko oblikovno in barvno razkrojil civilizacijske simbole. Sem lahko prištejemo tudi ciklus Refleksi, v katerem popačene mestne prizore nadzira s pravilno mrežo okvirjev. Lahko bi rekli, da domišljijo zapira za rešetke. Splet zaključi z ironijo. Stlači nas v avtobus z odrezano streho, da bi do konca razgalil Človeško veličino in preproščino. Cikluse Tihožitja s steklenicami, Ruj, Detajl in Predmeti v ledu bi lahko združili v enotno skupino bližinskim posnetkov, vendar so vsebinsko zelo različni. Čeprav so detajli pogosta fotografska tema, zahtevajo veliko tehničnega znanja in suvereno obvladanje likovnega jezika. Mosetti je izpit dobro prestal. Ciklus Predmeti v ledu je celo postal njegov zaščitni znak. Sestavljajo ga posnetki steklenic, gumbov in ruja v ledu, ki se nizajo od še prepoznavnih fantazijskih oblik do popolnih barvnih abstrakcij. Miselni in Čustveni poudarki razstavljenih del kažejo, da se Flavio Mosetti razvija v odličnega izraznega fotografa, ki že poje podoknice umetnosti.« Fotograf Flavio Mosetti se je rodil 6. oktobra 1965 v Gorici. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1985 in je trenutno elan zamejskega slovenskega društva »Fotoklub Skupina 75« iz Gorice. V vseh teh letih je že samostojno razstavljal in sodeloval pri številnih klubskih razstavah. Med najpomembnejša prejeta priznanja za fotografijo in diapozitive lahko naštejemo: dve prvi nagradi na fotografskih ex-tempore Dia »FotoTrst 80« (’92 in ’94), nagrade na »Dia Primorska« (’92, ’93 in ’95), pohvale in nagrade na »Slovenskih razstavah Dia«, na Mednarodnem ex-tempore »Idrija« (’92, ’94, ’95), na fotografskih razstavah »Treh dežel« (Slovenija ’93, Avstrija ’95), nato na »Dia festivalih« v Radovljici (’95), Kranju (’95), Škofji loki ('95) ter na razstavi »Pokrajina 93« v Kranju in na Mednarodnem ex-tempore Dia Radovljica 95«. Naj k zgornjemu še dodamo, da je Mosgtti sodeloval tudi na »Mundial Fotofestival Rovinj ’95« »Fiap Foto« in »Dia« na Hrvaškem, kjer je prejel za fotografijo tretjo nagrado, pohvalo pa za diapozitive. Razstavo v galeriji Kulturnega doma v Gorici prireja Fotoklub »Skupina 75« iz Gorice v skupnem sodelovanju z Upravnim odborom Kulturnega doma iz Gorice in Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD). Razstava bo odprta vse do 26. decembra po sledečem urniku: (ob delavnikih) od 9.00 do 13.00 ure in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. (-ik-) Poklon Goldoniju z njegovim pustom Delu dajejo lahkotnost živi dialogi med nastopajočimi, ki govorijo v beneškem narečju Carlo Goldoni je skorajda vsako sezono nepogrešljivi gost italijanskih stalnih gledališč, zlasti na severovzhodnem koncu Italije, kjer blagozvočno beneško narečje njegovih komedij tako domače zveni. Za letošnji poklon velikemu komediografu v tržaški dvorani Rossetti je deželno stalno gledališče izbralo z melanholijo prežeto delo z naslovom Una delle ultime sere di Carnovale (Eden zadnjih pustnih večerov) v postavitvi Stalnega gledališča iz Veneta in Teatra Carcano iz Milana. To je zadnja komedija, ki jo je Goldoni predstavil v Benetkah pred odhodom v Pariz; od koder se ni nikoli vec vrnil v domovino. Kot je tudi sam poudaril v svojih Memoires, je v zgodbi oblikovalca vzorcev za dragocene beneške tkanine Anzoletta, ki se odpravlja v daljno Moskvo, kamor so ga povabili zaradi njegovega uspešnega talenta. Zato Anzolettova želja, da bi se izkazal tudi zunaj meja domovine, in težka locitiev od rodnega mesta, v katerem je imel tudi veliko zadoščenja, izražata tudi avtorjevo občutje. Sicer pa v komediji ni pravega konflik-nega dogodka, ampak le nasprotovana poroka med Anzolettom in Domenico, ki je ovdoveli oče Zammaria noCe pustiti tako daleč od doma. Na koncu pa se vse zgladi, oCe privoli na poroko, saj bo tudi sam odšel s hčerko v Moskvo v spremstvu sicer ne vec rosno mlade, a še vedno šarmantne francoske vezilje Madame Gatteau. Delu dajejo prijetno lahkoten pridih živi dialogi med številnimi nastopajočimi, ki nazorno prikazujejo takratno beneško družbo delavnih obrtnikov in vestnih trgovcev. Njihove značajske napake Goldoni slika z dobrodušnim nasmehom, saj jih povsem odtehtajo njihove življenjske vrednote, ki so enako pomembne tudi za avtorja samega. Režiser Giuseppe Emiliani se tudi ob svojem drugem uspešnem srečanju z velikim beneškim komediografom po pustni burki Chi la fa l‘aspetti, prav tako za Stalno gledališče iz Veneta, ki smo jo videli tudi v Trstu, zvesto drži besedila, tako da Goldonijevi liki, ki jih je uokviril med citata iz avtorjevih Spominov, realistično in polno zaživijo na odru in se gledalcem naravnost priljubijo, saj so tako domači, tako njim samim podobni. Igralci z naravno pristnostjo upodabljajo bogato galerijo značajev. Piergiorgio Fa-solo je samozavestni, a nikakor ne zaletavi ali prevzetni Sior Anzoletto, Sandra Franzo je zaljubljena, a uvidevna Dome- nica, Camillo Midi je dobrosrčni Dome-nicin oCe in uspešen obrtnik Don Zammaria, Giorgio Bertan je vestni trgovec s svilo Sior Bastian, Eleonora Fuser je njegova žena Siora Marta, ki se zna gibati v družbi in speljati stvari na pravo pot. Tu sta še Donatella Ceccarrelo kot Siora Alba, ki mora vedno priklicati pozornost nase z namišljenim slabim počutjem, in Roberto Milani kot njen razumevajoči in vdani soprog Sior Lazzaro. Prikupna sta tudi prepriljiva in ljubosumna mlada zakonca Fsabio Ferrari kot Sior Augustin in Bianca Tonello kot Siora Elena. Prepričljiva sta Enzo Turrin kot zabavni Sior Mamolo in Ceciha La monaca, njegova bodoča žena. In končno, kdo bi se lahko uprl izkušenemu francoskemu šarmu Madame Gatteau Marine Bonfigli? K prijetni postavitvi izredno prispeva tudi scena Emanueleja Luzzattija, ki spet sodeluje z Emilianijem. Njegove kulise realistiCno-pravljiCnih, a nekako otožnih Benetk, so kot barvita tridimenzionalna slikanica, ki jo odlično dopolnjuejo na isto valovno dolžino ubrani kostumi Santuzze Gali. Za glasbeno opremo je pri predstavi sodeloval še Giancarlo Cara-mello. (bov) VIKJ V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU Veselje za otroke Kaj se zgodi, če trči rokohitrski mojster, kakršen je Vikj, ob največjega mojstra slovenske otroške poezije? Gotovo ne bosta sla drug mimo drugega s cicifej in cicifuj! In nista šla. Vikj se je zaustavil, spoštljivo dvignil svoj cilinder in ko je ugotovil, da Oton Župančič ni samo velik čarovnik besed, ampak tudi avtor pesmic o čaranju, je potegnil iz omenjenega cilindra misel, ki se je razvila v najnovejšo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča. Krstili so jo prejšnjo nedeljo z naslovom Cicibanus Copria-nus. Nekateri šušljajo, da je imel svoje prste vmes tudi gledališki ravnatelj, kar pa bi težko verjeli. Ko bi on znal čarati, bi svojo spretnost uporabil zato, da bi iz cilindra pravočasno potegnil plače uslužbencev. Sicer pa tudi o tem gre glas, da se je nekaj takega že zgodilo. Dodajmo še veselo vest, da je bila na festivalu Zlata paličica predstava Peter in volk nagrajena za strokovno in uspešno animacijo najmlajše publike. V utemeljitvi beremo: »Gledališki ustvarjalci iz Trsta so pričarali s skromnimi sredstvi predstavo, ki spodbuja gledalčevo domišljijo. Z domišljenimi rekviziti in protiigro enega samega igralca so pritegnili pozornost mladih gledalcev in jih privabili k spontanemu sodelovanju.« Omeniti je treba tudi Saro Balde, ki je prejela visoko priznanje, Severjevo nagrado, sicer za svoj nastop v amaterskih vrstah, okviru dejavnosti kulturnega društva Tabor, kovačnice gledaliških talentov. In priznanje, to pot predstavi Cicibanus Coprianus, je dejstvo, da je premiera prejšnjo nedeljo doživela tolikšen uspeh, da bodo morali igro ponoviti. Že zaradi vseh tistih otrok, ki so morali v nedeljo žalostni oditi, kar zanje ni bilo več mesta. Živahno in res nenavadno uprizoritev pa si bo verjetno ogledal tudi marsikdo, ki je v nedeljo odhajal navdušen. GOSTOVANJE KOMORNEGA ANSAMBLA IZ PADOVE Izjemne izvajalske sposobnosti Posebna poslastica skladba Aubade francoskega skladatelja Poulenca Vse priznanje vodstvu Tržaškega koncertnega društva, ki je pretekli ponedeljek poskrbelo za zanimiv izbor koncertnih del. Gostje orkestralnega komornega ansambla iz Padove in Veneta so se v Rossettiju predstavili s programom, ki je v polni meri zadovoljil občinstvo, zlasti ljubitelje klavirske glasbe. Poslušali smo Mozartov klavirski koncert, Konzertstiick C.M. von VVebra in Poulenc-ov koncert za klavir in 18 instrumentov. Pri vseh treh skladbah je kot solidst sodeloval Michele Campanella. Slednji je sicer klavirski pedagod na znani Akademiji Chigiani v Sieni a sodi med italijansko pianistično elito. Svoje izjemne izvajalske sposobnosti je dokazal z dovršenim tehničnim znanjem in še posebej pri Poulencovemu koncertu z muzikalno poglobljeno interpretacijo. Enovito koncertno doživetje je mestoma motila odsotnost dirigenta, katerega funkcijo je do mere, kolikor mu je to bilo mogoče, prevzel pianist, kar bi bilo morda opravičljivo glede na ansambel katerega število se je gibalo okrog 20 elementov. To je bilo opazno že pri klavirskem koncertu v B-duru (K 450) VVolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1761) kjer je bilo mestoma občutiti pomanjkanje strogega nadzora pri dialogu solista z orkestrom. Pri tem, virtuozno naravnanem koncertu salzburškega mojstra, s skoraj romantičnim navdihom, je orkestru namenjen pomemben delež za uCikovito blagozvočje. Člani ansambla, ki jim je mentor predvsem prvi violinist Piero Toso so se potrudili za Čimbolj neoporečno izvedbo. Če v tem niso bili dovolj uspešni zlasti pri koncertu za klavir in orkester op. 79 Carla Marie von VVebra (1786-1826), običajno imenovan kot Konzertstiick, je razumljivo saj bi morala biti instrumentalna zasedba pri tem zgodnje romantičnem klavirskem koncertu bogatejša. Vendar ta pomanjkljivost ni bistveno motila ker je težišCe tega lepega klavirskega koncertica z zanimivim programskim ozadjem v zahtevnem, virtuozno nastrojenim solističnem partu. V izvedbi le tega je Campanella pokazal ves sijaj svoje grandiozne tehnike. Seveda mu občinstvo ni ostalo dolžno s svojim priznanjem. Kot interesantna, sveža muzikalna poslastica je učinkovala izvedba skladbe Aubade (Jutranja podoknica), koncerta za klavir in 18 instrumentov, pretežno pihal, francoskega skladatelja Francisa Poulenca (1899-1963). Delo polno vedrine in elegantno oblikovanih melodičnih linij je v izvrstni igri ansambla in solista polno zaživelo. V množici običajno standardnih glasbenih del, ki se zvrstijo na koncertnem odru v Rossettiju, je Polencova umetnina, zvesta francoski tradiciji, lahkotnemu, duhovitemu glasbenemu kramljanju a obenem napisana z velikim znanjem, učinkovala sveže, kot nekak prijeten uvod v bližnje praznične dni. GD KOLUMBIJA / BOEING 757 LETALSKE DRUŽBE AMERICAN AIRLINES Letalsko nesrečo je preživelo pet potnikov Kolumbijske oblasti izključujejo možnost atentata BOGOTA’ - Kolumbijske oblasti so včeraj demantirale radijske vesti, da je letalsko nesrečo ameriškega boeinga 757, ki je v sredo zvečer strmoglavil v Zahodni Kordiljeri, preživelo kar 17 potnikov. Iz razbitin so namreč rešili le Sest potnikov, eden je kasneje v bolnišnici umrl zaradi srene kapi. Medtem pa so kolumbijske oblasti izključile možnost, da bi nesrečo povzročil peklenski stroj, ker letalo ni eksplodiralo v zraku. Družba American Airlines pa je izključila možnost, da bi letalo strmoglavilo zaradi tehnične okvare. Boeing 757 je namreč sodobno letalo, ki do sedaj ni zabeležilo nobenih zapletov. Pri Galiju strmoglavljeno letalo pa je pred kratkim uspešno prestalo temeljit tehnični pregled in revizijo. Gonzalo Dussan, ki se je skupaj z otrokoma čudežno rešil, je namreč povedal, da ni nihče od potnikov zaznal, kaj se dogaja. Poleg Dussana se je rešil še neki 19-letni študent in 7-letna deklica. Razbitine ameriškega potniškega letala se nahajajo na območju enega kilometra na goznatem pobočju hriba San Jose. Prednji in zadnji del letala sta se dobesedno razletela, tako da so peterico preživelih našli v osrednjem delu letala. Reševanje je bilo zaradi dežja zelo obteženo, tako da so ga morali za vec ur odložiti. Na kraju nesreče pa so vseeno ostali varnostniki, ki jim je uspelo aretirati štiri šakale, ki so brskali med razbitinami. PREDBOŽIČNO VZDUŠJE / OB RESNIH TUDI NERESNE VESTI Z VSEH KONCEV SVETA Pisani božični kalejdoskop Italijanska razsvetljava za Betlehem BETLEHEM - Italijanska ustanova za električno energijo Enel bo od božičnega večera do 8. januarja poskrbela za razsvetla-vo betlehemskega mestnega sredica in bazilike Božjega rojstva. PLO je to zahtevno nalogo poveril prav Enelu, ki ima izkušnje z razsvetljavo italijanskih sakralnih in zgodovinskih objektov. Pri betlehemski polnočnici bo prisoten tudi Jaser Arafat, saj je njegova žena Suha kristjanka. Luci bodo ponoči gorele vse do 8. januarja, muslimanskega novega leta. To pa ni vse. Betlehemsko polnočnico bo poleg številnih svetovnih televizijskih hiš prvič neposredno posredovala tudi izraelska, ki bo obenem predvajala posnetke božičnega praznovanja v Jordaniji. Za papeža voščila pomembnejša od božičnih daril VATIKAN - Na tradicionalnem predbožičnem srečanju z rimsko duhovščino je papež Janez Pavel II. poudaril, da so voščila na božičnih srečanjih pomembnejša od božičnih daril. Že res, da izmenjava daril simbolizirala »božje darovanje samega sebe človeškemu rodu«, a bistvo božične večerje je ob verskem pomenu predvsem obujanje spomina na drage, priložnost za pravo družinsko srečanje, na katerem je treba zgladiti spore, tako da je za božično mizo prostor za vsakega. Po 14 letih bel božič na Danskem K 0 B E N -HAVN - Dance bo prvič po 14 letih za božične praz-n i k e pošteno za-med-1 o . Danska m e -teoro-loška služba j e namreč v C e r a j pozvala ljudi, naj bodo že pred večerom na krajih praznovanja, ker bodo že ponoči divjali pravi snežni viharji, tako da bo že danes vsa dežela pod debelo snežno oddejo. Danci v glavnem odpotujejo k sorodnikom in znancem 23. decembra, letos pa bi morali to storiti dan prej, ker bodo danes hude težave v prometu. Kaspijskemu kaviarju grozijo res slabi časi TEHERAN - Na marsikateri gospodski mizi med božično večerjo ne sme manjkati kaviar, seveda kaspijski, ki je po mnenju sladokuscev najboljši. Prav v teh prazničnih dneh pa prihaja z bregov Kaspijskega morja klic v sili, ker kaspijskemu jeseterju zaradi pretiranega lova in onesnaženosti voda grozi izumrtje, tako da bi lahko kaspijski kaviar izginil z miz petične gospode. Iranci pa so že napovedali, da bodo storili vse, kar je v njihovi moCi. Število jesetrov namreč dramatično upada, tako da so Iranci že pričeli s širikopotezno akcijo gojenja mladic, ki jih nato izpuščajo v jezero. Blair se huduje nad voščilnicami svoje stranke LONDON - Vodja britanskih laburistov Tony Blair je najodločneje obsodil ironično spotakljive voščilnice svoje stranke, na katerih so narisani kondomi, na pol gole ženske, spodnje hlače in stezniki. Voščilnice bi morale opozoriti naslovnike na ljubezenske škandale, ki so prizadeli veljake konservativne stranke. Blair pa je sedaj ukazal, naj bodo bodoče voščilnice tradicionalne in naj se izogibajo spotakljivih tem. Ognjenik pokvaril veselje na Montserratu SALEM - Božic je od vedno posebno doživetje tudi na karibskem otoku Montserratu, kjer vsako leto prirejajo božični letjih mirovanja prebu-d i 1 montser-r a t s k i ognjenik, ki je začel bruhati lavo in pepel. Ne samo da je odpadlo prazno- vanje, guverner otoka je kar eni tretjini ljudi ukazal, naj zapusti južno strem otoka, tako da je glavno mesto Plymouth opustelo. Na Islandiji 13 božičkov REVKJAVIK - Islandski otroci so nedvomno srečnejši kot njihovi vrstniki po svetu, ker imajo namesto enega kar trinajst Božičkov. Prvi jih obdari 12. decembra, ostali vsako naslednjo noC, vse do prave božične noCi. V začetku so darila skromna, vsako noC postajajo bogatejša, do viška za božično noC. Seveda so islandski otroci vsaj trinajst dni na leto izredno poslušni, pridni in ubogljivi. Ustica; oče žrtve je pisal Božičku FOLGARIA (ITALIJA) - »Dragi Božiček, že petnajst let in pol Čakam resnico o Ustici,« je v pismu zapisal Roberto Super-chi, oce deklice, ki je bilo med žrtvami skrivnostnega strmoglavljenja italijanskega potniškega letala DC-9 pri otoku Ustici. »Vsi so obljubljali, državniki so se poslužili prekrasnih besed, a jaz sem še vedno tu, iz leta v leto starejši, iz dneva v dan bolj besen...« »Ker tebi vsaj nekaj dni na leto uspe, da omehčaš mogočneže, prepričaj jih, naj ti darujejo resnico. Zahvaljujem se v imenu moje hčerke Giuliane, ki je v Nebesih.« r EVROPA / POSVOJITVE n EU naj sprejme homogeno zakonodajo BRUSELJ - Lani so v državah Evropske unije uradno posvojili 2.600 otrok, nekatere tudi iz držav, ki niso Članice unije. Prav v takšnih primerih pa posvojitev predstavlja pravi podvig, včasih celo nevarno tveganje, ker se posvojitelji zglasijo pri zasebnih organizacijah. Prav zato je Evropska zveza posvojitvenih služb, ki zdržuje napomembnejša evropska posvojitvena združenja, pozvala evropske ustanove in Evropski parlament, naj se posvetijo temu vprašanju in naj poiščejo homogeno rešitev za vse države Evropske unije. Poleg homogenosti pa v bližnji prihodnosti pričakujejo tudi transparentnost glede mednarodnih posvojitev. To je toliko bolj pomembno, ker svoja vrata za mednarodne posvojitve odpirajo tudi pomembne države, kot je LR Kitajska, kjer sirot in zapuščenih otrok ne manjka. Ljudje so se do sedaj izogibali uradnih mednarodnih posvojitvenih kanalov, ker so bili roki predolgi, birokratske zahteve pa pretirane. Prav zato se številni evropski pari brez otrok in celo samske osebe na koncu obrnejo na sumljive posrednike. Zgovoren je belgijski primer, kjer je nekaj zakonskih parov posvojilo domnevne kamboške sirote. Za »storitev« so posredniku plačali 30 tisoč mark, kasneje pa se je izkazalo, da otroci niso sirote, tako da so jih morali krušni starši vrniti kamboškim družinam. Podobni primeri se dogajajo tudi v drugih državah. Italijani so pri tem iznajdljivejši, ker jim v glavnem uspe obiti pasti, a se morajo za nameček spoprijemati z domačo birokracijo. V Italiji so navsezadnje »domaCe« posvojitve prava redkost, ker so sirote neke vrste »osnovni kapital« različnih verskih ustanov in sirotišnic. Seveda se posvojitelji lahko zglasijo tudi pri uradnih mednarodnih posvojitvenih ustanovah. V Belgiji je vlada pooblastila ustanovo Amama, ki deluje predvsem na Madagaskarju, a tudi v nekaterih latinskoameriških in azijskih državah. Amarna zahteva ob podpisu pogodbe od bodočih krušnih staršev 50 tisoč belgijskih frankov, podobno vsoto pa po izročitvi otroka. Znesek je sprejemljiv, a kaj, ko je treba za tako uradno posvojitev Čakati najmanj dve leti. Belgijski tednik Le Vif l’Express pa je v sodelovanju z luksemburškim združenjem »SOS en-fants en detresse« prikazal primer nekega brazilskega odvetnika, ki priskrbi otroke za posvojitev že v nekaj mesecih, kot plačilo pa zahteva od 15 do 16 tisoč mark. V takih primerih posredniki stopijo v stik z nosečnicami v hudih finančnih ali drugačnih stiskah, zanje skrbijo med nosečnostjo, po porodu pa mati v zameno izroči otroka posredniku. MIROVNI PROCES NA BLIŽNJEM VZHODU Betlehem je odslej v rokah Palestincev Prebivalci spremljajo predajo oblasti z mešanimi občutki BETLEHEM - Cerkveni zvonovi in islamski klici k molitvi so včeraj doneli po osrednjem betlehemskem trgu ob prvem dnevu palestinske samouprave. Vozniki so se z nasmehom na licih pogovarjali s policisti, ki so usmerjali promet ob cerkvi, Id stoji na mestu, kjer naj bi se rodil Jezus Kristus. Kljub prazničnemu vzdušju pa ostaja dvom, da izraelske oblasti še vedno odločajo o življenjih Palestincev s tem, da jim onemogočajo vstop v Jeruzalem, ki lezi le nekaj kilometrov severneje. Več tisoč betlehemskih muslimanov je delalo v Jeruzalemu, dokler jim Izrael ni omejil vstopa v mesto. »-Zdaj se lahko brez strahu sprehajamo po ulicah svojega mesta,« je dejal betlehemski smetar Abdulah Abu Sejneh. »Toda pred nosom so nam zaprli jeruzalemska vrata.« »Kako lahko živiš v miru, če ti nekdo zapre meje na tak način,« je dejal natakar Ahmed Ah, ki je na jeruzalemskih gradbiščih zaslužil dvakrat več kot zdaj. Eden tistih, ki ima še vedno dovoljenje za vstop v Jeruzalem, je ocenil, da bo palestinska samouprava le še zapletla stvari. »Nekoč sem za dovoljenje prosil Izraelce. Zdaj moram prositi Palestince, naj prosijo Izraelce,« je dejal. Prvi ljudje, ki so na svoji koži občutili učinek samouprave, so bili neprija- vljeni trgovci z oblekami, ki so po ozkih betlehemskih ulicah prodajah doma sešita oblačila. »Z Izraelci nisem imel nikoli težav, zdaj pa naenkrat kršim zakon,« je dejal Hadž Hasan, ko je iz torb vlekel kup nogavic. Kristjani, ki zdaj predstavljajo 40 odstotkov betlehemskih prebivalcev, upajo, da jim bo voditelj PLO Jaser Arafat pomagal prenesti njihove prošnje palestinskim oblastem. Arafat bo obiskal Betlehem za božično polnočnico in njegovi portreh že krasijo mesto. »Vsi smo Palestinci, vsi smo Arabci. Upamo, da bomo lahko živeli skupaj,« je dejal neki lastnik trgovine. Zupan Elias Freij, ki je tudi kristjan, je zaprosil mednarodno sku- pnost za pomoč pri ohranjevanju krščanske skupnosh v Betlehemu. Krščanskemu prebivalstvu namreč zaradi nizke rodnosti in pogostih emigracij grozi izumrtje. Po izraelski zasedbi leta 1967 naj bi Betlehem letno zapustilo 30 do 40 krščanskih družin. V zadnjih letih naj bi bilo manj pobegov zaradi ostrejšega izraelskega nadzora nad gibanjem Palestincev. Neki starejši kristjan je napovedal nov eksodus po izraelskem umiku. »Tukaj ne bodo uvedli palestinske, temveč muslimansko samoupravo,« je dejal. »To bi moralo biti mednarodno mesto kot Jeruzalem. Kako lahko mesto Jezusovega rojstva nadzorujejo zidje ah muslimani?« Dominic Evans / Reuter V Betlehemu, domnevnem rojstnem kraju Jezusa Kristusa, so prevzeli nadzor palestinski policisti (AP) NOVICE Upravo vzhodne Slavonije bo prevzel general Klein BEOGRAD - Srbska stran je včeraj sprejela predlog, da bo vodja uprave ZN na območju vzhodne Slavonje upokojeni ameriški general Jacques Klein. Klein, ki ga je na ta položaj predlagala ameriška vlada, bo v prehodnem obdobju v vzhodni Slavoniji opravljal tako civilne kot vojaške posle. Podrobnosti je t.i. smmsko-baranjski pogajalski skupini vce- ilij raj v Erdutu pojasnil sekretar ameriškega veleposlaništva v Zagrebu Klemp. Seja Varnostnega sveta, na kateri bo Klein tudi uradno imenovan, bo verjetno že v nekaj dneh. (M. M.) Proga Beogradjag je lahko nared v 24 ireb urah BEOGRAD - Predstavnik upravnega odbora Železniško transportnega podjetja Beograd Miomir Minic je včeraj izjavil, da je podjetje pripravljeno v 24 urah odpraviti vse okvare na progi Beograd-Zagreb in tako vzpostaviti železniški promet z vsemi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. »Operativna sposobnost prometnega omrežja je ostala nepoškodovana, kar omogoča normalen potek prometa znotraj države in v vseh smereh po Evropi,« je dejal Minic. (M. M.) Vsi ujetniki morajo biti 19. januarja svobodni BEOGRAD - Vodja delegacije Mednarodnega rdečega križa za ZRJ Francois Bellon je včeraj izjavil, da je treba do 19. januarja prihodnjega leta osvobodih vse osebe, ki so bile zajete med boji v BiH. Sprte strani so se s podpisom mirovnega sporazuma zavezale, da bodo 21 dni po podpisu izročile spiske vseh ujetnikov, 30 dni po Iforjevem prevzemu mirovnih nalog pa bodo vse tudi osvobodih. Podroben načrt osvobajanja ujetnikov bo po prejemu seznamov pripravil Rdeči križ. (M. M.) Srbske radikalce so »vrgli« iz črnogorske skupščine PODGORICA - Na osnovi poročila mandatno-imunitetne komisije je osmim poslancem Srbske radikalne stranke (-SRS) prenehal mandat v črnogorskem parlamentu. Opozicija je odločitev označila kot »protizakonit postopek brez primere v zgodovini demokratičnih družb« in napovedala, da se bo z vsemi sredstvi borila proti tej potezi, hkrati pa je poudarila, da se ograjuje od vseh nadaljnjih odločitev Črnogorske skupščine. Vojislav Šešelj je ob tem 1|| izjavil, da je črnogorsko vodstvo na Čelu z Momirjem Bu-latoviCem »izvedlo državni udar«, razlog za to pa naj bi bil »patriotski program SRS in njeno nasprotovanje sepa-rahsticni politiki Črnogorskih oblasti«. Odvzem mandata ||| omenjenim poslancem je zahtevala SRS Grm: gore - odce- |||| pljeno krilo radikalne stranke, ki je po mnenju zakonodajnega ministrstva edini zakoniti naslednik nekdanje enotne črnogorske podružnice SRS. (M. M.) Soros ni navdušen nad vlaganjem v Rusijo NEW YORK (Reuter) - Milijarder in vlagatelj George Soros je pri naložbeni strategiji v Rusiji zelo previden. Meni, da je to država, ki jo nadzomje tako imenovani roparski kapitah-zem, zato ne predstavlja novih zanimivih trgov. Kljub ne prevelikemu optimizmu pa je Soros v Rusijo že vložil sto milijonov dolarjev, s katerimi je podprl ruske znanstvenike. Meni, da v Rusiji obstaja spor med dvema gospodarskima skupinama. Prva so energetski proizvajalci, mednje sodita tudi naftna in plinska industrija, ki ju podpira vlada, druga pa energetski porabniki, med katere sodi vojaška industrija, ki se boji konkurence in prosjaci za državno podporo. BOJI ZA NADZOR NAD ČEČENSKIM MESTOM GUDERMES SE NADALJUJEJO Uporniki še vedno obvladujejo položaj Pripadniki ruskih posebnih enot po vrnitvi iz ene od neuspešnih akcij v Gudermesu GROZNI (Reuter) - Ruski vojaki so tudi včeraj oblegali drugo največje čečensko mesto Gudermes, ki so ga pred veC kot tednom dni zasedli uporniki. Po osmih dneh bojev separatistični uporniki Se vedno nadzorujejo vsa strateško pomembna poslopja v mestu in zlahka premagujejo osamljene ruske enote. Namestnik poveljnika ruskih enot v Čečeniji, general Stanislav Kavun, je sporočil, da je v zadnjem tednu izgubilo življenje 36 ruskih vojakov, 141 jih je ranjenih, 38 pa jih pogrešajo. Dodal je, da se ruska vojska ni odločila za ofenzivo na Gudermes, saj bi ta terjala precej civilnih žrtev. »V Četrtek so nase enote skušale osvobodih železniško postajo, a ne moremo uporabih sile, ker imajo uporniki civiliste za SCit,« je dejal Kavun. Zanikal je trditve, da je oblegano mesto zapustilo nekaj upornikov, ki naj bi jim ruski vojaki dovolili oditi. »Nismo opazili upornikov, ki bi zapuščali mesto, Čeprav skušajo vsako noC iz mesta o dih skupine ljudi,« je dejal Kavun. »Poveljstvo pripravlja operacijo osvoboditve mesta.« V Gudermesu je še precej ruskih vojakov, ki ne morejo zapu-shh mesta. Poveljnik upornikov v Gudermesu Aslan Ma-škadov je dejal, da mesto že zapuščajo, potem ko so razkrinkali ruski poskus, da bi z volitvami, ki naj bi bile zgolj farsa, dali marionetni vladi videz legitimnosti. Toda Kavun je prepričan, da je vseh 800 do 900 upornikov še vedno v mestu. Čečenski separatisti pod vodstvom Džoharja Dudajeva so minu-h teden obnovili spopade z ruskimi enotami, da bi onemogočili izvedbo vohtev čečenskega predsednika in poslancev v dumo. ________________PAKISTAN JE PREPLAVIL VAL TERORIZMA_________________ Za bombne napade naj bi bili odgovorni Afganistanci Četrtkova eksplozija v središču Pešavarja naj bi terjala vsaj 33 smrtnih žrtev - Oblasti napovedujejo odločne ukrepe PES AVAR - Reševalna ekipa je včeraj, dan po tem, ko je v Pešavarju eksplodiral avtomobil bomba, še Čistila kraj nesreče. Eksplozija, do katere je prišlo v Četrtek ob pol sedmih zvečer po lokalnem Času pred dobro obiskanim trgovinskim centrom, je terjala najmanj 33 življenj. Policisti so morali nadzirati na stotine radovednežev in sorodnikov žrtev, saj so nekateri silili v ospredje in motili delo reševalcev. Policisti so morali celo uporabiti silo, toda o ranjenih niso poročali. Končno število žrtev še ni znano, v pakistanskemu dnevniku v angleškem jeziku The Frontier Post pa je bilo zapisano, da je bilo ubitih 45 ljudi, 200 pa ranjenih. V nekem drugem napadu v četrtek, ko je na avtobusu v bližini mesta Fajsalabad v centralni provici Pundžab eksplodirala bomba, sta umrla dva Človeka, več ljudi pa je bilo huje ranjenih. Za- enkrat ni dokazov o tem, da bi bila Četrtkova napada, za katera ni še nihče prevzel odgovornosti, povezana. Do bombnih eksplozij je prišlo le mesec dni po tem, ko so muslimanski skrajneži 19. novembra opustošili egiptovsko veleposlaništvo v Islamabadu in ubili 16 ljudi, več kot 60 pa jih ranili. Sef tamkajšnje policije Ma-sud Sah je izjavil, da sumi, da se za bombno eksplozijo v Pešavarju skriva afganistanska skupina. »Nedavno smo razkrinkali osem afganistanskih skupin, katerih pripadniki so priznali povezanost z bombnimi napadi,« je povedal novinarjem, toda ničesar ni dejal o njihovih motivih. Nekateri predstavniki pa so izjavili, da bi bombni napadi utegnili biti delo privržencev afganistanskega predsednika Burhanudi-na Rabanija, ki je Pakistance obtožil, da podpirajo talebansko milico. Islamabad je njihove obtožbe zanikal. Policija je tudi navedla, da je v noči na petek v PeSavarju eksplodirala manjša bomba, ki je ranila eno osebo. V javni telefonski govorilnici so naleteli na torbo, v kateri so našli ročno granato, tempirano bombo, detonator in pet vžigalni- kov. Pozneje je na policijski postaji torba eksplodirala, toda k sreči ni zahtevala žrtev, so zapisali v lokalnem Časopisu. Očividci so sporočili, da so bile v petek ulice v Pešavarju prazne in da so se v bližnje afganistansko begunsko taborišče napotile policijske enote, da bi zavarovale begunce. V Pe-šavar se je namreč po tem, ko se je v sosednjem Afganistanu leta 1979 razplamtela vojna, zateklo veliko število afganistanskih beguncev. Pakistanski predstavniki so povedali, da je do bombne eksplozije v PeSavarju prišlo le nekaj ur po tem, ko se je vlada odločila za uvedbo strogih ukrepov za preprečitev bombnih napadov. Med žrtvami nesreče so bili tudi hči in dva vnuka guvernerja province Khuršida Alija Khana. Predsednica vlade Bena-zir Bhuto je napad označila za teroristično dejanje. »Krivci ne bodo ostali nekaznovani in za to bomo storili vse, kar je v naših močeh,« je dejala. »Zaenkrat še ne morem reci, kdo je za napade odgovoren,« je na kraju nesreče novinarjem povedal odgovorni predstavnik lokalnih oblasti. Predstavnik policije je dejal, da je eksplozijo povzročila 25-kilogramska tempiran^ bomba, ki je bila nastavljena v enem od avtomobilov, ki so bili parkirani na ulici. »To je bil najhujši napad v zadnjem Času,« je dodal. Muzamil Paša / Reuter SVET Sobota, 23. decembra 1995 KONEC SODNEGA PROCESA NA DUNAJU Obtožencema krivda ni dokazana Binder in Rodi krivo le spodbujanja nacizma DUNAJ - V avstrijski prestolnici se je v Četrtek pozno zvečer z oprostilno sodbo končala sodna obravnava proti neonacistoma Petru Binderju in Franzu Radiu, ki so jo mediji označiti za »proces stoletja«. Oba sta bila osumljena priprave in izvedbe prve serije atentatov s pisemskimi bombami, ki je decembra leta 1993 pretresla vso avstrijsko javnost in v kateri so bile hudo ranjene štiri osebe, tudi takratni dunajski župan Helmut Zilk. Porotniki po veC kot tri mesece trajajoči obravnavi niso bili prepričani o vpletenosti neonacistov v atentate s pisemskimi bombami, strinjali pa so se z obtožnico državnega tožilca o kaznivem dejanju oživljanja neonacističnih idej. Za to dejanje je bil Binder obsojen na pet let zapora, Radi pa na tri leta. Sodbi Se nista pravnomočni, kljub temu pa so sodni organi že izpustili iz zapora Franza Radia, ker je že dve leti sedel v preiskovalnem zaporu in s tem odsedel veC kot polovico izrečene kazni. Državni tožilec je oba neonacista obtožil desetih poskusov umora, zaradi nedvoumnega političnega ozadja atentatov - Binder in Radi sta vodilna elana prepovedane avstrijske neonacistične organizacije VAPO - pa sta bila obtožena tudi kršitve zakona o prepovedi oživljanja nacizma. Tožilec je 28-letnemu elektrotehniku Binderju z Dunaja očital, da je sestavil deset pisemskih bomb in jih tudi razposlal, 27-letnega študenta prava Radia iz Gradca pa je obtožil napeljevanja k temu zločinskemu dejanju. Kazenski zakonik za navedena kazniva dejanja predvideva od deset do dvajset let zapora, za posebej nevarne storilce pa celo dosmrtno jeCo. 2e na začetku sodne obravnave je državni tožilec poudaril, da sicer nima jasnih dokazov o vpleteno- sti obtoženih neonacistov v omenjena zločinska dejanja, menil pa je, da obstajajo prepričljivi indici, da sta Binder in Radi pripravila in izvedla atentate s pisemskimi bombami. Obtoženca sta med procesom priznala krivdo za oživljanje neonacističnih idej, zavrnila pa sta obtožbo priprave in izvedbe atentatov s pisemskimi bombami - in bila uspešna. V primem pisemskih bomb so porotniki namreč upoštevali glavne razbremenilne argumente obrambe, ki je vseskozi poudarjala, da je prvi seriji pisemskih bomb sledilo še pet serij z enako konstruiranimi bombami, Čeprav sta obtoženca že sedela v preiskovalnem zapora. V okvira sodne obravnave je porotno sodiSCe poslušalo izjave veC kot sto prič, poleg strokovnjakov za razstrelivo seveda tudi žrtev atentatov. Helmuta Zilk, ki mu je pisemska bomba odtrgala tri prste leve roke je bil nad sodbo po- Obtoženca Peter Binder in Franz Radi sta po trimesečnemsodnem procesu oproščena suma pošiljanja pisemskih bomb rotniskega sodišča razočaran, toda poudaril je, da je zadeva zanj »končana«. Ostro pa je kritiziral delo varnostnih organov, CeS da so zaradi malomarnosti uničili veC pomembnih sledi. Delo policije je kritizirala tudi poslanka Zelenih Terezija StojsiC, ki je med prvimi v Avstriji dobila pi- semsko bombo. Notranjemu ministrstvu je očitala diletantsko ravnanje pri zbiranju gradiva za sodni postopek, skandalozno pa je tudi to, da varnostni organi dve leti po eksploziji prve pisemske bombe še vedno nimajo vroče sledi, ki bi vodila k atentatorjem. Avstrijski varnostni or- gani so še vedno prepričani, da so atentati s pisemskimi bombami tesno povezani z atentatom na dvojezično ljudsko šolo v Celovcu avgusta leta 1994, v katerem je bil hudo ranjen koroški policist, ter s krvavim zločinom v Gornjih Bortah (Obervvart) na Gradiščanskem v začetku mar- ca letos, ko je cevna bomba ubila štiri pripadnike narodne skupnosti Romov. Po teh terorističnih akcijah so se namreč pojavila pisma, v katerih je neka Bajuvar-ska osvobodilna armada prevzela odgovornost za zločinska dejanja, hkrati pa zagrozila z novimi atentati. Ivan Lukan SREČANJE MINISTROV EU ZA RIBIŠTVO Kompromisni sporazum o izkoriščanju morskega bogastva BRUSELJ - Zahodnoevropski ministri za ribištvo so se včeraj dopoldne po pogovorih, ki so trajali vso noC, sporazumeli, da bodo upoštevati interese ribiške industrije in ublažiti zelo ostre predloge za zmanjšanje ulovnih kvot. Z omenjenimi predlogi bi namreC radi zaščitili morsko bogastvo, ki se opazno zmanjšuje. »Pogovori so biti naporni, ostri in temeljiti,« je na tiskovni konferenci dejal španski kmetijski minister Luis Atienza. »Dosegli smo ravnovesje med razumnim izkoriščanjem morskega bogastva in socialnoekonomskimi problemi,« je še dejal Atienza, ki zapušča mesto predsedujočega v svetu EU za ribištvo. Toda evropska komisarka za ribištvo Emma Bonino je dejala, da bi morali biti ministri pri zaščiti morskega bogastva odločnejši. »KonCni sporazum o ukrepih za obvarovanje morskega življa ni zadovoljiv. Danes bi se morali vse bolj posvečati morskim zalogam in njihovemu ohranjanju, Ce si hoCemo v prihodnosti zagotoviti možnosti ribolova,« je dejala Boninova. Evropska komisija se je po opozorilu strokovnjakov, da so ogroženi morski listi, oslici, slaniki in se drage ribe, odločila, da letno dovoljeni ulov v letu 1996 zmanjša za 50 odstotkov. »Se vedno se soočamo z zelo dramatičnim zmanjševanjem ulova,« je dejal izvršni direktor britanske Nacionalne federacije ribiških organizacij Barrie Deas, ki je tudi priznal, da je Britaniji le uspelo omiliti šok, Čeprav ima znotraj skupne ribiške politike zelo malo manevr- skega prostora. Velike ribiške države, kot so Britanija, Francija, Španija in Portugalska, se pritožujejo, da omejitev ulova za nekatere vrste rib, predvsem v zahodnih vodah EU, temelji na napačnih podatkih. Severnomorska kvota za ulov osličev, ki je velikega pomena za Španijo in Francijo, znaša v letu 1996 29 tisoč ton, medtem ko je letos znašala še 31 tisoč ton. Strokovnjaki so celo predlagali, da bi morali prihodnje leto ulov osličev omejiti na 24 tisoC ton. Britanski ribiški minister Tony Baldry, ki je bil zelo jezen zaradi ponižujočega poraza britanskih predlogov o skupni ribiški politiki, je dejal, da je Britaniji le uspelo zagotoviti ulov dodatnih 50 tisoC ton rib, s katerimi bo britanska ribiška industrija zaslužila veC kot 46 milijonov dolarjev. Britanija si je pridobila možnost ulova dodatnih 12.700 ton slanikov, 6.100 ton morskega lista in 4.700 ton belic. Celoten ulov morskega lista v Severnem morju je za prihodnje leto omejen na 78 tisoč ton, medtem ko je letos znašal še 115 tisoč ton. Izvršni direktor Škotske ribiške zveze je dejal, da bodo predvsem zaradi nedavnega sporazuma z Norveško za 90 tisoC ton zmanjšali ulov slanikov, skuš in drugih oceanskih rib. Britanski ribiški minister Baldry je dejal, da je najveeji problem v tem, da preveC ribičev lovi premalo rib, v takšnih razmerah pa je zelo težko zagotoviti ravnovesje med naj-veejim dovoljenim ulovom in varovanjem morskega prostora. Peter Blackbum / Reuter ZASTOJI V MIROVNEM PROCESU NA SEVERNEM IRSKEM Dublin ne oprošča teroristom Zaporniki, pripadniki Ire, bodo božič kljub vsemu preživeli doma DUBLIN (Reuter, dpa) - Irska vlada ne bo izpustila desetih zapornikov, pripadnikov Irske republikanske armade (Ira), obsojenih zaradi terorističnih napadov, tako kot je bilo prvotno predvideno. Podpredsednik stranke Sirni Fein Pat Doherty je odločitev označil kot sramotno, po njegovem mnenju pa bo zapletla mirovni proces na Severnem Irskem. Irski premier John Bruton je odločitev sprejel po srečanju z britanskim kolegom Johnom Majorjem. Oba predsednika vlad sta ostro obsodila najnovejše umore v Belfastu, za katere je sicer prevzela odgovornost doslej neznana skupina Neposredna akcija proti mamilom. Po mnenju britanskih preiskovalcev so elani skupine aktivisti Ire, letos pa so ubili že pet ljudi, domnevnih kriminalcev in preprodajalcev mamil v severnoirskem glavnem mestu. Britanski varnostni organi umorov sicer ne označujejo kot kršitve premirja, vendar London poudarja, da nihče nima pravice, da se razglaša za sodnika, poroto in rablja v eni osebi. V 16 mesecih premirja sicer na Severnem Irskem ni bil ubit noben britanski vojak ali poheist. Predstavniki Sinn Feina zatrjujejo, da njihova stranka ni povezana z umori, zaradi katerih je irska vlada preklicala svojo odločitev. »Tu ni logike. Se vedno ne vidim povezave med umori v Belfastu ter kaznovanjem republikanskih zapornikov in njihovih družin,« je dejal Doherty. Major je po srečanju z Brutonom opozoril na povezave drugačne vrste: »Nekateri poskušajo se naprej vsiljevati podobo, ki se številnim na Severnem Irskem zdi smešna, namreč da sta Sinn Fein in Ira popolnoma ločeni organizaci- ji.« Britanska vlada še vedno zavrača pogovore s Sinn Feinom, dokler Ira ne izroči orožja. Predsednik irske vlade je poudaril, da sta državi združili moCi v prizadevanjih za preprečevanje okrutnih napadov. »Prepričani smo, da sta obe sodelujoči strani pokazali veliko pripravljenost za skupno delo,« je povedal Bruton. Irska vlada je po začetku veljavnosti premirja na Severnem Irskem iz zaporov izpustila 36 zapornikov, pripadnikov Ire. Britanska vlada še ni naredila podobnega koraka, vendar bo tokratne božične praznike 70 repu-blikanskih in 60 lojalistiCnih zapornikov lahko preživelo v krogu svojih družin, saj bodo dobili nekajdnevni prost izhod. Božic bo lahko preživelo doma tudi deset zapornikov iz irskih zaporov, ki bi jih morali po prvotnih načrtih pomilostiti. Pot do sprave med katoliki in protestanti na severu zelenega otoka je še zelo dolga ||p : NOVICE Eksplozija avtomobila-bombe v Španiji LEON (Reuter) - Včeraj je bil v severnem španskem mestu Leon v eksploziji avtomobila bombe ubit neki topniški poveljnik, štirje ljudje, med katerimi je bila tudi poveljnikova hci, pa so bili huje ranjeni. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, vendar policija sumi, da so bili storilci pripadniki baskovske separatistične organizacije Ete. »Eta ne pozna meja ali humanitarnih naCel, njena edina želja je povzročiti Cim vec škode,« je dejal neki policijski komandir. V zadnjem mesecu je bil v regiji Castilla-Leon to že Četrti napad, Eta pa je od začetka svojega gverilskega bojevanja ubila že skoraj tisoC ljudi. Nedavno so jo vladni uradniki obtožili tudi za umor šestih mornariških uslužbencev, ki se je zgodil 11. decembra v Madridu. Socialistična stranka je zato vCeraj pozvala vse demokratične sile v Španiji, naj združijo moCi v boju proti Eti. Šest novih ministrov v Kolumbiji BOGOTA (Reuter) - Kolumbijski predsednik Erneste S amper je v Četrtek reorganiziral svoj kabinet. Imenoval je šest novih ministrov, najpomembnejši resorji pa so ostali nespremenjeni, potem ko so finančni, zunanji, obrambni in notranji minister ostali na položajih. Omenjeni ministri so namreC prejšnji teden ponudili odstop, s Cimer so zgolj izrazili podporo nameravanim spremembam predsednika Samperja. Predvsem notranji minister Horacio Šerpa je bil septembra deležen ostrih kritik VVashingtona, ko je ameriške agente za boj proti mamilom obtožil protivladne zarote. Šerpa je bil Samperjev najzvestejši zagovornik, ko so predsednika obtožili, da so njegovo predvolilno kampanjo denarno podprli preprodajalci mamil. Pokol v Burundiju BUJUMBURA (Reuter) - Oboroženi napadalci so v Četrtek v Mukmikeju v bližini glavnega burun-dijskega mesta Bujumbura ubili 30 ljudi. Napadalci so na hribu Rukina požgali tudi več kot 50 domov in ukradli 70 krav, večino katerih je varnostna služba že odkrila. Neznani napadalci so ubili tudi Beda Nzobonimpa, guvernerja problematične severne province Ngozi. Provinca Ngo-zi je bila središče državljanske vojne med vojsko, v kateri prevladujejo Tutsiji, in uporniki večinskih Hutujev. Ta teden so v Bujumburi ubili tudi dva ugledna hutujska parlamentarca, ki sta pripadala stranki predsednika Sylvestra Ntibantunganye. Humanitarne organizacije so iz Burundija zaradi povečane nevarnosti že odpoklicale svoje predstavnike, januarja pa se bodo odločile, ali jih je varno poslati nazaj. z<2 “99 =d si LJUBLJANA - Nedavno končani turistični forum na Bledu je po mnenju organizatorja - ministrstva za gospodarske dejavnosti - doživel izreden odmev in velik odziv tako pri predstavnikih turističnega gospodarstva kot turističnih društev, občin, upravnih enot, ki se ukvarjajo s turizmom. Veliko stvari se še da popraviti, toda ... Na forumu, ki naj bi postal tradicionalno srečanje turističnih delavcev ob koncu leta, so se delavno lotili tudi analize stanja v letošnjem letu in načrtov za naslednje leto, predstavili so tudi načrt trženja, okvirno delo Centra za promocijo turizma Slovenije (CPTS), delo turističnih predstavništev v tujini in načrt tega dela v prihodnje, do nove hotelske klasifikacije s sistemom zvezdic. Predstavili pa so tudi novo celostno podobo slo- venskega turizma. Državni sekretar za turizem Peter Vesenjak je dejal, da so se za novo celostno podobo odločili zato, ker so na osnovi strateških dokumentov, ki so bili sprejeti na ministrstvu, in analiz, ki so jih izvajali, ugotovili, da je položaj slovenskega turizma drugačen kot doslej. Spremenila se je struktura povpraševanj, zato je na turističnem trgu potrebno nastopiti z drugačnimi instrumenti. Nova celostna podoba je obenem tudi nadgradnja dosedanje celostne podobe z lipovim listom, ki bo še naprej ostal nacionalni simbol. Vendar pa sta analiza in strateške smernice pokazale, da je potrebno več komunikacije, več aktivnosti, pestrosti, raznolikosti, skratka več dodane vrednosti. Lipov list zelo lepo ponazarja neokrnjeno naravo, zeleno, vendar pa je preveč statičen in za komercialno trženje to ni več dovolj. »Želimo oblikovati slovensko turistično ponudbo, ki bo imela več dodane vrednosti, ki ne bo ponujala samo tistega, kar nam daje narava, ampak tudi organizirano, strukturirano ponudbo, s katero želimo dosegati tudi gospodarske učinke -zato pač nova celostna podoba v obliki šopka cvetja. Gre za štiri rože: rumeno, zeleno, rdečo in belo, ki so razvrščene na temnomodri podlagi. Tako v celoti zaokrožajo barvni spekter, simbolizirajo več živahnosti, več dejavnosti, doživetij. Moto, ki bo na tujih turističnih trgih spremljal podobo štirih rož, je »Slovenia, the green piece of Europe« (Slovenija, zeleni košček Evrope). Simbol neokrnjene narave, mladosti, barvitosti, veselja, optimizma, svežine, obdarovanja... Testiranje celostne grafične podobe so izvedli na štirih tujih turističnih trgih (v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Španiji) in zmagal je šopek rožic, ki se je najbolj »prijel«, tako glede koncepta kot tudi všečnosti na teh ciljnih trgih. Naročnik je ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvajalec pa je bila oglaševalska agencija Futura, ki so jo izbrali med šestnajstimi agencijami z razpisa. Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je ob novem simbolu - šopku rožic - dejal, da šopek predstavlja povabilo, je izraz gostoljubja in prijaznosti kot temelj dobrega odnosa med turisti in gostitelji povsod. Lipov list in šopek se v bistvu vsak na svoj način dopolnjujeta in tako predstavljata celoto - zeleno, neokrnjeno Slovenijo. Dodal je, da naj bo šopek simbol uveljavljanja slovenskega turizma v tujini, prav tako naj bo pomemben faktor motivacije tudi doma - nenormalno bi bilo, če bi ga v tujini poznali, doma pa ne. Angleški slogan bi bilo treba prevesti v slovenščino in ga promovirati tudi doma, da bo postal del vsakega Slovenca, je še dodal Rožič. Namen šopka, da predstavlja novo podobo slovenskega turizma, ji daje neko posebnost, večjo globino, lipov list pa bo postopoma izginjal. Tako se je zgodilo z mnogimi slogani doslej: na primer leta 1984 je bil aktualen Slovenija-moja dežela, leta 1985 smo občudovali lipov list in bili »Na sončni strani Alp«... Nova celostna grafična podoba mora izražati dinamiko življenja in doživljajev, veselje, ponos in sposobnosti ljudi. Izražati mora tudi to, da nismo vsega podedovali od naših prednikov, temveč smo to sposobni ohranjati in še marsikaj odlično ustvariti ter na novo organizirati. Od ustvarjene nove identitete in pozitivne predstave pa ne bo imelo koristi samo turistično gospodarstvo, ampak tudi Slovenija v celoti, saj si je veliko držav s turistično-propagan-dnimi akcijami uspelo ustvariti pozitivno sliko na številnih področjih, od političnih do gospodarskih, kar je prvi pogoj za uspešen nastop na svetovnih trgih. Prva priložnost se bo ponudila že marca na največji turistični borzi v Berlinu. Barbara Sedmak SLS zavrača zakon v zven z Esim banko LJUBLJANA (STA) - »Med obravnavo predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe med ameriško EXIM Banko in Novo ljubljansko banko smo se odločili, da ne bomo sodelovali pri nadaljnjem odločanju o tem zakonu, dokler ne bo vlada natančno odgovorila na nekatera pomembna vprašanja,« je včeraj v izjavi za javnost zapisal vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke (-SLS) Franc Zagožen. Poslansko skupino SLS med drugim zanima, »zakaj ni vsebina pogodbe, ki je bila sklenjena 20. septembra med Exim Banko in Novo ljubljansko banko d.d. Ljubljana, sestavni del zakona ali vsaj priložena k obrazložitvi zakona«. Sprašujejo se tudi, »kolikšen je celoten znesek, za katerega daje poroštvo naša država glede na to, da v zakonu niso natančno opredeljene obresti«. »Zakaj je vlada obšla zakonsko določeno proceduro za sklepanje mednarodnih pogodb in zakaj ni v zakonu jasno opredelila dejstva, da je osnovni namen tega zakona zgolj nadomestitev poroštva SFRJ s poroštvom naše države za obveznosti Nove ljubljanske banke do Exim banke,« se še sprašujejo. »Ali se mogoče z neupravičeno naglico s sprejetjem tega zakona ne želi omogočiti vladi, da s prevzemom poroštva za nekdanje obveznosti Ljubljanske banke odpre vrata za najemanje novih kreditov pri Exim banki, med drugim za nakup novih uparjalnikov v nuklearni elektrarni Krško, ne da bi za tako odločitev imela ustrezno podporo državnega zbora,« je še zapisal Franc Zagožen v izjavi za javnost. STRANKE / SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Nezadovoljstvo zaradi slovenske zunanje pollike Deželak za leto 1996 napoveduje 6-odstotno inflacijo LJUBLJANA (STA) - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je na zadnji novinarski konferenci stranke pred iztekom leta dejal, da nobeden od njihovih argumentov za predčasne parlamentarne volitve »ni odpadel«, in ob tem dodal, da je nezadovoljen z reševanjem vprašanj o odnosu med Slovenijo in Italijo, kar je bil tudi eden od razlogov, da je dal pobudo za obravnavo te problematike na izredni seji. Hkrati upa, da bo prišlo do napredka na tem področju. Kljub proceduralnim težavam je koalicija končno sprejela proračun za prihodnje leto, z njim pa tudi nekatere predloge s področja sociale in gospodarstva, je dejal Peterle in izrazil obžalovanje, da teh niso sprejeli že prej. Dogajanja v zvezi z mariborskim Tamom, po Peterletovih besedah, ni po-trebeno komentirati; krščanski demokrati bodo pri morebitnih podobnih doganja-njih tudi v prihodnje zahtevali jasne račune in odgo- vornost Minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak je dejal, da so dosegh nekatere od zastavljenih ciljev, predvsem pri inflacijskih gibanjih, ki kažejo, da naj bi v prihodnjem letu inflacija znašala med 6 in 6, 5 odstotka, kar so, po Deželakovih besedah, realna pričakovanja. Po besedah vodje poslanske skupine SKD Naceta Polajnarja je njihova skupina zadovoljna z obsegom dela, ki je bilo opravljeno v državnem zboru. Število izrednih sej, ki je skoraj izenačeno s številom rednih, pa kaže, da smo v "čudnih časih" in na to, da ni trdnega dogovarjanja med vlado in državnim zborom, meni Polajnar. Meni tudi, da si kritiko zasluži tudi vlada, saj je nekatere zadeve, ki so bile predmet izrednih sej, slabo pripravila. Izrazil je željo, da bi v prihodnjem letu seje potekale v skladu s poslovnikom, brez kršitev, do katerih je letos prihajalo tudi zato, ker vlada ni bila pripravljena sodelovati s parlamentom, ko je to bilo potrebno. Notranji minister Andrej Ster pa je dejal, da so uspeh dosegli tudi na področju kriminalitete med mladostniki, kjer so zdaj razmere mnogo boljše kot prej, ne pa tudi dobre. Kot uspešno je ocenil tudi delo državne uprave. INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Zamejski Slovenci se vedno bolj razseljujejo LJUBLJANA - V počastitev sedemdesetletnice delovanja Inštituta za narodnostna vprašanja je izšla posebna Številka revije Razprave in gradivo.To je sicer ze devetindvajseta številka te edine specializirane revije za narodnostna vprašanja. Prinaša dvaindvajset prispevkov, katerih avtorji prihajajo iz petih držav. Vsebinsko so razdeljeni na prispevke o manjšinah, M živijo v Sloveniji in na prispevke o naših zamejcih. Poleg znanstvenih razprav so v reviji objavljeni tudi dokumenti kot sta: Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin in Evropska listina za jezike regij ah manjšin. Med razpravami naj omenimo prispevek Christiana Promitzera, ki opisuje usodo Slovencev na avstrijskem Štajerskem. O Slovencih v Porabju govorita prispevka: Jezik in etična pripadnost v Porabju in Spremljanje medijev v Monoštru. Kot je včeraj povedala Katarina Munda-Himok, se je položaj porabskih Slovencev po demokratičnih spremembah v sosednji državi precej izboljšal. Slovensko nacionalno identiteto od medijev ohranjajo štirinajstdnevnik Porabje, slovenska oddaja na radiu Gy6r in televizijska oddaja Slovenski utrinki. V Porabje se tudi vrača vedno več mladih, M so si biti prej zaradi ekonomske zaostalosti regije prislijeni službo poiskati v drugih delih Madžarske. Na pomen migracij opozarjata tudi Jernej Zupančič in Ernest Steinicke v svojem prispevku: Koroški Slovenci v lud sodobnih prostorskih, socialnih in etičnih procesov. Zupančič je včeraj dejal, da je raz-seljevanja naših zamejcev vedno več, tako da se na manjšino ne more več gledati kot na statičen pojav. Družba je'tudi vedno bolj multikulturna, nacionalnost pa tudi je ena od kategorij, M vzpostavljajo identiteto posameznika. Prispevek Vere Kržišnik-Bukič prinaša pregled poteka, vzrokov in pomena izseljevanja Slovencev na Hrvaško, kamor so se prvi slovenski trgovci naseljevali že v 15. stoletju. Mateja Bertoncelj Dati in prositi, to je pa zares preveč! Peter Božic Zgodba s Cerkvijo postaja zelo zanimiva in dokazuje ■ samo to, kako je Cerkev gluha in slepa za svoje okolje, predvsem pa za to, da je pravzaprav del paradržavnih institucij druge države, konkretno Vatikana. Temeljna napaka, ki jo počne, je pojmovanje najnovejše zgodovine, saj nam kar naprej prikazuje prelomnice stoletja tam, kjer jih ni in ne tam, kjer so. In prav tukaj tiči vzrok, da je v svoji zaslepljenosti zmeraj bolj v letu 1940 in ne v letu 1996. V čem je torej ta zgodba? Za Cerkev se do leta 1991 ni zgodilo pravnic, niti to ne, da je v vojni, kije bila doslej naj-večja človeška klavnica, padel nek vrednostni sistem, imenovan evropski subjektivizem ali po Tinetu Hribarju evropski krščanski nihilizem. Ta sistem je tedaj skupaj z vrednotami o popolni volji do moči doživel socialni, družbeni, politični in ideološki zlom in to na celem planetu, saj je bil cel planet vključen v to vojno, hkrati pa je doživel moralno in vrednostno obsodbo v Ndmbergu. Sodba v Niimbergu namreč pomeni uveljavljanje novih pogledov na svet, konec nacionalnih držav, saj sta 'iz ene Nemčije nastali kar dve, ideološko različni državi. Nemčija po sodbi v Niimbergu pravzapmv glede tega prevzema ameriški vzorec, ki ne temelji na zanikanju narodov, kot to počne komunistični sistem, temveč na tem, da se bolj kot pripadnik nacije uveljavlja državljan konkretne države. Ni nikakršne vrednostne prednosti, ki bi bila uveljavljena a priori, temveč se dogaja tisto, kar se samo po sebi dogaja povsod; vsak posameznik je najprej državljan dežele, šele potem pripadnik naroda. Ta zamenjana logika se je zgodila Nemcem zaradi obsodbe v Niimbergu, pa tudi zaradi same logike stvari, ko državna ideologija ni bila utemeljena na narodu. Ideološka mzlika med eno in drugo Nemčijo je tej obsodbi dala še zadnji pospešek in tako se je Nemčija združila sicer v skladu s svojo zgodovino in tradicijo ter ob odsotnosti ene od prej nasprotujočih si ideologij, tako da ne vzpostavlja več prednosti naroda pred državljanom. V prvi vrsti ni ne ideologija, ne tista, ki je še, ne tista, ki je ni več, ne narod, temveč volilec, ki je bistven za državo ne glede na vsa prepričanja in vere in nacije. Prelom se torej v Evropi ni zgodil leta 1991, ko je padel berlinski zid. Tedaj se je ta prelom, ki se ni zgodil na obrobju Evrope, temveč v njenem najbolj razvitem delu že leta 1945, samo dovršil s padcem komunizma, ki sploh ni bil bistveno evropska politična filozojlja in praksa. Za slovensko katoliško Cerkev se je prelom zgodil šele zdaj, in zdaj je treba ujeti zgodovino, ki se je zanjo končala leta 1941. Mi smo sicer ravno zaradi tega, ker se je zgodovina nekako izogibala Sloveniji, zamujali s tem prelomom petdeset let, vendar je čista norost in skrajni politični voluntarizem, če si Cerkev izmišlja, da se je zgodovina začela z letom 1991, ko se ji je spet ponudila prilika za politično oblast, kot jo je imela pred nastopom komunizma. Tedaj je bila del evropskega subjektivizma, ki se je pač končeval tako kot se je, pri nas kot del faSistoidne desne ideologije, vrednost pa ji je dajal komunistični režim ravno s svojim radikalnim zanikanjem Cerkve. Ko se je zlomil komunizem, se je Cerkev znašla v vrednostnem vakuumu, pri čemer nimam v mislih njenih religijskih dogem, temveč vrednote, po katerih bi urejala svoja razmerja z državo in državljani, kjer pač živi. V tej odstotnosti obuja stare klišeje, kar je tisti politični voluntarizem, ki je skoraj enako intenziven kot je bil komunističen. Prevladuje torej samo še volja do moči, ki si podreja vse ostalo. Priča smo tako neumestnim in pravzaprav škandaloznim aktivnostim, kot je primer cerkev sv. Jožefa. S strani Cerkve je bil organiziran pravi pohod na državo in vlado, češ, da je treba oskrunjeno cerkev sv. Jožefa vrniti prvotnemu namenu. Ob tem primeru naj bi se še enkmt izkazala zločinskost komunističnega sistema, ki je cerkev desakrali-ziral. Ko je država, točneje ministrstvo za kulturo, v dobesedno obsedenem stanju uresničilo dogovor, ki ga je imela s Cerkvijo glede vračanja cerkve sv. Jožefa, se je ta namrdnila in cerkve ni hotela sprejeti nazaj. Cerkvi je treba povedati, da je to spet politični voluntarizem in klerikalizem, ki se ga ne bi sramovala prejšnja klerikalna stranka, ki je med vojno mimogrede spremenila cerkev sv. Jožefa v domobransko postojanko s štirimi vojaško urjenimi prostori in s primemo oborožitvijo. Poveljnik te je bil Jelko Capuder iz še danes znane družine Capudrov. Prav zaradi tega, ker je bila ta cerkev to, kar je bila, jo je prejšnja oblast tudi dodelila v bolj kulturne namene, kot jih je načrtovala ljubljanska nadškofija. In da je klerikalnost te institucije še bolj jasna, naj povem samo Se to, da na primer ministrstvo za kulturo ni nikoli zahajalo v konflikte, ki so sicer sol demokracije. Cerkev pa ravno zaradi te svoje obremenjenosti ni sposobna tiste fleksibilnosti, ko bi konflikt z vlado in levimi strankami znala pustiti tam, kjer je in ga ne prenesla v kulturo, z lažmi, podtikanji in vsem, kar je za to potrebno, če se Zeli iti vojno na vsej fronti, ker sožitja s takimi izhodišči sploh ni sposobna. Ostaja namreč tujek, in zato je tudi tako, da se vsakemu normalnemu človeku zdi najbolj neumno, da bi prosil tistega, ki mu daje, naj vzame. Kot nekoč je namreč njeno geslo - vse in samo vse! NAPOVEDI PRIREDITEV SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder Danes, 23. decembra, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, :VEN (KONTO) Mala drama Sreda, 27. decembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Levi oder Sreda, 27. decembra, ob 20. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Danes, 23. decembra, ob 9.30: E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN. Predstava je RAZPRODANA! Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA Sreda, 27. decembra, ob 16.30 in 18. uri. Četrtek, 28. decembra, ob 10.00., 16.30 in 18. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 S. Makarovič: SHOVV STRAHOV Danes, 23. decembra, ob 11. uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 28. decembra, ob 16. uri, za IZVEN in KONTO. Jean Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 23. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Četrtek, 28. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Sreda, 27. decembra, ob 19.30: J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Mala scena MGL Danes, 23. decembra, ob 18.30: I. Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA... za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana Danes, 23. decembra, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTA2A. Lutkovna skupina LUTKE CEZ CESTO: NERODA. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta naprej. Andrej Rozman: RUPERT MAROVT. Danes, 23. decembra, ob 20. uri. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 G. Verdi: NABUCCO v slovenščini). Danes,23. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov Ita 2. Ljubljana Danes, 23. decembra, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za abonma red SOBOTNI in IZVEN. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Opera in balet Nedelja, 31. decembra, ob 18. uri: G. Verdi: TRAVIATA, SILVESTRSKA PREDSTAVA ZA IZVEN! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 Nedelja, 31. decembra, ob 20. uri: R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, SILVESTROVSKA PREDSTAVA ZA IZVEN. RAZPRODANO! LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški tra 2 Jutri, 24. decembra, ob 11. uri: Zlatko Krilič: PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU, za otroke od 5. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Ljubljana LEPA VIDA Četrtek, 28. decembra, ob 19.30. METELKOVA Danes, 23. decembra, ob 22. uri v Gala hali: KRISTUS IN MESENI. HAfMCNO »UOAuiu DRAMA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče ponovi jutri, 24. t.m., ob 11.00 - otroško matinejo »Cicibanus coprianus«. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«, ki bo na sporedu od 16. januarja. V ponedeljek, 1. januarja 1996, ob 18. uri novoletni koncert godbe na pihala »Giuseppe Verdi«, ki ga prireja RdeCi križ. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich. Gledališče Rossetti Danes, 23. t. m., ob 20.30 (red prva sobota) gostovanje Stalnega gledališča iz Veneta/Gle-dalisce Carcano z Goldonijevo komedijo »Una delle ultime sere di carnovale« z Mari- no Bonfigli. Režija G. Emiliani. V abonmaju odrezek st. 5-ramen. Zadn ponovitev v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri (red prva nedelja). Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina Ka Contemporanea 83 predstavila Molierovo »La scuola delle mogli*. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v Četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. KOROŠKA SELE Farni dom: v torek, 26. t. m., ob 15. uri Mo-liere »Kaznovani soprog«. Nastopa domača igralska skupine. ŠMIHEL Fama dvorana: v torek, 26. t. m., ob 19. uri F. Milčinski »Butalci«. Izvaja marijan Hinteregger. LOČE Pri Pušniku: v torek, 26. t. m., ob 19.30 predstavitev filma »Back up« - slovenska beseda na Koroškem. REBRCA Komenda: v Četrtek, 28. t. m., ob 14.30 Dnevi iger in petja, (do 30.12). KO SE NESTRPNOST SPREMENI V VOJNO 3. DNEVI FILMA PROTI NESTRPNOSTI 16. - 23. decembra 1995 Kinoteka Danes, 23. decembra, ob 18. uri: TISTEGA LEPEGA DNE, Slovenija, 1962, režija: France Štiglic, ob 20. in 22. uri: KRATKI FILM O UBIJANJU. Poljska, 1988, režija: Krysztof Kieslovvski. 1.-30. decembra: Filmski potep: potujoči program petin na novo odkupljenih vrhunskih filmskih klasik po Sloveniji: Theima in Louise, Casablanca, Ameriški grafiti, Lasje. Taksist. (Mladina film) m-HKUBC VELIKI (PRED)NOVOLETNI BOOM V SLOVENJ GRADCU Četrtek, 28. decembra, ob 16. uri: ČOTUJOCI CIRKUS za otroke z obiskom dedka Mraza, ob 18. uri: Predavanje s projekcijo diapozitivov s potovanja po Turčiji. ob 21. uri: Koncert rock skupine DEMOLITION GROUP s predskupino HERALD IV. Petek, 29. decembra, ob 15. uri: Maraton risanih filmov ob 21. uri: RA VE TOVVN S.G. Sobota, 30. decembra, ob 14. uri: MAKURC kinoteka, ob 18. uri: Predavanje s projekcijo diapozitivov s potovanja poTIKVADORJUt ob 19. uri: Gledališče ARTIKULATOR s predstavo STOZIVKA. ob 21. uri: CIGANSKA JAZZBINA, jazz koncert. Nedelja, 31. decembra: Najbolj odbito silvestrovanje z MAKURC-em, gostilno Pod velbom in skupino HIC ET NUNC. FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE Knjižnica Finko Tomažič in tovariši: Prosvetni dom v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane, z zgodovin- skim odsekom NSK iz Trsta in z arhivom Maria Magajne vabi na ogled razstave »Povojni Cas - plakati, lepaki, fotografije in drugo«. Sobota, 23. decembra 1995 DREVI BO V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU V KONCERTNI SEZONI GLASBENE MATICE NASTOPIL BIG BAND RTV SLOVENIJE. SLOVENIJA KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana Sreda, 27. decembra, ob 20.30: PIJANO BAR. Postpromocija TRETJEGA USESA. Jani KovaCiC & JE, BEN’T (Nino De Gleria, Blaž Grm, Miha Havvlina, Andrej Kores). Četrtek, 28. decembra, ob 21. uri: BIG FOOT MAMA. Promocija CD plošCe in kasete. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Uubliana Danes, 23. decembra, ob 19.30: Vlado Kreslin, Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi. KINO DOM KAMNIK Kamnik Torek, 26. decembra, ob 19. uri: PREDNOVOLETNI KONCERT. Nastopajoči: DEMOLITION GROUP (Brežice), SNIFFILIS (Kamnik), REGRAT (Kamnik), INTERCEPTOR (Žalec). KLUBJK4 (ersnikova 4. Liubliana Sreda, 27. decembra, ob 22. uri: RAVELAND. D. J. KIKI in D. J. FRAJMAN. ZDRAVILIŠKI DOM Zdraviliški trg 1. Rogaška Slatina Ponedeljek, 25. decembra, ob 17. uri v Kristalni dvorani: Stefan Milenkovič, violina; Lidia Cainazzo, spremljava na klavirju. Program: J. S. Bach, E. Ysaye, C. Saint-Saens, N. Paganini. AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot 10. Portorož Ponedeljek, 25. decembra: BOŽIČNI KONCERT. Obalni komorni orkester, Portoroški pevski zbor. SNEŽNI STADION Maribor Danes, 23. decembra, ob 21. uri: MAGNIFICO. PREŠERNOV TRG Jutri, 24. decembra, ob 18. uri: Veliki božični koncert: NEW SVVING QUARTET, Alenka Godec, Vokalna skupina PINOCCHIO. URSULINSKA CERKEV Torek, 26. decembra, ob 19.30: Božični koncert MUSIČA RELIGIOSA ZA TENOR IN LUTNJO. Marjan Trček, tenor; Boris Šinigoj, lutnja in arhilutnja. CLUB MAONA Arze 5. Fiesa-Piran Danes, 23. decembra, ob 21. uri: Božični koncert: 3BIG BAND ORCHESTRA. SLOVENIJA MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. , MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991 - 1995. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta . GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana V galeriji bo do 31. decembra na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9, Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava karikatur Franca Jurija. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. GRAD PODSREDA Kozjanski park Masajuki Nagase - Molitev na potovanju. Razstava bo na-ogled do 31. decembra. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na-• ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. FJK TRST Kulturni dom Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 Danes, 23. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert: Big Band RTV Slovenija. Dirigent Lojze Kranjčan, Alenka Godec (vokal). Gledališče Rossetti V četrtek, 28. t. m., ob 18.30 novoletni koncert »Dunajski veCer«. Nastopa Komorni orkester Furlanije-Julij-ske krajine pod vodstvom Romola Gessija. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. BRISČIKI V torek, 26. t. m., ob 15. uri bo v Briški jami »Koncert miru«, ki ga organizirata občina Zgonik in Commis-sione Grotte E. Boegan - so-cieta Alpina delle Giulie. Nastopila bosta zbor Jaco-bus Gallus in Goro giovani-le della citta di Trieste (Mladinski zbor mesta Trst). DOLINA V petek, 29. t. m., ob 20. uri bo v cerkvi sv. Urha Božični koncert, ki ga prirejata KD V. Vodnik in župnijska skupnost. Nastopil bo Komorni mešani pevski zbor Postojna. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija: do 31. t. m. je na ogled dobrodelna razstava likovnih izdelkov v korist Stadiona 1. maj. Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravali-ca. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31. t. m. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Galerija Art Gallery: do 30. t. m. je na ogled razstava grafik, skulptur in risb »Images 1995«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovma'. Galerija Podnio (Ul. Cadorna 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvor- cu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fronti era«. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.1.96 razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. SMUČANJE / SLALOM ZA SVETOVNI POKAL V KRANJSKI GORI Alberto Tomba nepremagljiv Jure Košir končno na stopničkah Pred domočim občinstvom je Košir osvojil drugo mesto - Tretji je bil Francoz Amiez - Italijanski šampion zelo dobro razpoložen po zmagi Jure Koširje včeraj končno le stopil na stopničke tudi v letošnji sezoni (AP) NOVICE Beckerja in Sticha ne bo v Atlanto HAMBURG - Po Svedu Stefanu Edbergu je nastop na olimpijskem turnirju prihodnje leto v Atlanti odpovedal tudi nemški teniški igralec Boris Becker. »Ne morem nastopiti v VVimbledonu, na odprtem ameriškem prvenstvu in v Atlanti. Na poti bi bil kar osem tednov,« je v pogovoru za nemško televizijsko mrežo SAT 1 povedal Becker, olimpijski prvak v dvojicah skupaj z Michaelom Stichom leta 1992 v Barceloni. Povedal je, da bi v Atlanti nastopil le skupaj s Stichom. Nastopu na 01 pa se je prav tako zaradi natrpanega umika odpovedal tudi Stich. Na SP tudi kolesarji do 23 let LAUSANNE - Svetovno prvenstvo v kolesarstvu bo leta 1996 potekalo nekoliko drugače kot prejšnja leta. Profesionalci in amaterji bodo tekmovali skupaj, prvič pa bodo nastopili tudi kolesarji do 23 let. Svetovno prvenstvo se bo v Luganu začelo 9. oktobra, končalo pa 13. oktobra. Argentina visoko premagala Venezuelo * M : 11 H KRANJSKA GORA - Razpoloženje je bilo včeraj pod Vitrancem veliko bolj vedro kot prejšnji dan, čeprav so nad Zgornjesavsko dolino še zmeraj viseli težki oblaki. Se bolj pa se je podkorenska arena z vso Kranjsko Goro razživela, ko je član domačega smučarskega kluba Jure Košir v slalomu za Albertom Tombo osvojil drugo mesto in tako dosegel svoj najvecji uspeh sezone doslej. Sploh se je slovenska reprezentanca drugi dan 35. tekmovanja Kompas Holi-days - Vitranc odrezala: tudi Andrej Miklavc se je uvrstil med deseterico z delitvijo 10. mesta z dvema slalomskima olimpijskima zmagovalcema: Avstrijcem Thomasom Stangassingerjem iz Lillehamerja 1994 in Norvežanom Firmom Christianom Jaggejem iz Albertvilla 1992. Mitja Kunc je bil 18. Matjaž Vrhovnik pa se je uvrstil na 27. mesto. Kazalo je, da bo podkorenska slalomska arena videla vsaj kanček taktiziranja, ki se mu sodobni slalomisti sicer popolnoma odrekajo. Vendar pa taktike na tekmi pravzaprav ni bilo, čeprav je na slalomišče vplivalo vreme, ki se mu niso mogli upirati še tako prizadevni kranjskogorski prhe-ditelji. »Morda sem bil na zgornjem delu res za spoznanje previdnejši, vendar pa sem nato pognal, kolikor se je dalo. Zavedal sem se, da brez tega ne morem zmagati,« je povedal po tekmi italijanski šampion, ki je na Vitrancu s slovenskim reprezentantom Juretom Koširjem zamenjal vlogo s torkove tekme na prvi progi v Madonni di Campigho. V Italiji je Kosh vodil z 52 stotinkami sekunde pred Tombo, na Vitrancu pa Tomba z 51 stotinkami sekunde pred Koširjem. Pri tem pa naš tekmovalec ni do podrobnosti ponovil popolnosti s prve proge v Campighu. »Seveda ne, to v Kranjski Gori tudi ni bilo mogoče. Sem pa tekmoval, kot je dovoljevala proga. O kakršni koli taktiki ni govora,« je menil očitno nadvse zadovoljni Kosh, ker je prvič v tej sezoni stopil na oder za najboljše. Zadnji dnevi, ko mu sreča zares ni bila naklonjena, ga niso strti. Drugo mesto v težkem boju in zahtevnih razmerah je zanj nedvomno dokaz, da je v dobri tekmovalni formi, kar so navsezadnje kazali tudi njegovi posamezni starti, ki pa jih ni potrdil tudi z rezultati. Na tiskovni konferenci je moral Alberto Tomba z nato govoriti spet o tem, zakaj je v četrtek bojkotiral velesla- lom. »Zato, ker se nisem strinjal z odločitvijo. Se zmeraj mislim tako, zato to slalomsko zmago podarjam Guntherju Huj ari. Katera zmaga mi je ljubša, ta v Kranjski Gori ali torkova v Madonni di Campigho? Kajpak tista doma, v torek je bilo tudi več čustev, saj sem praznoval rojstni dan. Toda tudi zmaga v Kranjski Gori na klasični prireditvi v tehničnih disciplinah je velika rec. Zadovoljen pa sem tudi zato, ker sva tu imela dvoboj z Juretom.« Svetovni pokal za moške se bo nadaljeval 29. decembra v Bormiu s smukom, specialisti za tehnične discipline pa se bodo spet zbrati 6. in 7. januarja prihodnje leto v Flachau. Medtem pa bodo izbrani že danes tekmovati na božični paralelni tekmi v Ponte di Legnu, 3. januarja pa na slalomu v treh tekih na proslavi 100-letnice Gazzette dello spori v Sestriem. Na obeh tekmah bo startal tudi Jure Kosh. Jože Dekleva Meti: 1. Tomba (Ita) 96.84 (47.46, 49.38), 2. Košir (Slo) 98.05 (47.97, 50.08), 3. Amiez (Fra) 98.43 (48.44, 49.99), 4. Mayer (Avt) 98.51 (49.29, 49.22), 5. Kjus (Nor) 98.55 (49.50, 49.05), 6. Rei-ter (Avt) 98.68 (48.51, 50.17), 7. Sykora (Avt) 98.70 (49.05, 49.65), 8. Dimier (Fra) 98.87 (49.09, 49.78), 9. De Crignis (Ita) 98.91 (48.58, 50.33), 10. Stangassinger (Avt) 99.07 (48.81, 50.26) Svetovni pokal - slalom: 1. Tomba (Ita) 260, 2. Amiez (Fra) 240, 3. Košir (Slo) 165; skupno: 1. Kjus (Nor) 785, 2. Von Gruenigen (Svi) 498, 3. Knauss (Avt) 377, 4. Tomba (Ita) 356, 5. Nyberg (Sve) 317, 6. Alphand (Fra) 296, 7. Mader (Avt) 269, 8. Košir (Slo) 265 itd. VEVSONNAZ - Zmagovalka včerajšnjega ženskega slaloma v švicarskem Veysonnazu je vem teku, Svedinja Kristina Andersson. Mariborčanka Katja Koren, po prvi vožnji druga, je bila na koncu četrta, Skofjeločanka Nataša Bokal pa je odstopila. Petindvajsetletna olimpijska zmagovalka v kombinaciji si je 12. zmago v karieri priborila z izvrstno drugo vožnjo, ko se je s 13. mesta SMUČANJE / SLALOM ZA ŽENSKE Pemilla Wiberg prva pred Urško Hrovat Katjo Koren na četrtem mestu za Anderssenovo zaostala 55 stotink sekunde, Urška Hrovat s t~ .. m . - - ri . * _ _ a _ r, T/ . TZ _ ren je v drugi vožnji za zmagovalko zaostala že 1, 27 sekunde, kar je bilo na izredno kratki progi, VVibergova jo je prevozila v 35, 64 sekunde, preveč. Na današnji tekmi je pravzaprav manjkala le primerjava z Avstrijko Elfi Eder, ki je zmagala na uvodnih slalomih sezone v Bea-ver Creeku in St. Antonu. Naslednja priložnost za to bo že 29. in 30. decembra, ko bosta v Semmeringu na sporedu kar dva slaloma za svetovni pokal. Včerajšnja tekma ni prinesla spremeb v skupnem seštevku svetovnega pokala. Se vedno vodita Avstrijki Alexandra Meissnitzer (488) in Anita VVachter (463), tretja je Nemka Martina Ertl (433), ki je prehitela rojakinjo Katjo Seizin-ger. Najboljša Slovenka je Urška Hrovat (216) na 8. mestu. Izidi: 1. Wiberg (Sve) 74.42 (38.78, 35.64), 2. Hrovat (Slo) 74.72 (38,21, 36.51), 3. Andersson (Sve) 74.73 (38.01, 36.72). 4. Biavaschi (Ita) 74.95 (38.76, 36.19) in Koren (Slo) 74.95 (38.04. 36.91), 6. Ertl (Nem) 75.08 (38.32, 36.76), 7. Chauvet (Fra) 75.21 (38.23, 36.98), 8. Kjorstad (Nor) 75.26 (38.09, 37.17), 9. Accola (Svi) 75.30 (38.54, 36.76), 10. Plank (Ita) 75.43 (38.89, 36.54). Svetovni pokal - slalom: 1. Eder (Avt) 200, 2. Hrovat (Slo) 192, 3. Koren (Slo) 150, 4. Accola (Svi) 129, 5. Kjorstad (Nor) 112, 6. VViberg (Sve) 100, 7. Salvenmoser (Avt) 96, 8. Plank (Ita) 81, 9. VVachter (Avt) 68, 10. Biavaschi (Ita) 62: skupno: 1. Meissnitzer (Avt) 488, 2. VVachter (Avt) 463, 3. Ertl (Nem) 433, 4. Seizinger (Nem) 413, 5. Dorfmeister (Avt) 349, 6. Street (ZDA) 328, 7. Zurbriggen (Svi) 300, 8. Hrovat (Slo) 216, 9. Marketi (Nor) 201 in Kostner (Ita) 201, 11. Eder (Avt) 200, 12. Zeller-Baehler (Svi) 199, 13. VViberg (Sve) 194, 14. Got selil (Avl) 182, 15. H. Gerg (Nem) 180; ekipno: 1. Avstrija 2222, 2. Nemčja 1377. 3. Švica 1123, 4. Italija 742, 5. Slovenija 564. MENDOZA - V prijateljskem nogometnem srečanju je Argentina v Mendozi premagala Venezuelo kar s 6:0 (5:0). Zadetke za domače so dosegli Esnaider (2., 32.), Lopez (18., 28.11.), Cardoso (24.) in Metto (82.). Karpov začel z remijema GRONINGEN - Svetovni šahovski prvak po verziji FIDE, Rus Anatolij Karpov, je turnir v nizozemskem Groningenu začel z remijema. Z dvema zmagama nekoliko presenetljivo vodi 22-letni domačin Loek van Wely, na drugem mestu pa je s pol točke manj Američan Gata Kamski, ki bo junija prihodnje leto v Montrealu igral s Karpovom za šahovsko krono. Maradona v boju proti mamilom BUENOS AIRES - Argentinski nogometaš Diego Armando Maradona se je pridružil vladni kampanji v boju proti mamilom, ki se imenuje Sonce brez mamil. »Mamila nas obkrožajo. Mladi se ne zavedajo njihove nevarnosti. Zanimajo jih in pozneje postanejo od njih odvisni,« je povedal Maradona po sprejemu pri predsedniku Carlosu Mene-mu. »Govoril bom iz lastnih izkušenj. Tudi sam imam dve hčerki in ne želim, da bi se ujeli v to zanko,« je dodal nogometni zvezdnik. 75 let NZS LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije praznuje 75 let delovanja, M ga je včeraj proslavila s slavnostno skupščino v Stihovi dvorani v Cankarjevem domu. Včeraj pa so izžrebali tudi polfinalne pare pokala Slovenije v nogometu. Para sta Primorje - Biostart Publikum in SCT Olimpija - Rudar Velenje. Prvi moštvi igrata prvo srečanje doma v sredo, 6. marca, povratno pa bo 20. marca. 1IS JUS ■ ■ ■ NOGOMET / V ITALIJANSKI A LIGI Fioreiitina in Milan danes za vrh lestvice FIRENCE - Osrednje srečanje današnjega kola v nogometni A ligi bo v Firencah, kjer se bosta pomerila Ffbrentina in Milan. V igri je prvo mesto na lestvici, v tabom Fiorentine pa v skladu s tradicijo spoštujejo tiskovni molk pred tekmami. Nobena skrivnost ni, da vsi pričakujejo gole od Batistute (na stiki levo), trener Ranieri pa razmišlja, da bi zaigral s petimi obrambnimi igralci in VVeaha (na sliki desno) zaupal Amomsu, Roberta Baggia pa Sottilu. Capello ima nekaj težav z obrambo. Costa-curta je kaznovan, zato bo na sredini obrambne vrste zaigral Maldini. Milanov trener se tudi še ni odločil med Tassottijem in Cocom, v napadu pa bosta zaigrala Weah in Baggio, ob njiju pa v zvezni vrsti Boban, Albertini in Desailly. Zanimiv je tudi klasični derbi Juventus - Roma, Udinese pa bo skušal proti Bariju vknjižiti nove točke. DANAŠNJI SPORED: Cre-monese - Torino, Fiorentina -Milan, Inter - Cagtiari, Juventus - Roma, Lazio - Atalanta, Padova - Piacenza, Parma - Vicenza, Sampdoria - Napoti, Udinese -Bari. VRSTNI RED: Milan 29, Fiorentina 28, Parma 27, Juventus 24, Lazio in Atalanta 22, Roma 21, Sampdoria in Cagtiari 20, Napoti in Udinese 19, Inter 18, Vicenza 17, Piacenza 15, Torino 14, Cremonese in Bari 9, Padova 8. BLIGA DANAŠNJI SPORED: Ancona - Reggiana, Aveltino - Cosen- za, Bologna - Palermo, Brescia -Chievo, F. Andria - Pescara, Foggia - Genoa, Reggina - Pi-stoiese, Salernitana - Cesena, Venezia - Perugia, Verona - Luc-chese. VRSTNI RED: Genoa 28, Pescara 27, Verona 25, Reggiana in Palermo 24, Cesena, salemi-tana in Bologna 23, Brescia in perugia 22, Cosenza 21, Ancona 20, Lucchese in Reggina 19, Foggia in Aveltino 18, F. Andria in Venezia 17, Chievo in Pistoiese 15. KOŠARKA Na četrtkovih tekmah v NBA je v gosteh slavil samo Utah NEW YORK - V ameriški profesionalni košarkarski ligi NBA je bilo sinoči na sporedu Sest srečanj in le košarkarji Utaha so uspeli kot gostje. Slavili so v Clevelandu in prav to srečanje je bilo med vsemi šestimi najbolj razburljivo. Utah je zmagal tesno z 89:87, odločila pa je trojka Johna Stockto-na v zadnji sekundi srečanja. Največ točk za Utahovo prvo zmago v Clevelandu po letu 1991 je dosegel Karl Malone (21), najboljša strelca srečanja pa sta bila domača košarkarja Bobby Phills in Chris Mills (oba po 24). Četrto zmago zapored je dosegel San Antonio, ki je zanesljivo premagal Denver. David Robinson je dosegel 25 točk za domače, za goste pa Dale Ellis 21. Izidi: Charlotte - Boston 107:97, Cleveland - Utah 87:89, San Antonio - Denver 114:96, Houston -Portland 91:86, Seattle - Vancouver 92:68, L. A. Clippers - Sacra-mento 103:96. (V. M.) KOŠARKA / Al IN A2 LIGA h Tržačani danes na zahtevnem gostovanju pri Nuovi Tirreni Za Rimljane novi Američan V košarkarski Al in A2 ligi bo danes na sporedu tekme 14. kola, za: Illycaffe pa se tudi tokrat obeta težko gostovanje v Rimu proti Nuovi Tirreni, ki prav tako kot Tržačani ni zadovoljna z dosedanjim izkupičkom. Proti Illyju bo za Rimljane nastopil novi American Todd Murphy (205 cm), ki je že igral v Italiji v sezoni 93/94 in sicer za Pistoio. Tržačanom ne preostane drugega kot hud boj. V zadnjih dneh so trenirali zelo intenzivno, zdaj pa bi bil Cas, da končno tudi na igrišču pokažejo, česa so zmožni. V nasprotnem primera bo vsako upanje na obstanek tudi dokončno splahnelo. DANAŠNJI SPORED: Madigan - Buckler, teorema -Bentton, Olitalia - Stefan el, Teamsystem - Mash, Cagi-va - Cx, Scavolini - Viola RC, Nuova Tirrena - Dl vcatlb. VRSTNI RED: Buckler 20. Cagiva, Teamsystem 18, Stefane). Scavolini, Viola, Madigan 16, Benetton 14, Cx, N. Tirrena 12, Mash 10, OUtalia 8, Ulycul!b 4, Teo-rematourZ. A2 LIGA: Casetb Imola - Panapesca Montecatnu, Auriga Trapani - Polti Cantii, Menestrello Modena -Jcoplastic Battipaglia, TRimini - Turboair Fabriano, Ju-ve Caserta - Brescialat, Reggiana - Reyer Benetke, Floor - Banco Sardegna. VRSTNI RED: Juve, Reyer 20, Polti 18, Floor, Rimini 16, Panapesca 14, casetti, reggiana, Brescialat 12, Ttatair. Jeoptaic, A„g, 10, B. Sigdeg™ =, M„- TENIS / PRI GAJI PRIPRAVLJAJO NACRTE ZA NOVO SEZONO Letos lepi dosežki, drugo leto še več? Aleš Plesničar B-kategornik, med C-kategorniki Daša Grgič in Igor Stoka - Skrb za naraščaj Pri teniškem odseku Športnega združenja Gaja v teh dneh vlečejo Crto pod pred kratkim končano sezono, v kateri so imeli precej zadoščenj. Nedvomno velja na prvem mestu omeniti zasluženo napredovanje Aleša Plesničarja v B4 kategorijo. Med kategorizirane igralce (C4) je zakoračil tudi Igor Stoka (na sliki) , ki je v letošnji sezoni dosegel nekaj lepih rezultatov na turnirjih. Zato je v načrtih Gaje tudi prihodnje leto nastopanje v C ligi. V ekipi bodo Se-bastiano Franco, Igor Stoka in Tržačan Tiziano del Degan (C2), ki je v pretekli sezoni igral za CT Monfalcone. Gajine vrste je zapustil Matteo Montesano, ki se je zaradi Studija preselil v Rim. Del Degan bo skupaj z Alešem Plesničarjem igral tudi mladinsko deželno prvenstvo. Toda ob C ligi pri Gaji kar resno razmišljajo o teniški B ligi. Seveda bi ob Alešu Plesničarju potrebovali Se kako okrepitev, v ekipi pa bi bil tudi Borut Plesničar. Seveda je ideja Se precej v povojih, taka da bo treba Se nekaj časa počakati, da bomo videli, Ce se bo iz tega izcimilo kaj konkretnega. Tudi pri dekletih so dobili novo C-ka-tegornico. To jer Daša Grgič, kateri je- po nekajletnem prizadevanju le uspel preskok. To pa Gaji omogoča, da po nekaj letih spet igra v ženski C ligi. Na pomoč bo pri tem verjetno priskočila Cirila De-vetti, ki je še vedno v C3 kategoriji, pa Čeprav zaradi družinskih in poklicnih obveznosti nastopa veliko manj kot pred leti. Kot vsako leto pa bodo tako z moškimi kot z ženskami nastopili v italijanskem pokalu. Posebno skrb pri padriško-gropajskem društvu posvečajo naraščaju. Predvsem pri dekletih je odziv kar dober, nekaj težav je le s fantki, ki jih je precej manj. Tako bolj ali manj redno vadi 30 otrok, ki so razdeljeni v tri kakovostne skupine: od tistih, ki bodo že tekmovali, do začetnikov, ki se Se predvsem igrajo in spoznavajo z najosnovnejšimi teniškimi prvinami. Delo z mladimi je v letošnji sezoni že prineslo nekaj zadoščenj. Tako se je v kategoriji do 10 let Moreno Calzi uvrstil v pokrajinski polfinale, enak uspeh pa je v kategoriji do 12 let dosegla tudi Staska Cvelbar. Pri vzgoji z najmlajsimi Gaja so deluje s teniskim klubom iz Kopra. Tek movalno skupino vodi Igor Godnič, med tem ko za ostale skrbita Cirila Devetti in Mira Grgič. V novi sezoni bodo skuSali sestaviti ekipo za fantovsko prvenstvo »under 12«, medtem ko bodo pri dekletih najbrž sodelovali tako v prvenstvu »under 12« kot v prvenstvu »under 14.« (rg) MINIODBOJKA / TURNIR JE ORGANIZIRALO POKRAJINSKO ZDRU2ENJE UISP Preko dvesto otrok na »1. maju« na nadvse uspeli prireditvi »Bimbivolley« za najmlajše V vedrem razpoloženju se je v nedeljo pomerilo 36 ekip, od tego 12 v mlajši in 24 v starejši kategoriji Med udeleženci je bilo tudi osemnajst ekip iz štirih naših društev, ki so se tudi zelo dobro odrezalo Na stadionu 1. maj je bilo prejšnjo nedeljo res vse živo, saj se je na njem odvijal turnir v miniodbojiki »Bimbi-volley«, ki ga je priredilo pokrajinsko združenje UISP, udeležilo pa se ga je deset društev s približno 200 otroki. Namen organizatorja je bil seveda ta, da bi vsem nudil odbojkarski praznični dan s cimveC igranja za vse in v tej svoji nameri je tudi v celoti uspel. Razburljive tekme, sproščeno vzdušje ob kosilu, nagradna loterija, razni napitki in malice, predvsem pa prešeren smeh in dobra volja mladih udeležencev so najboljši dokaz, da je bil miniodbojkarski dan res dobra in posrečena izbira, ki jo kaže v bodoče vsekakor ponoviti. Otroci so bili razdeljeni v dve tekmovalni skupini: v prvo so spadali tisti, ki so rojeni v letih 1984 in 1985, v drugo pa miniod-bojkarji letnika 1986 in mlajši. Od naSih društev so se vabilu odzvala štiri in sicer Kontovel s štirimi ekipami v mlajši in tremi v starejši konkurenci, Bor s po eno ekipo v vsaki kategoriji, Breg s Štirimi starejšimi in eno mlajšo in Sloga Zadružna kraška banka s tremi starejšimi ekipami. Čeprav velja v miniodbojki pravilo, da je važno le sodelovanje, ne moremo mimo res lepega tekmovalnega uspeha naših društev, saj sta Kontovel A in Breg zasedla prvo oz. drugo mesto v najmlajsi skupini, Sloga Zadruž- na kraška banka pa je bila v Starejši skupini druga. Vseh nastopajočih ekip je bilo 36, od tega 12 v mlajši in 24 v starejši konkurenci. NAJMLAJSI (1986 in mlajši) Dvanajst nastopajočih ekip so najprej porazdelili v dve izločilni skupini, v katerih je vsaka ekipa igrala proti vsem nasprotnikom. V skupini A je prvo mesto osvojil Breg pred Kontovelom A, Kontovel B pa je bil Četrti. V B skupini je prvo mesto osvojil Bor pred Kontovelom C in Kontovelom D. V četrtfinalnih tekmah so bili uspešni Breg, Brunner, Kontovel A in Kontovel B, ki so odpravili Stu-parich B, Kontovel C, Kontovel D in Bor. Poraženci so se nato pomerili med sabo. V boju za 7. mesto je bil Kontovel C boljši od Konto-vela D, Bor pa je osvojil peto mesto na račun Stuparicha B. V polfinalu je Breg z 2:0 slavil proti Bmnnerju, Kontovel A pa je z istim izidom premagal klubske B soigralke. Mlade Kon-tovelke je nato premagal Brunner, ki je tako osvojil tretje mesto, v velikem finalu pa je po dolgi in izenačeni tekmi Kontovel A premagal Breg s tesnim 2:1. Vrstni red: 1. Kontovel A, 2. Breg, 3. Brunner, 4. Kontovel B, 5. Bor, 6, Stuparich B, 7. Kontovel C, 8. Kontovel D, 9. Stuparich A, 10. Cobolli B, 11. Gentilli, 12. Cobolli A. POSTAVE Kontovel A: Jessica Stoka, Sandra Vitez, Martina Lisjak Breg: Mateja Cossut-ta, Daša Zeriali, Tatjana Arbanas, Sophie Čorbo Kontovel B: Neža Kapun, Nikol Rebula, Jarmila Starec, Tereza Per-tot Bor: Freja Behrens, Erich Behrens, Katja Clarich, Ivo Carpani, Caterina Pinzani Kontovel C: Tadeja Savi, Sara N arh, Anja Milic, Nina Luxa Kontovel D: Elisa PraSelj, Irina Bukavec, Tamara Cerjava STAREJŠI (Letnika 1984 in 1985) V to kategorijo se je prijavilo 24 ekip, ki jih je prireditelj razdelil v štiri skupine po Sest ekip. Najprej se je vsaka pomerila proti vsaKi. V veliki finale sta se uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine, tretjeu-vrSCene so se pomerile za uvrstitev od 9. do 12. mesta, CetrtourvSCene od 13. do 16., petou-vrscene ekipe so se potegovale za uvrstitev od 17. do 20. in sestou-vrSCene od 21. do 24. mesta. V tej skupini je Breg D odpravil ekipo OMA A potem pa klonil pred Gentillijem A in tako osvojil 22. mesto, za Kontovel C pa so bili nasprotniki premočni. V skupini bolje uvrščenih je Breg B premagal vse nasprotnike in osvojil 17. mesto. Bor ni imel prevelike sreče v finalu od 13. do 16. mesta in je pristal na 16. mestu, v skupini, ki je odločala o uvrstitvi od 9. do 12. mesta pa je Kontovel A osvojil deseto mesto. V skupino osmih najboljših so se uvrstile vse tri Slogine ekipe, poleg njih pa še Breg A, Breg C in Kontovel B. V Četrtfinalu so Brunner A, Stuparich C, Sloga Zadružna kraška banka B in Breg A premagali prvo oviro, poraženci pa so se pomerili med seboj v skupini za uvrstitev od 5. do osmega mesta. Osma je bila Sloga Zadružna kraška banka C, sedmi Breg C, Sesti Kontovel B in peta Sloga Zadružna Kraška banka A. V polfinalu je Brunner A odpravil Stuparich C, Sloga Zadružna banka B pa Breg A. V malem finalu je nato Breg A z 2:1 prem-gal Stuparich C in si tako priigral tretje mesto. V velikem finalu pa je Sloga Zadružna kraška banka B po treh setih klonila starejšim nasprotnicam Brun-nerja A. Vrstni red: 1. Brunner A, 2. Sloga Zadružna kraška banka B, 3. Breg A, 4. Stuparich C, 5. Sloga Zadružna kraška banka A, 6. Kontovel B, 7. Breg C, 8. Sloga Zadružna kraška banka C, 9. Cobolli B, 10. Kontovel A, 11. OMA B, 12. NPT, 13. Cobolli A, 14. Brunner B, 15, Stuparich B, 16. Bor, 17. Breg B, 18. Brunner C, 19. Stuparich A, 20. Gentilli B, 21. Gentilli A, 22. Breg D, 23. OMA A, 24. Kontovel C. POSTAVE Sloga Zadružna kraška banka B: Jagoda Lupine, Ambrož Peterlin, Fanika Starec, Kri- stjan Stopar. Breg A: kat j a Spetič, Angela Crevatin, Nataša Zeriul. Sloga Zadružna kraška banka A. Nico-letta Dessi, Ana Weh-renfennig, Ivana Sossi. Kontovel B: Lisa Gruber, Veronika Žužek, Deborah Vitez, Lara PraSelj. Breg C: Martina Koren, Breda Berzan, Cri-stina Benedetti. Sloga Zadružna kraška banka C: Vasja Križmancic, Martina Malalan, Ivana Gantar. Kontovel A: Katrin Stoka, Alexia Kobav, Zinajda Kodrič, Nicole' Starc. Bor: Katja Rupel, Veronika Kuret, Lara Le-govich, Rita Clarich, Michele Kozman. Breg B: Nicole Plet-tersech, Maja Kapic, Nataša Capponi. Breg D: Francesca Bellante, Jessica Perak, Mariza Ferluga. Kontovel C: Glada Stoka, Lara Reggente, Sara Nanut, Vanja Savi, Vesna Bukavec. INKA BORI/01 vabi vse na direktne televizijske prenose in poslušanje nedeljske jadranove tekme ob pijači in prigrizku. Toplo vabljeni Športni center M. Ervatti BriSCki : li! II . i® lil in i . NOVICE Jadran TKB si deli peto mesto Po porazu z Gestecom so jadranovci ohranili svoj položaj na lestvici, toda po točkah sta jih ujela prav Gesteco in pa ekipa Raccordi iz Vareseja, ki je za točko premagala favorizirano ekipo Bielle, ki bo 6. januarja gostila prav Jadran TKB. IZIDI 15. KOLA V B2 LIGI: Cassano - Monza 62:64, Jadran TKB - Gesteco 91:93, Oderzo - Banco desio 78:68, Varese - Biella 78:77, Riva del Garda - Scame 91:87, Collegno - Šesto S. Giovanni 117:114. VRSTNI RED: Biella 26, Oderzo 20, Riva del Garda in Banco Desio 18, Jadran TKB, Gesteco in Varese 16, Scame, Monza in Collegno 12, Cassano 8, Šesto San Giovanni 6. PRIHODNJE KOLO (6. januarja): S. S. Giovanni -Banco Desio, Gesteco - Varese, Biella - Jadran TKB, Riva del Garda - Collegno, Scame - Cassano, Monza - Oderzo. Elitna košarkarska B liga IZIDI 16 KOLA: Brescia - Torino 87:75, Bergamo -Treviglio 86:74, Cremona - Latte Carso 88:82; Par-mense - Vicenza 97:86, Sangiorgese - Valleverde 85:72, Vigevano - Faenza 67:65. VRSTNI RED: Vigevano, Parmense in Valleverde 22, Vicenza in Brescia 20, Treviglio in Bergamo 18, Latte Carso 16, Torino in Faenza 14, Cremona 10, Sangiorgese 8, Cento 0. Košarkarska CT liga IZIDI 13. KOLA: Mestre - Fantuzzi 74:83, Gemona -Italmonfalcone 81:82, Castelfranco Veneto - Caorle 82:81, Dueville - Sacile 75:70, Fagagna - Cittadella 67:71, Piove di Sacco - Don Bosco 80:82, Pordenone - Latte Carso 97:93, Rovigo - San daniele 82:84. VRSTNBI RED: Don Bosco 20, Castelfranco Veneto 18, Piove di Sacco, Dueville in Italmonfalcone 16, Vittadella, Fagagna, Pordenone, Rovigo in Fantuzzi 14, San Daniele, Sacile in Gemona 10, Caorle in Latte Carso 8, Mestre 6. Obvestilo SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje v Ravasclettu - Zoncolan od 14. januarja dalje. Vpisovanje na sedežu ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627) do 5. januarja. Vabljeni! SZ ZARJA - lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. Treningi so ob torkih, Četrtkih in petkih od 17. do 19. ure v Bazovici. Za informacije telefonirati od 17.30 do 18. ure na st. 226261 (Moreno). SK DEVIN obveSCa, da je Se nekaj prostih mest za zimovanje v kraju Alleghe od 1.1 do 7.1. 1996 Za informacije in vpis tel. St. 220423 (Stojan). Pohitite. SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smudseih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo 7. januarja, izleti pa bodo na sporedu do konca sezone. Informacije za umik, ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ali Franc (tel. 200782). Sobota, 23. decembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Horoskop Al izdelkov ter Se kar znosno ceno za decembrski razra- spoznanja ni v zrenju resnice, ampak v olajšanju, ki sledi koncu begajočega neznajdenja v neznanem. A kdor ne dozivi, ta ne spozna; obratno pa ne velja, DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Nekdo vam bo izpovedal težavico, kakršnih ste v kotili vsakdanjosti ze do temena sili. Obsipani s tečnimi spomini se boste najprej grdo namrgodili, nato pa prisluhnili dobrodošlici. VI TEHTNICA 23.9.-22. 10.: Toliko idej vam roji po glavi, toliko načrtov in sanj, ti se uresničujejo, varn ima no skutin, s,' vam bo sreek nehote vmemirii. Motet zaradi erotične estetike, ženskam zaradi zavistne patetike. ............................ STRELEC 23. 11.-21. T2, Kalorlo,iste se pred nedaraim robantili Cez pretiravanje s sakralnimi obredi, iz J 'amvse j!D|0 J____:_________________!- KOZOROG 22.12. - 20. L: Vriozisevambo pac pa tratenja Časa za nesmisle, ki vam kradejo cas. VODNAR 21. krat izteklo drugače. Ali načrtujete brez vzgiba po uresni-ŽSDju ali pa zanikujete, dasez bopzmjo bojujeta RIBI 20. 2. - 20. 3.: Izpilili boste svojo idejo in jo zaceli pompozno razglašati tujim ušeL. Bodile karseda prepričljivi , pa vam boda nasedli tudi tisti, ki so vas doslej strastno želeli potipati po dokazih. J ŠKOTSKI VISKI Dvestoletna skrivnost »Šota, ječmen, voda in ljudje« Ko boste na vremenski prognostični karti opazili, da se Evropi z Atlantika približujejo nevihte, vedite, da se jih proizvajalci viskija na zahodu Škotske Se kako veselijo. Na otoku Islay, kjer so deževne kaplje »Ciste kot solza«, ni dežja nikdar preveč, saj je voda najpomembnejša sestavina viskija, ki daje pijaci značilni okus. Sestavine te pijace so večna skrivnost, prav tako je tudi cela vrsta nasvetov, kako jo piti. Na Islayu ne zvarijo veliko različnih vrst viskija, za vse pa je značilen okus, ki naj bi bil mešanica »ječmena, vode, šote in ljudi«. Voda, ki priteče z gora, je kristalno Cista, dim šote, s katero sušijo jeCmen, daje viskiju poseben okus. Kakšno vlogo imajo pri okusu viskija ljudje, bi težko opredelili. Lahko bi rekli le, da so pravi strokovnjaki, saj so si dragocene izkušnje pridobili od prednikov, ki so od nekdaj sloveli kot odlični proizvajalci viskija. Prebivalci otoka Islay že dvesto je dozorelo na različnih stopnjah. Ker zori v lesenih sodih, v enem letu izhlapi odstotek celotne tekočine, ki naj bi bil »delež angelom«. Skupno je zaposleno le petnajst ljudi -od delavcev, ki pripravljajo šoto do zgovornega ma-nagerja Jamesa McEwana. Ze po prvem srečanju z njimi vam bo jasno, zakaj je tukajšnji ljudje pravijo, da na okus viskija z otoka Islay vplivajo tudi ljudje. Sedemnajst let star viski vam bo v posebnem kozarcu (dram) ponudil šele potem, ko bo preveril njegov vonj in ugotovil, da je »enkraten, nekakšna me- Johnnie Walker, Chivas Regal in Ballantine so najbolje prodajani viskiji na svetu, nekatere vrste so zvarjene tudi iz tridesetih različnih žitaric. Žlahtna pijaca mora biti stara najmanj tri leta. V nekaterih žganjamah delajo viski le iz ječmena, vendar pa mora v lesenih sodih pijaca zoreti najmanj šest let. Večina vrst viskija je ustekleničena po desetih do osemnajstih letih zorenja, najboljši viski pa je star celo trideset let. Skoti poznajo kar 89 vrst viskija, od katerih ima vsak samosvoj okus. let varijo to cenjeno pijaCo. Delež angelom Od šestih Zganjam je menda najstarejša Botvmore, ki deluje od leta 1779. Je tudi najbolj slikovita, saj morski valovi zalijejo klet žganjarne, v kateri v kakih tri tisoC sodih, v slanem morskem zraku, zori viski. V žga-njarni Bovvmore letno ustekleničijo pet milijonov steklenic whiskyja, ki Sanica temne Čokolade in eksotičnega sadja«. Ko boste tudi sami srknili pijaCo, se boste strinjali, da je njegov okus res enkraten. McEwan vam bo takoj ponudil tudi 12 let star viski, za katerega je značilen okus po hruškah in medu, aroma 21 let starega pa spominja na sherry z vonjem po lesnikih in vresju. Ko boste pokušino končali s 25 let starim viskijem, ne boste vec sposobni opore- kati njegovim ocenam, kakšen okus imajo viskiji različnih starosti - lahko boste le prikimavali. Tako kot strokovnjaki za viski, bi zagotovo tudi vi žganj arni Bovvmore podelili najvišje priznanje - »žga-njama leta«. različnimi colami ali sodavicami, led vam bodo ponudili le k mlajšim vrstam whiskyja. Poudarili bodo, da je tudi pomembno, kako ga pijete: najprej ga le srknite in nekaj sekund zadržujte na jeziku, kajti le tako boste okusili njegov pravi, polni okus. V kozarec potem dodajte navadno vodo - Četrtino količine viskija - in vsebino krožno zmešajte, tako kot bi poskušali vino. Vzemite si Cas, viski pijte poCasi in -mislite na Škotsko! (E. M.) Evropejci in viski NajveCji pivci viskija so Evropejci, Id med žganimi pijačami najbolj cenijo prav to pijaCo. Ti pokupijo skoraj polovico različnih vrst škotskega viskija: na prvem mestu so francoski potrošniki, sledijo jim Italijani, Britanci so za Nemci na Četrtem mestu. Najbolj cenjen je viski, ki je zorel vec let. Seveda je tudi dražji, ne nazadnje tudi zaradi višjega davka na luksuzne pijače. Skoti okusa svojih viskijev ne kvarijo z MODRE MISLI Vsak krčmar ima rad pijanca, toda ne za svojega zeta. zidovska Nekatere je treba opijaniti, da spraviš iz njih besedo resnice. Bosvvell Kdor pijan ubija, bo trezen obešen. J. Heywood Pil sem, da bi vas pozabil in da bi me prenehala preganja- ti vaša slika. Toda, ko sem bil pijan, sem vas videl dvojno. Achard Nasvete sprejemaj ob vinu, uporabljaj pa jih ob vodi. Benjamin Franklin Tisti, ki nimajo drugih velikih sposobnosti, se običajno hvalijo, da so veliki pijanci. Sander Petofi SKANDINAVSKA KRIŽANKA ■i* A ANGL. UTOPIČNI SOCIALIST PRENO- VITEV POLITIČNA SKUPNOST REKA V MuNCHNU JURE KOSIR RIBIŠKA MREŽA PERZIJ. VLADAR GERMANSKI BOGOVI MAVRAH (LJUDSKO) JUDOVSKA MESTNA ČETRT HLOD FINSKI ARHITEKT (ALVAR) AVTOR: LUKA PIBER ZENSKA S KRATKIMI IASMI FELIKS SORTA JABOLK NRAVO- SLOVEC ZNIZANA NOTA DE EKVI- NOKCIJ PRISEK NAD ZATREPOM PRED- STAVA NA RADIU SREDNJA BRAZDA NAČIN GOVORA NA ODRU GORSKA RASTLINA BIRA, VRSTA FR. IGR. ISVLVIEl TENISKI IGRALEC MEDMET SMEHA DREVO- RED PRAVO- SLAVNI SKOP ROMUN. PISATEU ELIADE PES GONJAČ ZGODAJ ZRELO SADJE MANJŠI ŽRTVE- NIK ADOLF KRŠKO MADZ. DENAR RADIO- TELE- VIZIJA SNOV ZA PARFUME FR. FIZIK - IT. IGR. (ARN0LD01 ŠVED. LUKA MALI TRAVEN MILI- GRAM FILI- PINSKO JEZERO SULTAN. RAZGLAS NEMŠKO MFSin FRANC. DEPARTMA EDO ŽITNIK SNOV EGIPC. KRALJ BOGOV SL. PIANIST (HINKO) OROSLAV CAF GLASOVI V LEPEM RAZMERJU POŽIREK VRTINEC VUL- KANSKI SPRIMEK EDITA POLJSKI DIRIGENT (STANISLAVV) PULJENJE ZOBA HUMORIST. PUTRIH ALAIN DELON UMBERTO NORIIF GRŠKA BOGINJA MIRU DENAR V NIGERIJI KOTANJA NAKLEP AVSTRU. FILOZOF (MAX) ENO OD IMEN PELEJA * saiNVhv ‘trnov 'VNVHVN vlNtnovM ‘vtnvN ‘voi ‘alNVATM ‘DDCnSIM ‘Hoao ‘aliad ONVttan ‘30 ‘N01W ‘Z3 ‘vovat ‘TW1 ‘VOd Monol 'varoav ‘Axa ‘aaoavno ‘HaVdH ‘0VSIN31 ‘TRISRDl ‘vzva VNaiaas ‘vaaazi vasaoo ‘aaoaaso ‘vaoi vasliova :ouABiopoA :A3J.IS3a m* 8 ® RA! 1 RETE 4 Otroški variete La Banda dello Zccchino, risanko Oddaja za najmiajse L’ albero azzurro Risanke: Disney Time Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up - Telethon Izžrebanje lota, vreme: Dnevnik Rubrika o zdravju in lepoti Piu sani, piti belli Nan.: Alf Risanke: Gargoyles Variete: Božični Dinsev Club, vmes risanke Nedeljski evangelij Izžrebanje lota Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Luna Park Vreme, dnevnik, šport Variete: Luna Park - La zingara (vodi P. Baudo) Variete: Šcommettiamo che...? (vodita Fabrizio Frizzi, Miliy Carlucci) DnevnikTG 1 Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Filmske novosti Film: Bernadette (biog. '88, i. J. Jones, C. Bickford, V. Priče) Na prizorišču Življenja: Burico Caruso (2, del) RA1 2 jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 TGR v Evropi, 11.00 Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasb, oddaja: Mio Capi-tano Glasba: Giovanissima ’95 - Nagrada Collodi Izžrebanje lota Tvoj bližnji Film: Separati in časa (kom.. It. ’86, r.-i. R. Paz-zaglia, S. Marchini) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nogomet A lige, vreme Sport in predstavitev Tg2 Sport: Domenica sprint Dnevnik ob 20.30 Film: Incubo dal passato (dram., ZDA '92, i. Cri-stopher Reeve, Jaclyn Smith, Tom Mason) Glasba: Božični koncert Dnevnik in vreme Film: Viaggio di Capitan Fracassa (kom., It. '90, i. M. Troisi, O. Muti) ^ RA! 3 Pregled tiska, Drobci Film: Ettore Fieramosca (zgod., It. '38) Dober dan, glasba! Oddaja o kmetijstvu SP v smučanju Dnevnik Rubrika o morju - Ribici pripovedujejo Nan.: Divisi dalla legge Deželne vesti, dnevnik Sport: Quelli che il cal-cio..., 16,30 Sladio sprint Sport: rubrika Doposci, atletika, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Caro Lubrano Film: lin more in inver-no (dram., Fr. ’92, i. D. Auteuil, E. Beart) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Dnevnik in vreme Spor: Ponedeljkov proces, filmske novosti Variete: Fuori orario, vmes francoski filmi TV film: lin bambino di noim: Gesi: ('87) Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indornabili, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 11.45 Valeria in Massi-miliano, 12,30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Film: Le chiavi del para-diso (dram., ZDA ’44) TV film: L’ uomo che vi-veva al Ritz (krim., ZDA ’88, i. P. King, L. Garon) Nan.: Le cinaiie signore Buchanans Dnevnik in vreme TV film: Un bambino di nome Gesti (i. M. Bellina) Film: La locanda della 6. felicitš (dram., ZDA ’58, i. I, Bergman, C. )urgens) Film: Quešto mondo d meravigliso (kom., ‘39), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani Film: II compagno B (kom., i. Laurel & Hardy) Nan.: Otto stittb un tel to Aktualno: Anteprima, 11.30 Televizijsko sodišče - Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici Nan.: Simpsonovi Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20,25 Striscia la notizia Variete: La corrida (vodi Corrado) Dnevnik Film; Starman (fant., ZDA ’84, i. J. Bridges, K. Allen, R. Jaeckel), vmes nočni dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Film:Tommvjev božic (kom., ZDA ’94) Odprti studio, 12.40 Sport studio Vodič nogometnega prvenstva Nan.: Vr Tmopers Otroški variete Glasba: Jammin’ Variete: Colpo di fulmine Nan.: Lucky Luke Aktualno: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.(H) Il principe di Bel Air Film: Piedone a Hong Kong (pust., It. ’75, i. Bud Spencer) Športna odd.: Pressing Variete: Mai.dire gol Aktualno: Fatti e misfatti Italia 1 sport Glasba: Jammin’ TELE 4 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gomco: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisane risanke Dnevnik BORIS S. popravila TV - VCR antene - SAT Ui. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 21487L/1 ® Koper SLOVENIJA 1 Radovedni Tacek: Klobasa. Učimo se ročnih ustvarjalnosti O. J.: Prozorni prijatelj, italijanski film Male sive celice, kviz Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Cuclez v Valbvju. danski film Poročila Pater Mansuet Božic, ponovitev Slomšek in današnji čas Poglej in zadeni TV dnevnik 1 Otroški program: Najbolj boljše darilo, kanadska risanka Pajčevina življenja, 2., zadnji del ameriško poljudnoznanstveno oddaji! Hugo, tv igrica Otrokom’ za praznike TV dnevnik 2. vreme, šport Utrip Ostanite v cvetju Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 9. del angleške dokumentarne serije Za tv kamero Ozare Dnevnik 3 Grace na udara, 16. del ameriške nanizanke Mož izpod noža, angleški film TV jutri, videostrani SLOVENIJA 2 Euronews Koncert kvarteta Camera-ta Slovenica Turistična oddaja Samo za Salo, 6. del angleške nanizanke Sova; Frasier, 16. del serije Načelnik Scali, 21., zadnja epizoda Videospon Euronevvs Športna sobota Karaoke J. Carreras, N. Cole in P. Domingo, prenos z Dunaja V Vatikanu s Petrom Ustinovom, dok. oddaja Najbolj nori božic, ameriški film Sobotna noC: novice iz sveta razvedrila KANAL A MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 I Dnevnik Variete: Tappelo volante The Lion Trophy Show Sport: Golagoal Španski nogomet Variete: T.r.i.b.u. Eurontnvs lEteči zdravniki, nanizanka TVD mladi Family Album, teCaj angleškega jezika Slovenski program: Sportel, oddaja o zamejskem sportu in športnikih Primorska kronika Nikar TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova športna oddaja, ponovitev Kennedy, 4. del serije Dokumentarna oddaja Vsedanes - TV dnevnik »Capodistria Jazz«: Gian-luigi Trovesi in Gianni Coscia Achtung BabyL oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci biMi i? Avstrija 1 Medvedek Rupert Alfred J. Kvak Scooby Doo Garfield in prijatelji Čudovita leta. Priti na psa Princ z Bel-Aira Superman - pustolovščino Luis in Clarca Bever!y Hills, 90210, NoC Čarovnic Princeza Fantaghiro, 1. del italijanske fantazijske serije Sport Srečni otrok, Cas v sliki, kultura Vreme Sport Božič s teboj Najvecji praznik leta, božič pri družinah iz tv serij Tri zvezde v adventu, božični koncert iz Avstrijskega centra na Dunaju; nastopajo: Placldo Domingo, Natalie Cole in Jose Carreras Cas v sliki Skrita kamera Klic na pomoč, Kalifornija, ponovitev Lepa božična obdaritev, ponovitev filma Dovoljenje za ubijanje, ponovitev filma Superman, ponovitev CMF Avstrija 2 m 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi KaliCopko, Film: My American Cou- osemdesetih dneh oko- Km sin (kom.) ■ li sveta k! Spot tedna , Spot tedna Splošna praksa, pon. 51. dela avstral. nanizanke Vreme Generacija transforme-rjevll, 41. del serije 3 Izbor manekenke leta 95 Splošna praksa: Čigava sem, 52. zadnja epizoda M Ulica ribjih konzerv, ameriški film Edouard, zapeljivec francoska komedija Božična zgodba, amorisko-angleski družinski tv film Cas v sliki Leteča učilnica, nemški film, 1954 Rezija: Kurt Hoffman Zvon klice, avstrijska komedija, 1960 Dežela in ljudje Kdo me hoče? Čas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Avstrija dane? Cas v sliki, kultura Najbolj nori božic, ameriška komedija Cas v sliki James Bond: Dovoljenje za ubijanje, angleški akcijski film, 1989 Brumni,-H - zapeljevalec, ameriški zgodovinski film,1954 Pogledi od strani Videonoč Slovenija! 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00. 18.00. 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.40 Kratka igra; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Glasbeni večer z J. Webrom. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 12.05 Film DOC; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 P. Hindemith; 19.30 Čarobna piščal (iz Metropilitan-ske opere v N. Vorku); 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila: 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Zvočna napoved; 8.50 Pesem tedna; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.50 Sobotna akcija Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost: 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik;! 9.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturne aktualnosti; I L45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 18.45 Ri- gatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 Novice; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 Hof mix mušic. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7,40 Pregled tiska; 10.40 Inform-maclje, zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Večerni program Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22,00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio Študent 0.00 Robokak: 11.00 Cur-riculum vitae; 14.30 RO: S. Pittman, C. Frazier; 18.00 Radio Ropot; 19.00 TB: Third Person; 20.00 Afriško Ghostuvanje. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega radia; 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert: pianist P. De Maria; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 May way ali zelo oseben pogled na glasbo; 15.40 Mode In ltaly; 16.00 V svetu zabavne glasbe; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Malo scena: Dramatika Stanka Majcna (r. J. Babič, 4.); 18.50 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila: 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dnD; 20.30 Prenos Jadranovlh košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pespni do pesmi, od srca do srca. SRED JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 166 666 ■^ Xl\ C A DANES TRBIŽ CELOVEC 1/8 GRADEC 2/13 O KRANJSKA GORA ^ 2/7 O TRŽIČ 5/10 —K M. SOBOTA O 2/13 O ^MARIBOR o S. GRADEC 1/8 \j ■ ■ — ČEDAD— O OVIDEM 8/12 —^N. GORICA GORICA o 8/12 ° y-> ^POSTOJNA ° "• 9/13 ^ oc^ KOČEVJE O CRNOMEy UMAG Slovenija: Oblačno in deževno bo. Padavine bodo močnejše v zahodno Sloveniji. Meja sneženja bo na nadmorski visini okoli 1700 m. Najvi-Sje dnevne temperature bodo od 7 do 13° C. Sosednje pokrajine: Oblačno bo. V severni Italiji in ob Jadranu bo deževalo. Ob Jadra- Sonce bo vzšlo ob 7.42 in zašlo ob 16.20. Dan bo dolg 8 ur in 36 minut. Luna bo vzšla ob 8.28 in zašla ob 18.26. Ljubljana Figovec Maribor Celje Trbovlje Zagorje J V Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vn J ~ ’ SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Rogla Kope Cerkno Ivarcko Osven Logarska dolina 350 mikrogramov/m' 700 mikrogramov/nti Obremenilni vpliv vremena se bo postopoma krepil. Vr-mensko občutljivi ljudje se bodo slabše počutili, bodo utrujeni, razdražljivi, nemirni in potrti. Tudi spali bodo slabo. —Ve, cm 80 70 70 50 30 30 15 Na Ivarcko OSvenu in na Kali-Cu danes naprave ne obratujejo, na Kaninu začnejo obratovati jutri, smuka zaradi pornanka-nja snega ni možna na Krvavcu. V Logarsdki Dolini vozi samo vlečnica Lazekar, v Cerknem pa dvosedežnica Brdo in vležnica Gric.Na Voglu in na Krvavcu vozita le nihalka oziroma kabinska žicnica. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 11 8 4 2 -1 -2 Tveganje pred snežnimi plazovi je večinoma majhno, 1. stopnje po petstopenjski lestvici. Le v visoko-10 cm goriu Julijskih Alp, kjer je veter 15 cm kopičil sneg, se ob dodatni obremenitvi, neprevidnem prečenju, 120 cm lahko sproži plaz kložastega snega. Tam je tveganje 2. stopnje. JUTRI GRADEC 4/10 TRBIŽ CELOVEC O 2/8 M. SOBOTA O 4/10 S. GRADEC rZVx> 2/7 ; <63- o™ MARIBOR 5/10 LJUBLJANA 4/9 OVIDEM 7,12 _^N. GORICA 4/9 GORICA 0 6/„ O X X o n POSTOJNA (_6> Or KOČEVJE TRST'k - /VA O ČRNOMELJ N. MESTO O s/'o. ZAGREB s/,, O 6/11 0RTGRO2 V Sloveniji: V nedeljo bo spremenljivo oblačno vreme Brez večjih padavin. Obeti: V ponedeljek Se ne bo večje spremembe vremena. V S-. Silvestrovo 1999: že razprodano? WASHLNGTON - Ce se Se niste odločili, kam se boste podali na silvestrovanje leta 1999, pohitite, sicer ne boste mogli primemo proslaviti prihoda novega tisočletja. V Ameriki so najlepši hoteli in najslavnejši lokah že rezervirani. V Di-sney VVorldu v Orlandu ni niti kotička več v 17 tisoč sobah hotelov zabavišča. Praznovati ne boste mogli niti na terasi newyorškega Empire State Buildmga, ki je prav tako že zasedena, kot tudi slavni nebotičnik Space Needle v Seattlu, ki ga je že rezerviral neki oregonski milijarder za 900 sorodnikov in prijateljev. »Recite, kar hočete, toda novo tisočletje se zame začenja s prihodom leta 2000, ne pa leta 2001,« je izjavil eden od 500 srečnežev, ki se bo udeležil veselice v newyorškem hotelu Marriott Marquis na Times Squaru, manhattanskem trgu, kjer Američani tradicionalno dočakajo vsako novo leto. Prve rezervacije za praznovanje Silvestrovega 1999 so začeli sprejemati že leta 1983, dve leti pred začetkom gradnje hotela. Zgodaj so se prijavili tudi na zabave v igralnicah Las Ve-gasa, v lokalih Francoske četrti v New Orleansu in v legendarnem hotelu Opry-land v Nashvillu. Ce bi torej želeli prihod novega tisočletja v Ameriki proslaviti na poseben način, upoštevajte, da vam je ostalo malo možnosti. Lahko si še priborite »mistično doživetje« v Grand Canyonu: tamkajšnji hoteli bodo namreč začeli sprejemati rezervacije za Silvestrovo 1999 šele leta 1997. Tudi drugod po svetu skoraj ni možnosti: pozabite na sprejem v pariškem Eifflovem stolpu, na atenski akropoli ali v indijskem Tadž Mahalu. Nemara bo najbolje, da novo tisočletje pričakate kar doma. Med prazniki brezplačen prevoz za lizbonske otroke Malčka si skozi okno zadovoljno ogledujeta Lizbono, saj nista plačala vozovnice. (AP) V računanju so britanski dedi uspešnejSi ocf svojtii vnukov LONDON - Raziskava univerze v Lutonu je potrdila, kar je bilo v glavnem jasno vsem Britancem - da so mladi rodovi pri računanju pravi nebogljenčki, če si ne pomagajo z elektronskimi računalniki. Celo dobri študentje se zmotijo pri poštevanki ter navadnem seštevanju in odštevanju. Vsega naj bi hib krivi mah elektronski računalniki, ki so jih v Veliki Britaniji dovolili celo osnovnošolcem. Schifferjeva najbolj seksi ženska BONN - Manekenka Claudia Schiffer je po Playboyje-vi anketi najbolj seksi ženska Zvezne republike Nemčije. Od 1022 anketiranih Nemcev jih je Schifferjevo izbralo 16 odstotkov, na drugem mestu s 15 odstotki je 45-letna igralka Iris Berben, na tretjem pa 51-letna igralka Uschi Glas. Med moškimi je prvi boKsar Henrv Maske (16 odstotkov), na drugem mestu pa Michael Schumacher s 13 odstotki. Disneyjevi milijonarji LOS ANGELES - Michael Eisner, upravitelj družbe Walt Disney, je najbolje plačani ameriški vodilni funkcionar, saj je letos zasluzil kar 15 milijonov dolarjev. Njegova osnovna letna plača znaša 750 tisoč dolarjev, letna doklada pa osem milijonov dolarjev, čemur je treba dodati še približno šest mibjonov dolarjev v delnicah. Se bolje pa bo plačan Michael Ovitz, ki je oktobra postal predsednik družbe VValt Disney, ker bo letno zaslužil milijon dolarjev, če pa k temu dodamo še doklade in delnice, bo Ovitz v petih letih zaslužil kar sto mibjonov dolarjev. Starostna meja za umetno oploditev LONDON - Po zakonskem osnutku, ki ga bo kmalu proučil britanski parlament, naj bi bila starostna meja za ženske, ki hočejo umetno zanositi, 55 let. Za marsikoga pa je ta meja pretirana, ker bodo zanosile ženske, ki bi morale že biti babice. Stavijo o Dianini prihodnosti LONDON - V stave zaljubljeni Irci napovedujejo, da se bo princesa Diana prihodnje leto razvezala, da bo postala katoUčanka in da do veleposlanka v Vatikanu. Ločena zena britanskega prestolonaslednika je torej zanimiva tudi za Irce, kjer dobesedno dežujejo stave na njen račun. Berlinskemu županu je razbil jajce na glavi BERLIN - Kljub telesnim stražarjem in varnostnikom v sodni palači je nekdanjemu poslancu skrajne levice Dietni Kunzelmannu uspelo, da je ob vzkliku »Srečno veh-ko noč, Božiček!« berlinskemu županu Eberhardu Di-epgfenu razbil jajce na glavi. Zupan je bil priča na razpravi proti Kunzelmannu, ker mu je ta leta 1993 poškodoval avtomobilsko vetrobransko steklo in v vozilo zagnal jajca. Letošnja zima je pokazala zobe tudi v Bostonu (AP)