GLAS NARODA list. sIovensKih^delavcev v Ameriki. Nljvefji slovenski dnevnik t v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 f Za New York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 J ^TKe largest Slovenian Daily in ^ | tLe United States. 3 Issued every day except Sundays g I and legal Holidays. | 75,000 Readers. I—JiPI^^MWE It"' •*—-Jf TELEFON: C0RTLAKDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office atJTew York, N. Y. Under the Act of Congress ilea Litchfield s iJUU begunskimi sirotami iz »Smirne. Spoznal sem, da je civilno prebivalstvo v Carigradu skrajno nervozno in panično. Pretirane povesti h* H* povečujejo nevarnost resnih zmed, ko prihaja turška armada vedno bližje. Razmer** v Smirni so vedno " ——— fxrlj straine. NVko nepotrjeno po-r«j'til«», ki j«- prišlo i/, sicer zanesljivega vira, pravi, da je izbruhnila tam ku-ra. Vrnil se bom tjakaj, «la j\rei**m stvar. Videl sem turške trt raze, ki so ©dva/alt* na .tk*»»''e beguncev v nerodovitno in opustošeno griee-vito ozemlje v notranjosti. Urad-n:ki p>navljajo neprestano, da so Grki in Armenci nezaželjeni ter zahtevajo njih deportacijo. Turki tudi nočejo ameriških vzgojnih in misijonarskih delavcev. Vsepovsod lahko opazite iz-bruh skrajnega nacionalističnega duha. Največji srd se obrača proti Angležem. Požig Smirne bo spadal med največje svetovne tragedije, in zgodovinarji hudo najbrž razdelili odgovornost za ta požig- med obe prizadeti stranki. Grki so namreč oborožili civiliste in slednji so streljali na Turke iz zasede toliko časa, da niso mogli turški eastniki še nadalje kontrolirati svojih ljudi, i 'ustniki so napeli vse sile, da ohranijo rej ter vzdr/e rekord miroljubne o-kupa- ! cije mesta. Prizori na vodni fronti v sredo in četrtek se rogajo vsakemu opisu. Višek muk in agonije je bil dosežen zvečer ter je trajal vtv kot dvanajst ur. Četrt miljona izstradanih, umirajočih ljudi se je gnertlo tik ob vodi in ogenj se je bližal v ozadju. Vsi so bili prepričani, da stoje Turki na obeli straneh s strojnimi puškami in da je k a valerija pripravljena na naskok. Kričanje in stokanje ljudi ste lahko slišali daleč ven na morje. Na stotine jih je padlo ali pa prostovoljno skoeilo v vodo. Osebno sem uvedel preiskavo ker nisem mogel najti ničesar, kar bi bilo slieno organiziranemu masa kru vojaštva. Tragične paradokse sem opatzil vsako uro. Tekom nekega kritič- j nega trenutka. ku je skušala ljudska množica potisniti pari ameriških mornarjev v morje v, namenu, da se polasti naših čolnov, se mi je približal neki eleganten mlajši turški častnik ter me pozdravil. Govoril je perfekt-n*> angleški. — Ali vam morem kaj poona-kati T — je vprašaL — Gotovo, — sem odvrnil. Na njegovo povelje je takoj nad o ducat turških vojakov potisnilo ljudsko drhal nazaj ter nas r«*šil ir kritičnega položaja. C'.tst-nik je še enkrat pozdravil ter dal izraza upanju, da se bova še sent ala v bolj prijetnih okoliščinah. USTRAJEN STAREC. Utica, N. Y., lil), septembra. — Tri in osemdeset let fctari Edvard I eston, ki jwtuje pe» iz Huffala (I v New York, je dospel včeraj zvečer semkaj, moker do kože, ker je prehodil trideset milj v dežju. Stavljeni program je dosedaj prekosil za celih štiri in dvajset ur. Jutri ho odšel naprej in sicer le do Herkimerja, na razdaljo 16 milj.__j ROJAKI. NAROČAJTE SS NA "GLAS NARODA" NAJ ' VEČJI 8LOVBKBJD DITEV-nx V 2DR. DRŽAVAH. HARDING JE VETIRAL BONUS PREDLOGO Kljub temu pa jo bo poslanska zbornila najbrž zopet sprejela. — Senat razdvojen v tem vprašanju. Washington, D. C., 20. sept. — Predsednik Harding je včeraj veli raI »predlogo /.a vojaški bonus. Ko je vrnil kongresu predlogo brez svojega )>odpi-sa, je v daljši p oslanici obrazložil razloge, ki so — a napotili, da ni odobril sklenjene odredbe. Kot glavni vzrok je ca vedel pomanjkanje določbe za pokritje tozadevnih stroškov, zvezanih z izplačevanjem bonusa. Predsednik je opozoril prav po-sebno na dejstvo, da ni ki»ngres sprejel njegovega priporočila ter uveljavil prometnega davka. Ko so prečitali v poslanski zbornici poslanico predsednika, je bilo čuti le seinpatam nekaj o-idobravanja Republikanski voditelj Monde 11 je takoj predlagal, naj s.» predloži konečni sklep na današnji dan. Predog je bil sprejet. Zbornica bo vsled tega danes razveljavila dnevni red ter takoj pričela s čitanjem protokolov, na-kar bo glasovada. Skoro gotovo je, da bo predsednikov veto v poslaniki zbornici preglasen s po-trebno d ve feretin.sko večino. Ivo se bo zgodilo to, bo izročena predloga senatu, kjer je njena usoda če j ze ne drugega vsaj dvomljiva, j Nasprotniki predloge trdijo, dal i razpolagajo najmanj z dvemi glasovi več k<4 je treba za tretino , glasov, kar bi preprečilo preplašen je predsednikovega veta. Predsednik povdarja v svoji poslanici, da ne bo dežela nikdar prenehala biti hvaležna svojim vojakom, a trdi obenem, da bi i lahko v preillogi vsebovani cer-tifika,tni načrt škodoval kreditu nar«xla. • * • Zadnja poročila, ki so dospela i2 \\ ashin^tona, naznanjajo, da sta senat in poslanska zbornica preglasovala predsednikov veto. Tozadevna predloga bo torej postala kljub vetu predsednika Hardinga zakon. KOLEDAR za 1923 bo izšel 23. sept. ■ Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 STRANI opremljen je s finimi trdimi platnicami, ter presega glede zanimivih romanov, pripovesti, poučnih člankov in slik vse dosedanje. Cena je s poštnino samo 40 centov za Jugoslavija je ista cena. SLOVENIC PUBL. CO. 82 Cortlandt Street New York POVELJNIK NAPREDUJOČIH TURKOV, Mustafa Kenial paša. navelnik turških nacijonalistov, ki so pognali Grke i/. Male Azije. KRUH SE JE ZOPET PODRAŽIL V NEMČIJI Cena kruha je poskočila v v Nemčiji za štirikratno prejšno ceno. — Splošno podraženje tudi glede drugih živil. Berlin, Nemčija, 20. septembra. Vsled hitrega padanja vrednosti iiciiLŠke marke je postalo potrebno zvišanje cen. katere plačujejo nemškim poljedelcem za njih žito. Xa temelju postave, ki se tiče preživljanja naroda, morajo edelati vladi dva miljona in sto ton žita in cena za to žito je bila določena ž*? tekom spomladi. Od onega časa naprej pa je marka tako padla, da ni mogrla vlada storiti jiieesar drugega, kot zvišati za štirikrat ceno, katero je i/.pr va določila r.a žito. To pa pome-iija seveda, da je postal tudi kruh dražji v istem razmerju in indi-rektna posledica vsetrn tega je bila, da je vlada naložila tudi večjii davek na krompir, ki predstavlja glavno hrano ubogega mola. Berlin, Nemčija,, 20. septembra. Ker so večinski in neodvisni so-eijalisti, ki so predstavljali dosedaj dve stranki, doseprli konecno sporazum glede vseh najbolj perečih vprašanj, se bo vr^il prihodnjo nedeljo v Xorimberku skupni strankarski shod. S tem je bila završena spojitev "beh soeijalističnih strank, ki sta bili ločeni izza strmoglavi jen ja starega cesarskega režima in ki -ta si stali nasproti pogosto v par letih obstoja nemške repubike. Berlin, Nemčija, 20. septembra. Tagesblatt poroča. da bo tiskanje I ankovecv polagoma povečano, dokler ne bo do dne 15. oktobra dosegla sedem milijard papirnatih mark na* dan. Sedanja produkcija bankovcev znaša približno tri milijarde mark na dan. IZPREMEMBE V PEKINŠKI VLADI. Peking-, Kitajska, 20. sept. — Gotove izpremembe v kabinetu, o Icaterih je vlada že dalj časa l-aizniišljala, so bile uveljavljene danes ter se glasi, da bodo velikega pomena za bodoče odnosa je med severnim in južnim delom Kitajske. KAJZERJEVA ZAROKA SILNO JEZI NEMCE Sklep, da se zopet oženi, bc moral najbrž plačati z iz gubo popularnosti pri go tovem delu nemškga občinstva. Berlin, Nemčijy. 20. septembra. Prejšnji kajzer Viljem je prenehal demontirati poročila, da se namerava poročiti ter je formalno objavil svojo zaroko s pcince-sinjo 11« rinino v on Schoenaich-<'arolatli, rojeno prineesinjo Reuss. Poroka se bo vršila no-vembra meseca. N.j •«rr»v skep. da se še enkrat poroči, bo imel najbrž za posledico, da br> izgubil precej svoje osebne popularnosti v Nemčiji. Monarliisti y Nemčiji so sedaj mnenja, da ne bo njih prejšnji voditelj vprizoril nobenega poskusa. da postavi njih stranko zo-I>et na nogre. Optimisti pa izjavljajo na dra-■-i strani, da se čuti prejšnji kaj-Jter osamljenim in da potrebuje tovarištva sorazmerno mlade žensk*1. Princesinja je stara pet in trideset let ter se ylasi, da se zanima za vsakovrstne športe. Prejšnji nemški kajzer je star se«laj šestdeset let. Prince?injo bo treba v bodoče nagovoriti kot 11veličanstvo*' in deležna bo tudi vseh časti, kajte-re je uživala pokojna cesarica. Poroka ne bo morganatična* kajti družina Reuss je prav tako knajevska kot so Hohenzollernci. Princesinja Ilermina je bila žena princa Jurija i>choenaieh-Ca-rolath iz Slezije. ki pa je umrl leta 1920 na posledicah ran, kate-ve je dobil v svetovni vojni. Od nje«ra ima tri sinove in dve hčeri. ki so vsi živi. Posestvo, katero je podedovala po njem, je eno izmed najstarejših in najbolj zgodovinskih posestev v dolenji ŠlezijL Deloma leži na desnem brepru reke Oder, v bližini province P osen, FAŠISTI. BODO IMELI TUDI KAVAIaEBUO. Rim. Italija. 20. septembra. — Fašisti stvarjajo kavalerijske oddelke, l^i so dobili navodila, naj se prihodnji mesec koncentrirajo V bližini Rima BEDA V NEMČIJI ** JE VEDNO VEČJA - Nemški kancelar je v nekem pogovoru z angleškim poročevalcem izjavil, da je beda v Nemčiji strašna. London, Anjrlija, 20. s«'pt. — želo vznemirljivo sliko jrlede de-' janskih razmer v Nemčiji, ki so j posledica slal»e letine ter "neiz-jvedljivih" zahtev prejšnih sovraž j iiiikov Nemčije je naslikal nem-jški državni kancelar dr. Wirth, j v svojem pogovoru z berlinskim .poročevalcem "Westminster Gazette *". Kancelar je izjavil, da je Amerika edino upanje, ki «ra še ' qMtlt* __LOUI® BENEDIK* Tmaurw rrae* of Su«tn«M of t ho Corporation and Addreaaoo of Attovo Offlcoro: M Conlowdt #troot. Borough of Manhattan, Nr r v«rk City. N. V. Q L A I NARODA _____(Voico Of tho Poo pi«) _ laowod Evory Day Except Sundays and KoMdaya. • -«■» mm «•»« Nia mm Za Now York za cole loto - WJ» n Canado ....................«.00 aa Pol lata »«0 2 lota . .......................»3 oo Za tnonmotvo sa cole' Me ............«7JO Ii «tvt-na blagajria, je sklenilo dru-; j-tvo sv. Jožefa, da priredi vinsko: trgatev. l^Viroditev se bo vršila v si<.venski dvorani v soboto 23. sept. Tem pro o m vabimo vse Sl»>-vence iz Barbertona in okolice, da i -ie muogošte\ ilno udeleže trgatve Preskrbljeno je za mnogo lepih vi-nir-aric, katere bodo skrbele za l ed. Ker že precej časa ni bilo :ii-kake slovenske zabave, upamo, tla se bo vsakdo z veseljem udeležil. Dne 2S. a\ gusta sta poročila1 v pulj«Ui cerkvi Luka Može in Antonija Lukežič. Mlademu paru j želimo obilo sreče v novem stanu.' ! Pa tudi nesreč pri nas ne manj-i Ka. Dne 11. septembra so potegnili i/, vode Jakoba Župec, starega il let, doma z Iga pri Ljubljani. Kako je prišel v vodo, nikdo ne ve ter bo <*stala skrivnost za vedno. Tukaj zapušča dva brata, v domovini pa starše in druge sorodnike, j Ranjki je bil pri društvu sv. Martina J3KJ, katero mu je tudi preskrbelo pogreb. Žalostno je, da je to že drugi enak slučaj v par mesecih pri tem društvu. Pa<" slučaj. V mesecu juniju se je preselil iz Cleveland« sem rojak Podpetnik. kateri ima zlatarsko trgo^no na Wooster Avenue. Xc biva še štiri mesece tukaj, pa ga je že doletela nesreča. V pondeljek IS. sept. mu je umrl ljubljeni sinček star štiri mesece. Prizadeti družini iskreno sožalje. Barbertončan. Iz Jugoslavije. Trg s češpJjami. Letos so češplje v Jugoslaviji zelo dobro rctlile. V Posavini se zopet gradijo siLŠilniee za češplje ker se bolj rentira sušenje češpelj, nego produkcija žganja. Tujci sedaj plač'.'je j o za lig suhih češpelj £'} K. Angleži in Švicarji imajo že svoje zastopnike v Bečkem Položaj na vinskem trgu. Iz vseh krajev Jugoslavije po-jiočajo o zelo dobrih izgledih letošnje vinske trgatve. Na Spodnjem Štajerslcem, kjer je drugače slaba letina, se obeta izredno dobra vinska letina. V Vršcu ne bodo imeli dovolj powde. ker imajo po skladiščih še polovico lanskega vina. Cene radi tega stalno liaza dnjejo. J/važa se vsled slabib pro inetnih razmer razmeroma malo. i Dene danes in pred enim letom. "Jugoslovenski Lloyd" navaja | sledeče ene najnujnejših življenjskih potrebščin v Zagrebu lani in letos: Govedina lani 24—28 K. le t os 70- 80 K. svinjsko meso lani L'4—28 K. letos 100—120 K, slanina lani 40—46 K. letos 120—140 K, moka lani 15--20 K, letos 20— 1-0 K, mleko lani C—8, letos 15— 16 K, drva lani 1200—1300 K, le los 2300—3000 K klaftra. Približno iste cene veljajo za naše kraje A koli -co so se zvišale plače? Vseh poslancev v Jugoslaviji bo po novem volilnem zakonu 303. Od teh jih odpade na Slovenijo 26 in na Hrvatsko 6«. Mesti Zagreb in Beograd volita po 2 poslanca. Bogoslovci oproščeni vojaške Minister vojne in mornarice izda odredbo, s katero se bogoslov-ei vseh veroizpovedanj oproščajo ■ od obvezne vojaške službe. Ta odredba je bila izdana rta interven eijo katoliških škofov, ki so pri | vojnem ministru nwiavno prosili j za oprostitev katoliških boyoakrv-«>ev. Vojni minister je oprostitev razširil na bogoslovce vwfa vero-j izpovedan j. t Tvornica za popravljanje vif«. nov. Tvorniea železniškega materiala in vagonov v Brodu na Savi je do Lila te dni 150 ozkotirnih vagonov v popravilo. V Sineclerevu v Sr-: bi.fi se tudi nahaja H'orniea železniškega materiala, ki lahko popravi dnevno 40 vagonov. Na ozkotirnih proeah v Srbiji vteda veliko pomanjkanje Tifpawr, sato je vlada mtreeiia na račun wine od- škodnine v Nemčiji 2S80 vagonov raznih kategorij. "Ljubljana" v angleški službi. Pa rob rod "Ljubljana", last I' Jadranske plovidbe", je izposojen neki angleški družbi za progo Mslta-Sirakuza. j Nesreča v vlaku Zagreb-Beograd Z zagrebškim vlakom je vojak Josip VI asa j potoval v Beograd. 'S seboj je imel smodnik in rakete. ' Nevarni zaboj se je v.sled neprevidne man:pulaeije s cigareto vnel. jin eksplodiral. Težko ranjeni v-o jak je bil prepeljan v novosadako ; bolnišnico. Tudi trije sopotniki so (bili 1cžko poškodovani. Velik požar v Beogradu. V DukliinsLi ulici v Beogradu je požar popolnoma vpepelil tri hiše posestnika Rističa. G-asilno delo je bilo onemogočeno, kee svoje premoženje. JŽ- , Priznanje za zasluge. Iz Beograda se poroča: Dogo-tovljen je zakonski načrt o narodnem priznanju zaslužnim osebam ki so se posebno odlikovale v požrtvovalni službi narodu in narodni državi. Načrt predvideva za rodbine zaslužnih mož materijalno nagrado al i dosmrtno pokojnin©. O načrtu bo razpravljal ministrski svet v eni prihodnjih sej. Svilarstvo v Jugoslaviji. Neki angleško-franeoski konzorcij namerava v kratkem v Jugoslaviji ustanoviti večje število svilarskih predilnic in tvoraic najmodernejšega tipa. Z ozirom na to, da ima Jugoslavija mnogo sa-rovin, o ustanovitev teh tvornie za Jugoslavijo velikega pomena, I ker se bo na ta način uvoz svile znatno zmanjšal. POZIV. *, Naznani nam naj svoj sedanji naslov Mr. JOHN LJUBfiLJŠEK. Pred kratkim je prišel iz starega kraja ter odpotoval nekam v Penusylvanljo. Frank Salner 9tste Bank, 82 Cortland* St. New York City. (20-22—9) Peter Zgaga 3 Pred seboj imam pismo, ki je ioKpelo v uredništvo. Na tem mestu jra objavljam tako kot je, ra- j zen imen in krajev : i Slovenci na pomoč ! , Slovenci v naši fari so jak o po- i rebni daril za farne zvonove. V J radnji vojski so jih morali dati ; za vojne poinočke. Slovenei ka- I toliški. odprite srca do svojih sorodnikov v pomoč zvonov. Podpisani se je sam prepričal, da je jako potrebno in vjtžno pomagati Jugoslaviji, ker si farani ne morejo toliko odtrgati, kar bodo potrošili za zvonove. Na noge v pomoč našim bratom, sestram in sorodnikom in našim katolikom. Kdor bo daroval, se ga bo po smrti spominjalo. Darove sprejema denkanija v . . . * * * Dobro bi bilo, če bi Slovenci začeli zbirati za šolo v dotični de-1 kaniji ter poslali tamošnjim rojakom malo naprednega čtiva. * * * Iz Downtowna. Meserkov, to ni prov, 1 ker ga kuhaš nezaklenjen. Zdaj gorje j tare te, ker ti kotel je zaplenjen. Meserkov, ko domov prideš zopet iz areata, dom zapri in oči boj se — polna jih je cesta. i Če še kdaj policaj tiral te bo na sodnijo. Dobro znaj, tam je kraj, kjer prekuilštne ohladijo. * * * Zdravniki soglašajo v mnenju, sti požari — ta je v okolici že tretji v kratkem razdobju — grozijo vreči naše ljudstvo v najhujšo bedo. če se vlada vendar enkrat ne odloči, da vpošteva želje naših poslancev, k: 'so vendar želje našega ljudstva. Škoda, ki jo je povzročil ta požar, se ne more preceniti, presega, pa gotovo en miljon lir Razen te-j j ga se ima zaznamovati tudi ena človeška žrtev.. — '"Piccolo" je |«.bjavil poročilo o tem požaru, ki( ,mu ga je poslal neki "u.kate-. iega smatramo do naspi-otnih do-j kazov za znanega Urbanza, ki iz »rablja prijateljsko gostoljubnosti ! našega ljudstva, da more pod krinko prijatelja ščuvati proti njemu' j na najbolj ogaben način G *'u."" prav«, da se požar ni mogel pogasili. ker je ljudstvo ?jpalo pepol- • noma pijano in da je morda ravn i j zaradi nedeljskega pijančevanja :i a še ga ! j udst va tol i ko poza rov ! ! Po poročilu g. "ti." tudi ognje-| gasei niso vršili svo je dolžnosti, j Pravi namreč: 4'Ko bi bil požari | nastal kako drugo noč, bi bili pri-j hiteli prej." Cinizem *'u." | celo titko daleč, da izgublja tudi j dolgovano spoštovanje na proti j mrliču, žrtvi p< 4J>let-ni l\\m šantel. katerega je j>' ž ir prese-(iietil v snu na seniku, je namreč • zgorel teko«n požara. Go-vod " n."' i pravi, da je nesrečnik zgoJ: el, ker t le š<*l spat pijan... Da bo s'Va nopolna, se g. "u." zabada tudi v ir.aše poslance, češ. da se n'.s3 bri-vali za vodovod (kljub vsemu tozadevnemu posredoviuiju poslanca Lavrenčiča, o katerem pričaj"* j takratne številke našega lista). ■Po£orelei, ki ste oe jt- \niel nazadnje »popol. n pretep, ki se je nadaljeval j še na ce»t i in patronami laškega ka!i- ■bra 1»1 Kmet pri katerem so n:išli t j municijo. jt> trdil, da so nm prine- - sli ta zaboj delavci in da ni vede!, i kaj je v njem. Temu niso orožniki jveijeli ter so ga obdržali do na- - daljnega v ziiporu, dokler se eHa - stvar holj ne razjasni kmetu v J prid ali pa v škodo. if------------------ ! NAZNANILO IN PRIPOROČILO i.j Cen j. naročnikom Glasa Naroda r|V West Virginiji poročamo ten potom, da jih bo obiskal naš poto-a valni zastopnik j Mr. JOSEPH ČER NE, 1 kater: je pooblaščen nabirati na 1 r.čnino 7.a nrš list: z.itorej pro--'mo rojake, da mu h >do kolilicr 0 mogoče naklonjeni. v Sicvenic Pub'isliin^ Co. " Brezplačno onim, ki trpe j vsled mrzlice in naduhe. Brezplačna ceskušnia metode, katero r. - - revsak rabiti brez rrepril.ke in izgube d.si ") imamo nai-ln. kako kontrolirati nadjh te"mo, da t-o^kusif? na na S rafiun. Niv - j« de. iiko to tmlezfu, ali i 9 se 3« p*»ja.vTl* pieJ kr..tn.L'r> a>o ie stnena nirslji-a uti t>a kroni<-Ti» aa lul. , ■]naro«5iTl morate orezt>lji£no puskudrjo iui-_ Aega najina. Ni< to s( r,t- T V- ;.i | kUmi i»v1fe, ne cir-da na \ a ta-ost - ail opravilo. j»ko va* muči r.;:-jt:ha s:i j onr*3!ca, naS nafin vam bo trk"] p*.mapa:. Poj»«bno želirpo p««'riTl onim. 1.1 se na , haja^o navidez v obupu-m Manju, kja-| niso pomairaia vsakovrstna v dl hA van j t. ( brizganja, zdravila opija, dimi. **p. tent 1 mno kajenje"itd.. ž<=-lim<> izkazati vsakomur, da Je ta novi t PTIIMA CO.,Ronm389r; ■ Klwtn aad Hudton Sta.' Buffalo. N. Y. Poiljlta pro«to poakulijo Til*ta načina: 'i Brezplačno. Kdor narodi kako knjigo, pri-Vižimo na knjižico "NOVA POSTAVA" za ponesrečene delavce ▼ Pennsylvania brezplačno, dokler nam zaloga ' ne poide. SLOVENIC PUBLISHING CO. ? New York, N. Y. 1 > } ADVERTISE IN "GLA8 NARODA". October 1. t S TEM DNEVOM SE PRIČNE OBRESTOVA-NJE ZA NOVE VLOGE NA "Special Interest Account" Namesto da držite Vaše prihranke doma naložite jih pri nas sigurno in obrestonosno po — 4%. — FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York City [GI&tbo zastopstvo Jadranske banke J OLA g NAHODA*, 21. SEPT. 1922 (Glasil® Jugoslovanske ® Katoliške Jediete V stanovi jena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota. Inkorporirana leta 1901. Naznanilo. V, mesecem oktobrom se daje lepa priložnost vsakemu, kateri želi ali pa misli, da mu je društvo potrebni*. Prilika je lepa. in pa koristna za vsakega, ker pristopnin** ni potrebna plačati nobenemu. Za vsakega. kateri Ne priglasi meni, da ga predložim na prihodnji oktuberski hom j^ r-al pristopnino in sicer, $1.0(J društvu in $1.00 Jedno-ti. Toraj vsak kaleri pristopi v oktobru, bo plačal le svoj redni as»*sm»-nt po National Fraternal Kon-g ret> lestvici. Cenjeni rojaki v bližini Readinga zdaj se Vam nudi lepa priložnost. Tudi prosim vse one isobrate, ki so v bližnih naselbinah, da naj agitirajo med svojim sodelavci /a naše društvu. Ako jim razložite vse podrobnosti. s*-in trdno pr« pričali. da dobimo nekaj novih članov. Vsak, kateri se javi meni do 14. oktobra, da ga predložim na društveni seji. je vsake pristopnine pr<»st. To velja 1«- za omenjeni mesec. Kdor bo pa h«»t*-l pozneje pristopiti. l>o seveda moral plačata pristopnino. Pričakujem toraj veliko odmevov. — Vsi pozdravljeni! John Peadire. tajnik dr. sv. Jurija št. 61, JSKJ. 343 N. River Street. Reading. Pa. Juino-tirolski Nemci in vojaška služba. Na Bavarskem bivajoči južno tirolski Nemci, podvrže®! vojaškemu službovanju v Italiji, so se polnostevilno oglasili na italijanskem konzulatu v Monakovem, kjer ko jih večinoma brez zdravniške preiskave potrdili k vojakom. V Rimu so baje zelo zadovoljni s to korektnostjo v inozemstvu živečih juŽEOtiroL-kih nemških fanitov. Bolj še viška justica. Iz Stockholma poročajo, da se je izvršila justifikacija irkutske-ga škofa ki so ga obsodile boljše-seviške oblasti na smrt, ker je protestiral proti ropanju v cerkvah. Glavni odborniki. I «dsednik: RUDOLP PERDAX, S23 E. Ifc5th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS- BALAXT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. ^Tajnik: JOSEPH PISHLER. Blv, M.nn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Mlrm. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JoHN iluVERX. 412 — 12th Ave. East. I>uluth, ilinn. Vrhovni zdravnik • Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E Ohio Street. X. 8.. Pittsburgh. Pt. Nadzorni odbor: ANTON' ZBAŠNIK, Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Damond and Grant Streets. Pittsburgh, Pa. HOHOU MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKllABEC, 4822 Washington Street. L-enver. Colo. Porotni odbo%, LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. IDREXTA. Bla«k Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd . N. E . Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street, 1-a Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, III. --Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda"'. _____ Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tuiii denarno poSiljatve naj a« pobijajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe nnj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejt-m novih č-lu-no"" ia bolniška spičev^la naj se pošilja na vrhovnega zdravnika Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporr.ča vsem I Jugoslovanom xa obilen pristop. Kdur 'eli postati član te organizaciie. na.1 se zgiasi tajn ku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko v stanovi z 8 fiani ali članicam' Rusko-nemski odnosa j i. Brezžična brzojavka iz Moskve razširja vest. da je imela sovjetska vlada 23. m. m. važno sejo, na kate.ri se je razpravljalo o trgovski pogodbi z Nemčijo. Seji je ! predsedoval Kras in. ki je poudarjal velik pomen pojrodbe, ki bi bila v veliko pomoč Rusiji. Amsterdamska internacij onala proti fašizmu. Izvrševalni odbor amsterdamske | internacijonafe. ki zastopa 25 mi-ilijonov organiziranih delavcev, je | poslal italijanski vladi oster pro-i test prexti fašistovskemu nasilju. Protest zaključuje s apelom, naj , italijanska vlada ščiti sindikate, konzumne zadruge in življenje de-. favcev pred fašistovskim terrtr-jem. Naznanilo« Xa zadnji seji društva sv. Janeza Krstnika 71. JSKJ. v C'ollinwood. Ohio, je bilo predlagane* in sprejeto: V>i oddaljeni člani tega društva, ki so bižje kakemu drugemu društvu, naj vzamejo prestopne liste. Tako kot je sedaj, je namreč zelo nepripravno | za bolniške obiskovalce. Nadalje opozarjam vse č-lane. naj se bolj redno I udeležujejo društvenih sej. Pri kaki seji jih je tako malo navzočih, da predsedniku skoraj ni mogoče seje otvoriti. Phrihodnje seje naj se udeleži vsakdo, da nam . bo mojroče kaj važnega ukreniti za nase društvo. Vsem. ki hočejo kaj izvedeti jilede društva, oziroma mi hočejo pisat i. naznanjam, tla sem se preselil. — Moj sedanji naslov je J.">716 Holmes Ave., Collin wood. Ohio. — Z bra trpkim pozdravom vam vdani Frank Trepal, tajnik. Račun med društvi in Jednoto Za mesec avgust 1922. St Društ Dohodki Izdatki 1 $ 5*2.64 $ 484 34 2 457.61 1,239.66 3 157.96 72.00 4 136.09 5 181.03 4H.00 6 456.07 95.00 9 4b9.24 31SJ00 11 96 29 45.00 12 1.03K00 13 157 89 1,074 >.33 14 90 97 75.00 15 17491 16 331.99 18 470 59 88*2.4)0 20 279.10 327 00 21 4500 22 217 76 40 4« 25 417.62 6v 00 26 257.80 27 110 25 300 00 2« 1» 99 4)0 30 441.»2 186.0(1 31 21861 484JO 32 161 34 30O0 33 226.26 35 17973 1.082.00 36 335 32 1.194 00 37 255 00 38 109 83 60 410 39 315 69 159 34 40 261.32 1,176.00 41 7610 42 234 05 110 Oil 43 104.93 44 233 8M 32m 45 391 37 173.00 47 152 93 49 |H 269.69 50 114 28 9 00 51 60 92 2b 00 52 53 28875 66.00 54 71 47 55 135 40 91 00 57 56 00 58 160.80 60 11130 112.00 61 148 97 94 00 64 43 00 66 178.09 * 51.00 68 12315 46.00 69 92.97 88 00 70 16S 87 28 00 71 3x 379, Aspen, Colo. Frank Kovich, 214 N. 5th St. Kansas City, Kans. 50 Jacob Sl-abieh. 218 Lynch St Brooklyn, N. Y. 51 Joseph Kast eli.-. 86 W St. 53 So., Murray, Utah. I 52 Louis Kczlevcl ar, Box 969. Mineral, Kan.?. a. 53 John Pumat, 26 Douglas St. Little Falls, N. Y. 54 John Po\she, Hox 347. Ilibing, Minn. 55 Martin Prah. Box 87, Lemont Furnace, Penna. 57 Anton Martinsek, Box 125 Export, Penna. 58 Ludvig i.-hampa, Washoe, Mont. 60 Martin Gcvednik, Box 307. rbisholm. Minn. | 61 John Pexdirc. 343 N. River St. Reading, Pa. 64 Peter Klobuehnr. Box 32, Baltic. Mich. 66 John Krtn, 605 N Chicago St. Joliet, 111. 68 Andrew Matko, Box 1203. Monessen, Pena. j 69 Anton Krasovee, Box 499, Thomas, W. Va. 1 70 John Jureeich.. 2228 Blue Island Ave., Chicago, 111. i VI Frank Trepal 15723 School Ave., Colliuwood, Ohio. : 72 Andy Gcrjup, Box 41, Taylor, Wash. 75 John Koprivshek, Box 214, Meadow Lands, Pa. 76 John Koblar, Box 2*25, Oregon City, Ore. 77 Anton Kms, R. F. D. 7, Box 125, Greensburg, Penna. ' 78 Jacob ans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo. 79-------- 81 Frank Lokar, 615 Aurora Ave., Aurora, 111. 82 John Mervar, 514 North 9th St. Sheboygan, Wis. 84-------- John Pet rich. Box 238, Aurora, Minn. 86 Dan Sadar, Box 252, Midvale, Utah. 87 John Ve«elich. 7S15 Watei St St. Louis Mo. 88 Gregor Zobec, Box 14, Klein, Mont. 89 Karl Strrisha, 114, Miller St. Gowanda, New York. 90 Valentine Orehek. 183 Maujer St.. Brooklyn, N. Y. 92 John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, ill. 94 Anton Kohal, 1022 Jackson St. Nort Chicago, III. 99 Frank Podmilshak. Box 222. Moon Run, Penna. 100 John Smcich, Box 112, Middleton, W. Va. 101 Frank Wodenik. Box 33. Strong. Colo. 103 Ana Pierce, 686 E. 157 St. Cleveland, Ohio. 104 Joseph Blish, 185(5" W. 22nd Place, Chicago, 111. !05 John Petritz, 2216 Willow Avenue, Butte, Mont. 106 Leopold Teran, Box 487, Davis. W. Va. 107 Frank Lovshin. 310y2 W. 4th St. Duluth, Minn. '08 Anton Nagode. R. F. I). 2V-. Girard, Ohio. 109 Anton Lunder Box 151. Keewatin, Minn. 110 Frank Bojtz, Box 112, Elcor, Minn. 111 Matt Yamnik, 525 W. 2nd St. Leadville, C'olo. 112 Frank ShefraL Box 292, Hibbing, Minn. 114 Anton Gradiaher, Box B F% Ely, Minn. J16 Aleksander Škerlj, Box 256. F.xport, Pa. 117 Matt Razinger. Sartell. Minn. 118 Stefan Jengich, Box 23s>, Cokedale, Colo. 119 Anna Zagar, 4^1 Aurora, Ave. Aurora, ill. 120 Mary' K^schak. Box 307. Fly, Minn. 121 Jernej Intihar. Box 12. bods on, Md. * 122 Frank Farenchak, Box 122, Homer City, Pa. 123 Frank R*nt»sha, Box 423. I ronton. Minn. 1°4 Frank Raunikar, 1217 — 3rd Ave., La Salle, 111. 125 John Telban, Box 174. Istlin, Penna. 126 Joseph Glas, Box 48, New berry, Penra. 327 Matt Zakrajšek, Box 344. Kenmore. Ohio. 128 Anton Chernicb, 9721 McCucn St. New Duluth. Minn. 129 Katie Prose, Box. 675, Ely. Minn. 130 Ignac Beakse Box 412, D» Pue, 111. 131 John Ponikvar. 3309 — 4th Ave. N. G reat Falls. Mont. 132 Rudolf Bajt. 20931 N. Vain St., Box 227. Euclid. Ohio. 133 Mary Music-h, Box S05. Ana Pregled, Box 381. Gilbert, Minn. 134 Cecilia Feiiic, c o American Meat Market, Rock Springs. Wyo 135 John Blazine, Rices Landing, Pa. 136 Anton Tuuzelj, 3ox 193. Dnnlo, Pa. 137 Mary Butara. 1365 E. 55th St. Cleveland, Ohio. 138 Alexander Škerl, Box 256, Export, Pa. " ' 139 Math. Kobo, North Park, R. F. D. 2. Cadillac. Mich. Angleški glas o anarhiji v Italiji. ''Manchester Guardian", eden največjih angleških liberalnih listov, pi-iobčuje uvodnik o notranje političnem položaju v Italiji. Med. drugim praii: Fašisti so v dveh letih popolnoma obrnili položaj. Dovi mje leta 1902. ogrože-valo ljudstvo siuuliicalLsrtično - re-volueijonarno gibanje, razpravlja sedaj javno fašizem o najusjjes-nejših. medotlah za izboljšanje svoje organizacije. Italija je skusila \«e. Po vojni so se -vrstile vlade ena za drugo, toda nobena ni imela v sebi dovolj inoči. Dvojne volitve, pri karterili ni glasovalo 70 odstotkov, in sedem kabinetov, vse to ni bilo zadosti, da bi prišla do vlade kaka močna stranka. Ko so nedavno komunisti proglasili splošno stavko, so jih napadli fašisti. Obe anarhisti-čni stranki, fašisti in komunisti, so storili vse, da se poslabša že itak žalostno gospodarsko srtanje. Kakšen narod je v Italija, dokazuje dejstvo, da so morali v mnogih krajih župani podati ostavko, ker so to zahtevali fašisti. Osrednja vlada je v zelo težkem položaju, ker so fa-šwti povečala svoje sile ter se proglasili za zastopnike naroda. Ako je to res, ni izključeno, da se vršijo to jesen splošne volitve in da zmagajo fašisti, ki bodo potem i-mela priložnost posvetiti vladarju ono aktivnost, zaradi katere »o po-stali slavni kot revolverski junaki. Razorožitvena konferenca v Moskvi ^Ruska sovjetska vlada je pred par dnevi povabila finsko vlado k udeležbi raaorožitvene konference, ki se prične v Moskvi. Ldtvam-ska in Estonska sta že določili svoje delegate za to konferenco. Moskovska vlada je povabila na konfrenco tudi Romunijo in Poljsko, ki je predlagala, naj se konferenca za toliko ča^a odgodi, dokler ne izreče Društvo narodov svojega mnenja o razorožit venem vprašanja. _ Hipodrom - čudo sveta. , Kdor si še ni ogledal predstav v newyorškem Hipodromu, je veliko zamudil. Kajti tam so res zbrana vsa čuda sveta. Najboljši telovadci, žonglerji. dresirsmi konji. sloni. itd. Posebno zanimiva je skupina dresiranih konj, ki kažejo skoraj prirojeno inteligenco. Pravo čudo je nadalje dre-isiran krokar. Ljudje, ki Aidijo , to živa L sploh ne morejo pojmi-ti. da je kaj takega mogoče. Pri vsaki predstavi svira močan orkester, sestoječ iz samih priznanih umotnikov. \*eliko pozornost vzbujajo tudi kopajoča se dekleta, ki skačejo iz vrtoglave višine v vodo na odru. j Z eno besedo rečeno, kdor hoče videti kakšne sadove rod ileta I in lt ta trajajoča ustrajnost člo-i veka. naj ne aim ud i letošnjih predstav v Hipodromu. I Predstave so popoldne in zve-Jčer, razen v nedeljo. Za primero-| ma nizko ceno lahko dobite lep j sedež, s katerega lahko natančno opazujete razvoje na odru. Pojdite v Hipodrom, m lahko ( boste rekli da ste bili v največjem j gledališču sveta. Vstopnice je dobiti za veič ted- i nov vnaprej. ■ - j ^ Republikanska propaganda v Ita-j liji- j Osrednji odbor italijanske re-jpublikanske sbranke je z ozrrom na sedanji notranjepolitični položaj v Italiji sklenil večjo in sistematično republikansko propagando. D'Annunziju je poslal odbor j brzojavko, v kateri mu želi hitre-Iga ozdravljenja. ANGLEŠKA MISIJA ZA ZDS. DRŽAVE. London, Anglija. 19. sept. — Austin Chamberlan, vladni voditelj v poslanski zbornici, bo na-čelorval angleški delegaciji, ki bo prišla v Ameriko v namenu, da se posvetuje z ameriško vlado glede od plač an j a angleškega vojnega dolga. GLAS NAKOPA, 21. SEPT. 1922 ■■■■■iHaBanBHBBMaHMBsaa 0 psihologiji denarja. Naslov, nad katerim bo marsikateri neverni Tomaž spačil svoje nezaupljivo lice. In vendar naslov. "ki je naposled upravičen. Kajti krivo je. če pišemo samo o psihologiji mii.se in pojedinca. o psihologiji dob m trenutkov, zanemarjamo pa psihologijo onega, kar nam je zlasti danes tako blizu in za življenja nadvse potrebno. Kakor človek in družba, tako ima tudi denar svojo psihologijo. Kdaj so že za nami lepi star: časi, ko smo p >znali srebrne goldinarje? Ostali so nam le spomini nanje. Lepo je bilo takrat naše življenje: za goldinar si žive! lahko cel dan, a ti eelo dva. in kdr>r j*- znal z njim skrbno gospodariti, i*- del j• kajti goldinar je imel svojo ceno in svoj glas. Z«ro-dih> se je na pr., da si plačal v gostilni južino z goldinarjem. pa se je vse s spoštovanjem sukalo okrog tebe. Goldinar je bil velik gospod, mnogo večji od današnjega de*»etdinar>skega bankovca. Zakaj? h »t ni mogel z njegovo vrednostjo raerp^agati vsakdo, k j je živel skromiega zaslužka. Ce je takrat delavec imel v žepu goldinar, je menil, da more žnjhn živeli več dni zaporedoma. In je zato goldinar skrbno čuval. Kdor je v tistih blaženih časih zasluži! na mesec petdeset ali celo M goldinarjev je bil gospod in dvakrat gospod. Zakaj goldinar ni bil vred« ti 1«* dve kroni ali sto krajcarjev, temveč mnogo več, nego so zanj plačevali. Goldinar je živel tudi od svojega slovesa Kruta vojna, ki je prizadejala nepopisno mnogo zla mlad itn 5 starim, je izrekla svojo sodbo tudi nad denarjem. Posebno ostr:. je bila ta Mxlba v vojskujočih državah. Tam so kmalu vse sre bro in zlato pobrali v državne. banT-ne in previdne zasebne blagajne. Nadomestili so ga s papirjem. Tako je izginila srebrna krona, vzel je konec goldinar in poleg krone in goldinarja marsikaj drugega. Nastali so žal-ostni ča-si: med 1 j*tdi je prišel papir, i» papirjem »e je plačevalo in kupovalo, Papirja nisi mogel več zamenjati za sretiro in zlato, da. niti za železo. Tako je prišel denar ob svoj sloves. GoMinarji so posli, zmanjkalo jih je. Ostal je le še spomin nanje in na dobre stare zlate in srebrne čase. Svet se je v zadnjem desetW-ju strašno izpremeriil. Nikoli ni^i videl med ljudstvom toliko denarja kakor sedaj; nikoli prej r.i delavec ali reven uslužbenec računal v stotakih in tfefočah. Da-računa samo še v Rtotakih irv tisočakih. Življenje se je pač pre-obLičilo: stari red, staro gospodarstvo se je izpremenik>, medsebojno zaupanje med narodi državami in ljudmi je spuhtelo. Nadomestil ga je obžalovanja vredni sil roga t: ocenjevanje človeka po oncin, kar človek jwemore v gotovini. Svet se j e docela spre-: obrnil. Ko smo Jugoslovani dobili svojo državo, smo zavrgli tudi stari avstrijski denar, in prednost kro-' ne jo spiavaia po vodi. Dobili ^mo svoj dinar, ki velja štiri krone. Pa tudi žnjiin smo še komaj zadovoljni; premalo nam je vreden. Zato zavračamo dinar pred •taljen ko liro in pred ameriškim ilohirj« m. Za italjansko liro plačujemo »koli petnajst kron ali nekaj nad *ri in pol dinarje. Smešna, neupravičena cena. ako pomislimo, da velja lira v Italiji približno t"!Lko kot pri nas dinar. V Amerik! kupiš /.a dolar morda komaj toliko, kolikor pri nas za 10 do 15 dinarjev; in vendar velja «n dolar pri nas več nego sedemde-M*.t dinarjev ali dvesstoosemdeset naših knm. O tem se laliko vsi prepričamo. pa vendar dajemo tuji valuti prednost pred domači*. Ta je nezdravo za nas in naš denar. Da. da, star: zlasti časi srebr-•nc ;_ra troldinarja. kdaj vas bomo zamenjali s čatsosn našega dinarja. kateremu bi morali zaupati bolj nego dolarjem in liram?! Kdaj ? Izgleda, da še ne tako kmalu. in vendar je zaupanje tisti či-niie]j. ki denarju daje in jemlje $redno*3t. kakor pač kažejo okoliščine. Vsi tanuimo, da je vse drago. vsi zahtevamo ve«*-jih doli r^Ikov. vsi želimo, da se vrnejo stari zlati časi. Toda vsi pozabljamo. da se mora pred starimi zlatimi časi vrniti med nas staro zaupanje v nas same, zaupanje v lastno silo. zaupanje a* vse, kar imamo, torej tudi v naš denar. Ne godi se najn danes sijajno, toda životarila bomo vse dotlej, dokler bomo na po vrat ek starih ča-sov čakal i s prekrižam i mi rokami Kdor hoče propalo gospodarstvo dvigniti, mora zanj delati, mora * predvsem zaupati v lastno moč in silo. Mlada država je takega zaupanja prav tako potrebna kakor dobrega denarja. Zlati čas starih srebrnih goldinarjev. se vrne gotovo, le v novi obliki. Delajmo z zaupanjem vase in v vse naše vsi, da ga Čimprej do/i vim o! POGLED NA POMILOVANJA VREDNO MESTO. Slika nam predstavlja del pristanišča mesta Smirne. To mesto je v zadnjem času strahovito trpelo. Turki so se naravnost- divjaško obnašali. Pomorili so na tisoče in tisoče Grkov ter odvedli v sužnogt 25.000 kri stijanskili žena in deklet. Vprašanje mednarodnega jezika. . < lovek navadno sovraži najbolj ! to. česar ne razume. Zato pravi i francoski pregovor "Tout coin-'pie.Ire e* e>« tout pardonner" j i vse ra/umeti se pravi vse odpustiti Tudi tuj jezik sovražimo zalo. ker ta ne razumemo, in (.lasi i narodnost ne <»b>«oji samo v jezi-; ku. je vendar le jezik njen zuna-|nji bistven znak, in borba med narodi je bila Dorba -- vsa j na vi-idez — za narodni jezik, oziroma {borba proti tujemu jesdkit. Pacifisti so torej imienja, da bi bilo i t. roba narodne spore omiliti s tem. Ida l>i se ljudje med seboj razu-Jnieli potom skupnega narejenega ali pa enega glavnih svetovnih jezikov. Tak skupen svetovni jezik ie tudi velikega praktičnega po-uieiia na primer v svetovni trgo-j vini. Pa tudi na raznih kongresih I vidimo, da je vprašanje medna-. rodnega jezika zelo važno. Severna mirovna družba (The X rt hern Peace Union) je v tem , vprašanju izvršila anketo, katere : uspeh je izdala v posebni knjižici ;-'Svetovni jwik*' (The World , Language). Splošno se je preje mislilo, da bi naj bila franeoščina diplomat-: >ki jezik, angleščina pa trgovski. I Oba so iioteli drugi nadomestiti / esperantom. V anketi je dobila j ta mirovna družba okoli 50 odgo-I vorov s eelega sve+a — izmed teli je *2!l za to, da naj bo angleščina j mednarodni jezik. To bi se doseg-Uo na ta način, da bi se po vseli j državah učila angleščina kot glavni tuj jezik, švedski auglest Za-thrisson je utemeljil svoj odgovor ' s tem. da govori angleški 200 mi-l.i'>nov ljudi v vseh petih delih , sveta, poleg tega pa rab: angleščino v svetovnem prometu 5UO do 550 miljonov ljudi — torej tretrna vsega zemeljskega prebivalstva. Potreba skupnega svetovnega jezika se čuti posebno v znanstvenem svetu, kjer bi .se pospeševal na ta način napredek in bi se pri-^hrajiil- mnogo časa in denarja. ! sv-it o v ni vojni se zanimajo za to vprašanje tudi vlade in .sve-' tevne mednarodne družbe. Poseb-,ni odbori skušajo na podlagi sku-išt-nj sestaviti praktične načrte, ki bi vedli do uspehov. Že lansko le-* 4 'i to •.'» zastopniki 1'2 držav preillo-■ žili Zvezi narodov predlog, naj bi -se povsod ličili esperanto. V ne-j katerih ližavah (n. pr. tudi v češkoslovaški republiki) so uvedli L'esperanto tudi v šole j 'j Vprašanje je torej, kateri jezik libi 1-il z?i mednarodni jezik najpri-^ jnei nejši. I meti n jejo se štirje*, latinščina, angleščina, esperanto in L':do. torej en mrtev jezik, eai živ .'jezik in dva narejena jezika. .! Latinščina je bila dolga stoletja i občevalni j^zik "Evrope, ohranila i'se je v cerkvi in tvori podlago ro-- J man.sk i rn jezikom (francoščina. 1'Spanšeina, italjatiščina in runmn-t ščina\ Torej nad 100 miljonov -jljudi. Kot mrtev jezik se več ne l spreminja in ima mnogo izrazov, 'ki jih rabimo tudi v modemih je izilcih. Toda latin-ka slovnica bi delala pre\eč dela. zato bi najbrže ne pridobila celega sveta zase. Angleščina se hitro širi. njena slovnica je lahka in je bogata na izrazih. Toda morebiti bi bili drugi živi jeziki ljubosumni nanjo. Pravopis je ttžek, izgovorjava neenaka. živ jezik se po svetu spreminja — t« rej tudi angleščina nima na le. da bi jo vsi sprejeli. Esperanto je v zadnjih letih zelo napredoval. Ima že svoje svetovne liste in je razširjen po v.sen* svetu i lilo je že 12 svetovnih kongresov esperantisfov. Njegova slovnica je enostavna, besede lahke in se »a vsak hitro nauči. Es-j peranto ima mnogo nad na zmago. Ido je spopolnjen esperanto in ima tudi svoje pristaše i\ko se bo ta želja kdaj uresni-. čila je pač vprašanje. Kot pomož-, ni svetovni jezik bi bil esperanto na mestu Vendar ni verjetno, da bi kdaj )*>pohioma zmagal. Sve-! tovna kultura raste in se čim dalje bolj združuje. Kakor modema tehnika zbližuje svetove in dežele in se bližamo z brzimi koraki že L zračnemu prometu, tako se narodi v kulturnem svetu bolj in bolj sporazumevajo. Sredstva so raz-l lična (prevodi, kino, ilusti'aeije L,itd.). Skupni svetovni jezik bi to spoznavanje pospešil. Zato so te ukeije zelo važne za vse, d asi se r zde u^opistiČne. a utopije — pravi > Cankar — imajo to čudno lastnost, da se navadno uresničijo. ——— i —^---j———j— Razkritje zasute piramide. Iz mehiškega g-lfrivaaga mesta poročajo: — Dr. Byron Cummin gs, ravnatelj državnega muzeja v Arizoni, ki načelu je izkopavanjem, katera je odredila mehiška vlada, je izjavil, da se je razkrilo starodavno piramido, zakopano tisoče in tisoče let pod tonami vulkanskega prahu, na San Cuisuileo griču v bližini mehiškega glavnega mesta. S tem je bila človeška zgotlovina v Ameriki potisnjeaia nazaj za številna stoletja. in razvidno je iz tega. da je pričelo prvotno prebivalstvo te dežele graditi svojo kulturo prav tako zgodaj kot primitivni narodi, živeči ob obalah Sredozemskega morja. Ta starodavna zgradba, katero sta našla dr. Cummings in dr. Manuel Gamio. je napravljena iz kosov neobtesaiie vulkanske skale. Dviga se nokako sto čevljev visoko v št i rili terasah od temelja, ki meri v premeru 400 čevljev. Do-sedaj pa ni bila piramida še toliko odkopana, da bi bilo mogoče izvesti bolj natančna merjenja. Kot v starodavnih. Poanpejih, so tudi v tem slučaju mogočne en-le narave pokrile in zapečatile delo človeških rok. da bi moglo slednje govoriti bodočim generacijam, — izjavlja dr. Cnmminirs. ~ Tukaj, na južnem koncu mehiške doline ki je sicer bolj primitivno, a prav tako zanimivo kot so peri-stili iz mramorja v starodavnem mestu ob italijanski obali. — Cuicuitco je vagled prvih piramrd, ka te-re ao zgradili in postavili predniki onih rodov, ki so posejali eelo Mehiko ne le z mogočnimi piramidami, temveč tudi z bogato okrašenimi svetišči in palačami še pred prvim, stolet-jem časa kot ga računamo sedaj Te mogočne piramide, neokrase-ne. a masivno in solidne, stoje kot neme priče dejstva, da ko a, tneriški domačini razvili svojo mogočno arhitekturo tukaj na a-merrskih tleh. — Izkopavanja so pokazala, da je bila ta mogočna stavba pokrita z vulkanskim prahom in blatom tako dolgo časa pred koneenim zal it jem z lavo iz Ajuseo ognjenika, da je rasla ob onem času bujna vegetacija nad to piramido. — Če pomislimo, — pravi dr Cummings, — da je morala biti postavljena ta piramida dolge pred časom, ko je kaka velika erupcija v bližini posla&a nadnjo tfvojo povodenj blaita, pragu in raztopljenega kamena in da se j« ta nesreča pripetila doljgo časa preti iilivom lave iz -Vjatsco ognjenika, kar se je zgodilo pred priblino dva ali tri tisoč leti. no temi spoznavjwno, da je morala pričeti ta arhitektura davno pred pričet,kom krščanske dobe. — Kol »ko časa pa so petrehova- li pj-ebivalei Chiicuilea, da razvijejo zmožnosti, ki so predJpogoj zgraditve take masivne pirami-—- vprašuje dr. Cummings I naprej. — Koliko in koliko Poletij t:e je morala ameriška panoga človeške družine boriti, predno | je dosegla zadostno obvladb mir terijalnih stvari, ter zadostno 90-crijalsio pi politično sodelovanji ;n organizacijo, da. doseže take uspehe? Koliko Poletij je poteklo med ztrrajenjem te piramide ter z grajenje mokrašeuih piramid ▼ drugih krajili. ki so bile po mnenju dr. Gamia zgrajene še pred j prvim stoletjem krščanske dobe t — Človeški napredek je bil ved-I no počasan. — pravi dr. Cum-. mirifrs — Prvotni ameriški napredek ni predstavljal nikake irjame j v splošnem pravilu. Ta piramida otvarja vsled tega ]»glavje človeškega napredka mi tej strani Atlantika. o katerem so ljudje pae ! sjuijali. a niso imeli zanj nobenih ! avtentičnih podatkov. ČUDEN PATRON. i ~—— Tz Chicaga poročajo:: — Neki Nils Hanson, ki je bil nekoč nava-jden hobo, a je sedaj misijonar v I Indiji, izjavlja, da boljruje želez-'nicam Združenih držav nekako štirideset tisoč milj ukradene vožnje. Hanson pa se ni ustavil pri trtn. pač pa izjavil, da je pripravljen plačati. Njegova povest jo /bila priobčena v Pennsylvania News, kateri list izdaja Pennsylvania železniški sistem. Ko »e je oprijet krščanstva, — je izjavil Hanson, — ga je pričela peči vest. Svojo ponudbo, da plača Ktari dolg", je stavil v nekem pismu na J. B. Aikena, postajnega načelnika v Chicagu Mr. Aiken mu je odgovoril, da lahko smatra svoj dolg poplačfc-nim, v kolikor pride pri tem vspo-štev Pennsylvania žeJeznica. — Ker s.te prišli do popolnega sporazuma med seboj in Bogom, sem prepričan, da vas bo popolni kes. ki ste ga obudili, potrdil v prepričanju, da je cela zadeva po popolnama uravnana. Tiskovna svoboda na Madžarskem ___:_ ; Madžarski dopisni urad poroča, j da je ministrski predsednik grof ( B nt hen izjavil, da bo v najkraj-jšem času predložil narodni skup-) še i ni poostren tiskovni zakon. LJUBEZENSKE AFERE LANDRU-JA poroča wimam Le oueux Go«podiena Lacoste, ki ni vedela, kje živi njena sestra, je pisala županu v Gambais ter ga pro sila za naslov gospoda Andre Chareroix. Župan ji je odgovoril, da ni znan v Gambais noben človek s tem imenom, da pa je človek, katerega želi dobiti, neki skrivnostni Raymond Diard, za- 1 ročenee pogrešane mad am e Cu- j ehet, katerega je policija zaman iskala po celi Franciji. Policijski inšpektor Gaffiot je pdklical sorodnike madame Cu- I chet ter par drugih pogrešanih Žensk ter jih izprašal .nakar je bilo zopet sklenjeno zasačiti na J vsak način tega Človeka b Števil- i Dimi imeni. Tekom povpraševanj v Gamba-is je prišlo jasno na dan. da sta i ljubimec madame Cuehet ter madame Bnisson en in isti človek in' pelieija je vmled tega zastražila' vilo v Gambaia. Landru seveda ni vedel za ta ekrivnostno delovanje policije in j eele tri meaeee je bila vila v Gambaia zastražena, noč in dan. a Lan drttja ni bilo od nikoder. Policija je med tem časom tudi ndrla ▼ hišo ter jo natančno preiskala, ne da bi se ji posrečilo naj- j ti tad i najmanjšo sled kakega) zločina. Par starih listov, večino- j ■na angleikih, je leiata v mali sprejemni sobi in i* tega je sklepala policija, da je bradati človek katerega j« iskala, — Angle*. i Dna enajstega atprila je pred- lagal Landru svoji ljubici, da gresta skupaj na izprehod, kajti bilo je krasno spomladansko vreme. Sla sta do Rus de Rivoli ter zavila odtam pod kolnade. V neki prodajalni je zapazil Landru lepe krožnike in čase, ki so natančno odgovarjale čašam, ki jih je že imel. Tudi deklici so se do-padli ti krožniki in Landru je bil takoj pripravljen kupiti jih. Stopila sta v prodajalno, kjer je Landru kupil krožnike za osem sto frankov. Sto frankov je plačal vnaprej ter rekel, da bo plačal ostalo, ko bo dobil blago. Povedal je, kje stanuje in oba sta nato odšla iz prodajalne. Vrnila sta se domov in Landru-ju se ni niti izdaleka sanjalo, da je v istem času napočila zanj u-sodepolna ura. Ko je stopil iz prodajalne, je prišla mimo gospodična Lacoste ter takoj spoznala v njem ljubim- i ! ca svoje sestre. Pozvala je prve-j ga policista, ki ga je videla in slednji je dobil pri trgovcu naslov iskanega moža. Noviea o tem raz-| kritja je bila takoj sporočena in-i špektorju Gaffiot! Zjutraj naslednjega dne, malo 'pred sedmo uro, je Landru vstal iter šel ven, da kupi jutranjo iz-1 dajo Matin*. Gospodična Fernanda pa je medtem pripravljala jutranjo karo. Ko se je par minu pozneje vrnil, je izgledal resen in J kot v skrbeh, kot je ona izjavila pozneje. Izročila mu je pisma, k so dospela medtem časom in medtem ko jih je eital, je naenkrat nekdo potrkal na vrata. — Bila sem le napol oblečena, — mi je pripovedovala pozneje, in vsled tega sem prosila Luoiena, naj on odpre vrata. Zelo razburjen. se je izprva obotavljal, a odšel nato k vratom, kajti z veli- . ki m naporom se je pomiril. Bila scan v sosedni sobi in vsled tega n«e morean reči natančno, kaj se je zgodilo. Vem le, da sem cula v veči surovi glas nekega možke-ga in temu glasu je sledil ropot. Nato pa sem čula Luciena, ki je v skliknil: — Kaj? Kaj mislit«? Aretirati mene? Zakaj? — Skočila sem v obednico, — je nadaljevala gospodična Segret. — in tam sem postala priča Okrajno dramatičnega prizora. Landru i je stal med dvema možkima, ki sta ga držala vsak za eno rame. medtem ko ga je tmtji vlekel v verigo. Vsa zmedena sem vpraša-, la tujce, zakaj so aretirali mojega ljubčeka. a odgovorili so mi le skrajno uljudno, naj vzamem klobuk in vrhnjo suknjo ter jih spremljam. Vsa presenečena sem bila. a p xkorila sem se avtomatično. Prijela sem za klobuk, si nataknila plašč in s svojimi nesple-j temmi lam ini sem stopila v avto-| mobil. ki je stal pred vratmi in v J katerem je Landru že sedeL Nato je povedala, kako je spo- toma zopet vprašala, zakaj je bil i njem ljubeek aretiran. — Madama, —je odvrnil eden izmed detektivov. — ko boste iz-vedjela. kaj je storil ta človek, ne boste imela nobenega sočutja z njim. Ona je sedela v avtomobilu, vsa presenečena. Njen "dragi Luci-j en"' pa ji je sedel nasproti, vkle-j njen. — Kaj si storil, moj najdražji ? — ga je vprašala. — Govori. — rotim te. Veliki zločinec pa je molčal. Niti ena mišica na njegovem licu se ni st'nesla. Bil je sedaj kot kip iz mramorja. — kot ga je opisala gospodična Segret. — in taka je bila njegova zunanjost tudi tekom velike predskušnje njegove obravnave. Konečno pa se je nasmehnil ter odgovoril: —Ne vznemirjaj se. moja draga. To ni nič —, le velika zmota. — Zakaj pa? — je vprašala gospodična poželjivo. On ni ničesar odgovoril. Njegove globoke ležeče oči so zrle skozi ofcno, ko je hitel avtomobil naprej po ulicah Pariza, ki se je ravno prebujal dz svojega nočnega spanja. Konečno se je avtomobil ustavil in gospodična Segret je spoznala, da sta hala pred glavnim stanom "brigade mobile", — detektivskega urada v Parizu. Vsto- ■ pili so ter odšli po par dolgih hodnikih, dokler niso potisnili presenečene dekliiee v neko prazno uradno aobo, medtem ko so odvedli njenega ljubimca v neko drugi. V tej sivi pusti sobi je tisoč misli navalilo na možgane u-bc*g!e deklice. Vse je prišlo tako [ nenadoma in nepričakovano! Kaj j je moral pač Lueien storiti, da sio ga a rotirali na tak način t Vedela je, da je njen ljubimec v sosodeni sobi. Po prstih se je vsled tega splazila ven na hodnik. Vrata one sobe so bila napol odprta. Trde, jasno izgovor j ene besede, katese je čula, so se glasile: — Ali razumete sedaj, Henri Desire Landru, obtožbe, katere se je dvignilo prati vam? Vd ste obtoženi umora štirih žensk. Ko je čula uboga gospodična Segret to obtožbo, se je opotekla nazaj v prejšno sobo in malo manjkalo, da ni omedlela. Tam ->o jo obdržali do treh ki nato je morala oditi v družba dve inšpektorjev nazaj v stanovanje. Tam je vprizorila policija natančno preiskavo celega stanovanja, a ni našla ničesar posebno obtežilnega, čeprav je potom nekaterih pisem ^ugatoviay, da je Lucten Gudllet dejanska skrivnosti Monsietir Dupont, najemnik vile v Gambaia. Gospodična Segret se je vrnila z obema inšpektorjema nazaj ' . urad varnostne policije in tam je dobila dovoljenje, da sme izpre-govoriti par besed z velikim zločincem. ki jo je zadnjikrat poljubil. Ko je storil to, je zamrm-ral z globokim glasom ter žalostnim usmevom: — fi Bogom, najina mala mizica. — Prihodnji dan je bil presenečen celi civilizirani svet. Poklicani so bili Friedmannovi in drugi sorodniki Landkujevih žrtev in vsi so ga identificirali kot velikega ljubimca. Na ducate žensk, ko-jih imen pa policija ni objavila na njih izrecno prošnjo, ga je o-značilo kot človeka, kojega ženl-tovansjkih o g-lasem so se odzvale in ki jih je nato oropal. V teku desetih dni je bilo dokazano, da je izvedenec v tatinski stroki ter slepar prve vrste in da je živel od plenjenja žensk, pogosto na najbolj podel in zaničevanja vreden načdn. Prežal je predvsem na vojne udove in ka-korhitro so se zapredle v njegove mreže, jih je izropal ter pustil na cedilu. Njegova žena in družina, ki seveda ni ni esar vedela o tem, kar se je godilo, — kajti bili so to povsem pošteni in dostojni ljud-1 je, — se je takoj odvrnila od j njega, kakorhitro je izvedela re- i snico. Od onega hladnega jesenskega dneva leta 1919. pa do "novembra 3921. je ostal Landru v ječi in tekom tega časa so ga zaslišavali Bonin in dmigi preiskovalni sodniki, soglasno s francoskim kriminalnim postopanjem. Medtem pa je izvršila poliežja v Seine-et-Oise preiskav v Vemo i lie t in tudi v Gambais. Iz-prva ni zasledila ničesar izvam-rednega. a pozneje, ko se je dognalo, da je imel Landru svojo lastno garažo v Neuilily, kjer je našla policija čudne spomine različnih njegovih žrtev obenem s par kosi pohištva, je policijsko poizvedovanje uspešno napredovalo. V vili v Gambais je vprizorila policija najbolj natančno preiskavo. a ni izprva ničesar našla. Tako zelo je bila u ver j ena policija, da cela zadeva ni tako resna in da je prijela čudaka ali napol neškodljivega blazmeža, da je po par obiskih v Gambais povedala gospodu Tricu, lastniku vile, da je zaključila svoja raziskovanja hi da lahko da svojo vilo zopet v najem za polotje. Pri vseh zaslišanih, katerim so ga medtem podvrgli sodniki, pa je ostal veliki zločinec molčeč kot grob. — Jaz ne vem. — je odgovarjal. — Dolžnost gospoda je dokazati stvar. — Vi mi hočete su-gerirati to, a jaz molčim. Na številna vprašanja je odgovarjal na naslednji način: OT.AS NARODA. 21. ŠTTPT Vladimir Lmtlk: VIŠNJEVA REPATICA. (Nadaljevtuje.) Kes in tesnoba sta mu nabira-J i obraz v tako jasno čitljive gu-1 e, «lu je SJtobyll, katerega so do-5 oldne "slučajni opravki" žanr » i k njemu, takoj zaslutil ne) v ažnega Lz brez težave izmolzel • arčku skrivnost njepovepa po-i >Terenega diplom^t^k^ga pod-J " Ja *lu ni**te pret:p«!i baronici o-1 stiT'* je vzkliknil, »li&avii eks- < >*n< i ne dvome. Kako, saj je malo manjkalo, • i mi ni naravnost pokazala > at!" "Bilo bi nadvse dragroceno," je > i.hrnl komisar in začel dokazo ■v .iti, da bi "imela avtoriteta v«.' i lute v rokah ', ako bi on, prea-*■ dnik; ne bil zamudil "te edine, j po vrači ji re prilike"; gnetel j« t -omaka, dokler ni ta, prepričan < i je "spet vse izgubljenoza-] osi I malodane s povzdignjenimi r kami; •Rešite me vi!'* Skobyll je velik.»dušno ohlju l ! storiti, kar je v njegovi n«' < ; zamolčal je, da tega ni malo.; I ejjova mi»ičasta postava je bila i -Ia svoje dni milost v baroni- « tih očeh ter mu pripomogla de ; * '{ov, ki so pomnožili rogovje na : I ; ronovi glavi za nov hi ne naj-i injži odrastek. Še zdaj ga je mo- j V el brez težave osvežiti znanje, k« Ukor je bilo treba v njegov na- • i .en Tn tako sta sedela tisto po-! poldne pred zgodovinsko nočjo j sama v njenem koketnem salon-j čku. P*«liei.-»t ni hotel prenagliti; fcele ko so Lila tla pripravljena, je oprezno pozabavljal ekscelenei. Baronica je pritegnila, in žive oči to ji ^asršaie od jeznega zaničevanja. "On ni več mož na svojem me-•tu," je povzel. "Tak človek mora znati intrigirati, jawohl, a tudi molčati---- Prav danes se je* revezn nekaj zareklo, kar sem mu silno zameril. Iludo sem se ustra-iil za vas!" "ZameT Pa nemogoče —T" TJ-l. oikniia je sredi ttavka, igraje z fivicrnjeriimi obrvi mi. "Zalibocr!" je pograbil komi-' F "Le kako va.< je mogel izpo-i v it i! In na kakšni bedasti po- * :«Lri: naivni starec je imel Kun- ■ 3 L'sluiirucha r«*s za grofa.... Sama sn^-a. da smo drugi tudi t • ti a svetu! "Kaj hočete reči?" Panila je' 7 «k 'ii<*u. vsa osupla in rattburje-, j i. "Kes da. slišala sem namigi-,' a mja, že suoči.... Mladinska * -anka tro^i «"*udne irovoriee!" , "Resnica je hujša od vseh g rie. F>ozdevni grof je nevaren 3 in;la.vjta "Ni dvoma!" je cnila *kora{j veselo, /a vrpel jo je. bedak," je u- j ; -nil komtKar. "Škoda, «&oda! . M-i-no, pr»>pričajmo se. Policija i u je ua sledi." je povzel, gleda- i . ' ji pazno v oči. "Mislim, *1A \ y p-izarja tudi prodrane vlome le' « -i in nihče drug; aili kaj, ko stoji J : nj vse javno mnenje, ne šzvzem j t prvih predstavnikov avtorite- * .in bi se manj čudili, ako bi are- • ral Boga v ndbesih. nego če . I -eni ter i^nenadim grofa s hiš-, jiO preiskavo. Xasrečo imam zdaj J <ruo po krivem položili nanj roko. smo v»i -»podani. Moje sta-I -šče je mučno, kljub tiralici: tre-j ''>* mi zanesljivejšega orožja. : reSa mi je Baronica, bo-! d. te odkr;!f".r«'*ni. Vi .sami boste' j vedeli najbolje, ali je grof re« zlo-I ir»ec. ali ni." j ".laz '.!" Njene obrvi se vsdi-* imib' više k lase m. • Preberite tiralico še enkrat... 7a-k>>. 1 n zdaj mi p^v«jte. ali ima ■ t.stfi znamenje, ai Lra iiiima." "Nesramnež!" je vzp-Snila z i —trim poudarkom. "Veste?" "Vem, " je i>okimaI vdano. *Ta-I 'co mi fjravijo vse dame, ali grofa Kiinnitrshruclia se to ne tiče. Qd-I rovorite stvarno, če morete.** "Sovraštvo baronici ni dalo mislit i. da bi utegnila biti a bi bila pritrdila na slepo ure j o. toda zbala se je pričevanja "Nemara." je pomislila v na-j Jednjem trerif.iku, "pa išče zvi->-z le gotr^vosti, da bi »ra nato skri ; aj odpravil iz m^-sta; ekscelen-a bi rad prepreči ičkandaL To je koraj slabše od prvega." Komisar ji je bral obed ve mi-j -li v očeh "Ne .skrbite." je pariral po bli-covo, "vatm se ni bati ničesar. A-j -o Vtakne grofa {>od ključ, si jra i >hiko oirlHam sam; potem mi ni j ne4»a v*še«a pričevanja. In tudi , ijemii ne more priti na um, il zelo mo-•er. Ali m.- bolj prebiisan je bil i:,jejrov minister Lokvacij, kaa* 1xj t ■ 11<* »e .spoznali. Nekoč je bila v deveti deželi bilna letina, tako da so kmetje ;jkrat brez godrnjanja in brez pridržka odrajtali dolžno de>»eti no. In tako je prišlo, da so bile ral je ve žitnice do vrha polne uaj-j»še pšenične moke. , "Ka.j bomo z vso to moko?" re-•e kralj ministru. "Za nas je je jireveč." j "Kes je", odvrne zamišljeno mi-' Ister Lok\aeij, "in pn»dati je tu- ne kaže, ko moka zdaj nima 1 ene.'" t "Veste kaj, Lokvaeij, ker je zadeva že taka, bi bilo najbo4je, da ' ?nko f>orazdelimo med tiajbolj revne ljudi. Takih jc vedno kje dobiti." "Bi* ne daj!" odvrne minister. "To bi bilo sicer dobrosrčno, ali ikakor ne politično. Mi moramo J m svojo moko tudi nekaj imeti." I "Ba rant at na tudi ne pojdem - njo med branjevke!" reče kralj i nejevoljno. ! *4N'e. tega ne! Ali po«rfu«ajte *noj načrt, velemogočni kralj A hundij." "Torej bleknite vendar že kak —no pametno!" reče kralj. "Iz moke aprečemo v grajski j lekarni le^>e. veli-ke maslene ko-. en enak kraljeve milo-»-uar je bil delavec Mardohej Brut, j v- tem pogledu pa je imel sikoro 1 prav. Delal je ves božji dan kakor črna živina, a pri tem sta bila on . in njegova družina redno lačua ; Mardohej Brut je imel torej povsem prav. da se je usajal in da je dan za dnem dokazoval svojim tovarišem na prstih svojp roke. da i se morajo razmere v deveti dežel« posebno za delavce korenito izpre-(meniti. Ko je Mardohej Brut torej i Čili o novi naredbi z maslenimi kolači. se je strupeno nasmejal in izjavil ; "To je zopet nova svinjarija v deveti deželi! Pred prvega, ki ga srečam s kolačem na prsih, pljunem.'* In prišla je nedelja. Djudje so ztrodaj zjutraj hiteli na izprrehaja-'išče ob obrežju, da vidijo nove odlikovan ce. Prvi je prišel s kolačem krog vratu obešenim minister Dotevacij sam. On je bil iznašel odlikova-j n je. zaslužil ga je prvi. To je bilo pravično, posebno ker mmister ni bil skop, temveč je zveč«r kolač ' prav bratski delil med svoje tova rije in znance v krčmi pri /'zelenem gadu". Drugi se priziblje s kolačem na prsih debeli grajski pek. On ga je zaslužil, saj je bil in vse dmge spefcel sam. Zvečer ga je daroval svojemu hišniku, ker za osebno hišno rabo ai je bil spekel finejšega. Nato je prišel s kolačem na prsih tajni svetnik Mrmoncij. ki sieer nikomur ni imel ničesar svetovati, tajno pa ie .najmanj. Zato je zaslužil kolač. Zdaj se^e^pripeljal dvomi miip PRIPRAVE NA VOJKO PROTI TTJRČUI Zavezniška visoka komisija bo te dni odločila, /e naj se prepusti Carigrad Turkom alt ne. Slika nam kaže z leve na desno: italjauskeira generala Montebella. an^leškejra jr«'ne ral a Ilarrin«--tona in francoskega generala Sharpe. prsih, stal ga je lepo svoto denarja, zato ara je zaslužil. Zvečer ga ! za ni pojedel, niti daroval, temneč skrbno zaklenil na vidno me-j -to v stekleni omari. Prišlo je še mnogo odlikovancev i s kolači, ki so od Kornucij. ki mu je bila pri-; \ lesla masleni kolač njegova Lepa ^žeua že pozno zvečer l dvirra. I Pred Kornucija in njegov kuiač [je pljunil Mardohej Brut Kornu-! ei j je zagnal velikitl:-.ki krik, ka-, i ko je mogoče žaliti njega, za dr-| [zavo velezrfslužuega moža na tak, [aespodoben način, in sicer da je v j njem razžaljena vsa deveta dežela! i n hočeš nočeš tudi kralj v obliki ..•aJenega kobw'-a. Mardoheja Bruta s<» e«io»tavno pravili pod ključ in sporočili do-| -'odek kralju Abundiju. "Ta nemarni labriški ,'elavec !:al" se je hudoval kralj. "Vse ve-l :.x-lje ni i je pokvaril." « "Navihana buča pa je ta i tflavec!" dostavi minister Lfkva I ;cij. "Prav izračunjc-no pred Kor Micija je moral pljuniti. Drug b: se potrjiel, ampak tako zaslužena •seba..." in pc-mežikuil je nthii t •: ter. "Ha, ha, ha!" se zasmeje kroij. i"Ali tega Mardoheja Bruta treba vzorno kaznovati. Prvič že radi • Kornucijeve gospe Milene, ki prej ne bo dala niiru; drugič pa smo — 3:akor pravijo — razžaljeni tudi ni." "Torej naj ga obesimo, razčetr ;:imo ali oderemo na meh?" vpraša mirno minister. "Hm, obesiti, to najmanj stane!" meni kralj. "Nič ga ne bomo obešali", reče ,mirno minister, "ker politično bi ro ne bilo,- mož postane m učeni k i in zna nam še po smrti povzročiti ropot in nemir. Nasprotno, pride-! i bit i ga moramo." ' ' Tedaj podarimo prihodnjo ne deljo tudi njemu maslen kolač".' reče kralj. i ''Ne bi ga sprejel, odbil bi ga ponosno ter s temi samo zrasel na ugledu pri »Vojih tovariših", nadaljnje minister. » "Torej nasvetujte kaj. da se rešimo nevarnega človeka!" reče' nejevoljno kralj. ""Evo Najprej ga enostavno iz 1 (pustimo na svobodo brez vsake druge besede. S teni ga ponižamo. Potem mu preskrbimo v tovarni za izdelovanje rožičevega kruha službo paznika." ; Til res, Mardoheja Bruta so izpustili. Teden nato je postal tovarniški paznik, a čez mesec dni nadpazr.ik Postal je Mardohej Brut molčeč, godrnjal je še, ali le. na delavee. C"ez leto dni je že na-, znanil bivšega tovariša, ker mu ni ;dejal "gospod nadpaznik". tem več samo "nadpaznik" Tedaj so Mardolieja Bruta imenoval: za višjega nadpaznika. In sledujič — čez pet let — je Mardohej Brut r. sinjefnim sreem in solznimi oč- j mi sprejel iz rok ministra 'Lokva-i ;cija kraljev masleni k »dar. pred katerega je bil pred pet km leti pljunil : . 1 Cerkvice po Jugoslaviji. t ifnogovrstne so zanimivo-rti š: roke .Jugoslavije. Vsaka pokrajina ima svoje značilnosti, ki jo odlikujejo pred drugimi, sosednimi deželami. Slov er i jo na primer sp<»-/iiaš po izredni obilici cerkva in cerkvjc, ki krasijo naša mesta. \a-sj in rasami jene gorice in vrhove, .izvedenci trdijo, da ni nikjer na -vetu enake dež-!e. kjer bi bl!o +o-tiko božjih hramov, kjer bi prišlo toliko cerkva na prebivalstvo. Ako -e tujee vozi preko naše dežele. |inu ostanejo ra"e cerkvice v spt>-Jininu kot glavna na^a značilnost. One širijo sr.etu mnenje, da ! smo najpobožu^jše ljudstvo na svetu. Ostanimo za enkrat pri cerkvah, i Ako gremo iz Slovenije državi ; na jug in vzhod, moremo konsta-; tirati popolnoma drugačne razmere. Le skrajna -everozapadna lir \ vat ska «e preee.i spominja na SK»-, ' veni jo. Ako sie voziš iz Kai-lovcn v Zagreb, oipaziš se prsi v veliko cerkvic, tudi p"j višinah: isto je, j opazovati v hrvatskem Zagorju. •na vožnji iz Za sreba v Varaždin : Nadalje pa se število cerkvic silno : krči. Slavoniji jih je skrajno ialo in ravno taiko po vojvodini.' I Tam so velikanske vasi, vsaka po | več tisoč prebivalcev, a kljub te-nm le po ena, kvečjemu dve eerie vi. razen, kjer so v nji združene različne k on fes: j o (veroizpoveda-nja). ; t c se vprašamo po vzrokih tega i;ojava, jih ne bbmo našli le v r;«z-:ični pobožnosti, marveč v zgodovini. Bogastvo v c i rkvr.li je značilno za one predele, kjer turška ,sila ni nikdar gospodovala, tam po odhodu Turkov niso posebno pridno grad'ili cerkva V to vrsto spada tudi Sirbija .Slovenci, ki prihajajo v Srbijo, ta ; ko j opazijo, kako malo cerkva j-* tamkaj. C.'eb'> Beograd, največje mesto v Jugoslaviji, ima če s«- ne i motim, le tri cerkve. Morda da so res Srbi manj pobožni, toda glavni vzrok razliki je v tem, da je vladal tam še pred 100 leti turški i-ežim. ki ni r^d videl krščanske 11;we božje. Kvečjemu *»» bi-le ondi [prav majhne, po večini lesene cerkvice. Nasprotno j>a je zelo mnogo božjih hiš iz predturšike dobe. Pa še ena zanimivost. Če pridemo v one predele, kjer bivajo Turki, oziroma muslimani tako n. pr. v Bosni, opazimo nekaj sličnega PTIČEK, KJE SI? Da ne bo slovenska javnost /ju enkrat izve-I dela tvojega in*ena in preteklosti, zato znh*evam, da se javiš in plačaš, kar dolguješ. Oe to ne bo zadostovalo, potem seveda i>a pride Še ime na vrsto. — John Pangere, P. O Box 274, Widen, W. Va. (21-23—9) ZNIŽANA CENA : Opar, najboljše rrste, Jako velika Jagode, baksa 28 funtov $4.31 Srinjeve Jagoie. vreča 132 funtov Mužkatel, sladke debele ]ago«e. baksa 50 funtov $6.4« Bfalo Cvno grško ^roi^je. bakra 50 funtov fg.75 Zlge (r rr-ltab t naJbaljS» Trste. Baksa 110 funtov $lli| & naročim priložile Mnarj Order. MATH. PEŽDIR Bos rn. yMf HaB te ; .Nw York, N. g._^ kot v Slowniji. Tu imamo pre ob i lieo bi>žjih bLš, pt«sveče;irh Alahu; l>f» bogastvu džatu-j ;u m;naretov se odlikujejo ne le muslimaiLsk;: nota mat več tudi vasi. Lahko rečemo, da tako veliko cerkvi, kakor ima džamij muslimanski sv"t nima niti slovenska pokrajina. Ali naj iz tega sklepamo na izredno veliko pob«-žnost mus'imauov Zopet bo menda glavna razlaga v dejstvu, da so še v polpretekli do. '»i tamkaj g«,spodovali Turki. Sedaj vidimo povsod propadati d>':a. •nije: njihovo število se gotovo krči. Sestaviti statistiko o pobožnosti. je seveda težja >t, ,;r. t TfucUs T^o&cvrijzs I revmatične hitroolai&afe. M ce ranite M 1 Lj^lJ J.SIH S ! Zanesljivi lin>Dfnt isfofako vporaben je za izvlirjenje. || t; otpl^(ir)e, ia oirpnelost! »n ohrontelosf N bol n h m«Š»c fer udov. ri Kj ^ i ir CEMA JO 11* 60 C%ftTO¥ l VpraMjIe V U Aretiran italija-pski delegat v Moskvi. '' (i Itaiia" ]>oročat 4'a j*' član italijtmske trgovske delegacije v Moskvi nena^fno izginil iji da tra je na-cinik delegacija t*.* dolgnn "rskanju našel v jx>li-t cJiih zaporih. Policija je trdila, da gie. za osebin> p<»nioto. t^nLi ■'j-gnalo se je. da so ca boljše-vlske pre:skovabie oblasti izpra £»va?e stvareh, ki jih tuor** vc-• 'eti le član delegacije. Šele po nergičnem nastopu načelnika delegacije Amadovreja pri Cičeri-ira. so boljseviki iz|*Lstili areti-ranca. Premirje med Bavarsko in Berlinom. Bavarska vhulr. iu vladne stranke so pi itixlile novim dodatkom k bc-rlmsikemu protokolu. Bavarski v h i< lui kroiri smatrajo to za pre-micpoiano; iD 1 dopotdna do t. t nadeli te pratiJklh od 18. dopoldne do %. popoldna. ZA VAŠ DOLAR = " ate pošteno In hitro postrefenl kadar rabita uro. zlatnino. •r®bmino I pratan. Diamond, dalje ako lellte pravi 0la«nl Columbia gramofon, slo. j venske plošče, In če društvo potrebuje pravo svilnata zastavo, regatlj«, kape Itd.; £e se obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca kateri ( razpošilja blaoo po celi Ameriki nad 16 let pa ti nikdar r'i*nit kako napravllnost. Poskusite ma enkrat pa se boste orepričail. Pišite po brezplačne cenita« na IVAN FAJK, 24 Mam St., Conemaugh, Pa. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: G LASO SLO V JE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AX deljena nittl nj^go\x» opravilo ter človeško reko na ozki cesti spo- i daj, ki -e j*- vUvala že drugič onega dne f .ree razumeli, zakaj je osJtala vroča, neustraše- > na kri, kutero je podedoval |>> pustolovskih pradedih svoje matere ] iz Somersetshire, hladna sredi vse te fanatične navdušenosti upora-!' zakaj je ostal miren sivdd tega razburjenja njegov nemirni duh, ki ' ga je nekoč prisilil raztrgati mirne akademske vezi. katere mu je!1 nataknil o- e. Sedaj mogoče uvidevate, na kak način je zrl na te mo- i /e, ki so >e zbirali j**l praporom prostosti, pod banderi. ki so jih' sešil** device v Tauntonu ter deklice iz seminarjev Miss BLake in ! Mrs. Minsgrove, ki so — kot poje Mara balada, — raztrgale svoja »vdena spodnja krila, da napravijo iz njih zastave za armado kra- ^ ija M onmoutha. Ta latinski verz, katerega je vrgel zaničijivo za ! njuni, ko m> cej)<'tali navzdol po grobo tlakovani cesti, nam razkriva i' njegtjvega duha. Za njega so bili to bedaki, ki so drvili v brezbož- i nem de|ij-iju v svojo pogibelj. 1 Vidite, vedel je preveč o tem človeku Monmouth in o lepi rja-'1 vi pustolovki, ki ga je rodila, da bi ga mogla varati legenda o nje- ' govetn legitimnem rojstvu, na temelju, katerega je bil bil dvignjen ! ta prapor uslaje. Cital je absurdno proklamacijo, nabito na križni :* kamen v Bridgewatru in drugod, v kateri se je glasilo, da je prešla : "po smrti najvišjega suverena. Karola II. pravica nasledstva do J krone Anglije, Škotske, Francije in Irske z vsemi teritoriji in domi-niji, postavno mi najbolj odlične go in visokorojenega princa Jamesa, i vojvodo z Moram out ha, sina in prestolonaslednika imenovanega kra-! lja Karola II." To ga je spravilo v smeh, kot nadaljna objava, da je "dal' .Jamev vojvoda i/. Yorka, najprvo zastrupiti pokojnega kralja, na-i kar se je takoj pola.stil prestola". x i Bloc d ni vedel, katera laž je bila večja. Preživel je namreč tre-tino svojega življenja na Nizozemskem, kjer je isti James Scott, — ki se je sedaj proglašal .Jamesom II., po božji milosti kraljem itd. — zagledal 1 uč sveta pred nekako šest in tridesetimi leti in poznal je vsled tega dobro povest, ld je krožila glede resničnega očetovstva j tega človeka. Ne le, da ni bil legitimen — potom Izmišljene tajne1 poroke med Karolom Ntuartom ter Lucijo Walter, — pač pa je bilo celo mogoče, da ni bil ta Mounmouth, ki se je sedaj proglasil angle- ' škim kraljem, niti nezakonski otrok pokojroega kralja. Kaj druge- j ga je moral biti konec te gonontasne pretenzije kot uničenje ter ve-! likanska nesreča 1 Kako bi bilo nvegoče upati, da bi tak Perkin ke-1 daj pogoltnil Anglijo? In za njega, da se vzdrži njegovo fantastično i trditev, se je zavedlo prd v&dstvom par pkmaželjniii Whigsoy te j ljudi v ustajo! Quo, quo, seeiesti, ruitis? ' < Kam, kam. drvite, brezbožneži T) Smejal se ter vzdihal obetiem. Smeh pa je premagal vzdihe, kajti Mr. Blcxxi ni poznal simpatij, kot večina ljudi, ki zadostujejo • samim sebi. Zadostoval pa je samemu sebi, kajti sila nesreče ga je naučila bit; ta ^ Bolj meiikosrčen človek, ki bi imel njegovo vizijo ter njegovo znanje, bi mogoče našel povod za solze, ko bi opazoval' te navdušene, pripro*te, nonkomformestične ovce, ki so hitele pod. nož, spremljane na zbirališče pri Castle Field od žena in hčera, ljubic in mater, ojačene od prevare, da pojdejo v boj v obrambo pravice. prostosti in vere. Vedel je namreč, kot je vedel že nekaj ur ce- i li Bridge water dae j bil namen Monmoutha spustiti se v bitko ee v i i*4i noči. Vojvoda naj bi izvedel presenefcilen napad na kraljevo ar- ' mado pod poveljstvom Fevershama. ki je sedaj taborila pri Sedge-moor. Zdelo se mu je zelo vrjetno, da je lord Fevers h am prav tako dobro informiran in če ni imel prav v tej domnevi, je biLa vsaj u-pravičena. Ni mogel namreč domnevati, da bi bil kraljevi poveljnik tako slabo podkovan v stroki, s katero se je pečal. Mr. Blood je iatrkal pepel iz svoje pipice ter se umaknil, da zapre «kno. Ko je storil to. je splaval njegov pogled naravnost preko ce^e tfr se konečno septal s pogledom onih sovražnih oči, ki ao ga opazovale. Bila sta dva para oči ter last gospodičen Prtt, dveh lju- i beznjivih. sentimentalnih starih devic, ki srta prekašali slehrnega v findgewater v svojem oboževanju lepega vojvode Monmoutha. ........ •.1-% L t (Dalje prihodnji«.) ___ Novice iz Slovenije* 'Ljubljanski zdravnik poklican na zagrebško univerzo. t Kakor poročajo zagrebški listi je profesorski zbor medicinske fa kultete tamkajšnjega vseuč-ilišea , uominiral za rednega profesorja kirurgije uglednega ljubljanskega zdravnika dr. Eda Šlajmerja. Dr. Šlajtner je priznana kapaciteta dobro znan po širni Jugoslaviji ž*, iz >lobe balkanske vojne, ko je ra-lnjenim srbskim vojakom prihitel ' na pomoč, in zlasti tudi s prvega zdravniškega kongresa, ki se je , vršil leta 1911. Pomanjkanje učiteljstva ob nasi severni meji. 1 Na seji okrajnega šolskega sVe-! ta za mariborsko okolico ni bilo ; mogoče sestaviti predlogov za šest i razpisanih mest deloma v okolici Maribora fJarenina), deloma v 4 obmejnih občinah (Sv. Jurij in ' Svečiua), ker ni bilo nobenih pro-silr-ev učiteljev ali učiteljic. 1 Šolarski koncert v Kapeli pri Brežicah, ki opoldne v dvorani Rosenbergerja, je navzlic slabemu ^obisku še dobro izpadel Od čiste-! ^a dohodka 1440 kron pripade po-[lovica (720 kron) otroški bolnici t v Mariboru, druga polovica pa je namenjena ubogi šolski deei v Ka-'pcli. Otroke so okrepili z jedili. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla Frančiška Zdolšek iz Okroga pri Ponikvi, in.ati odvetnika in župana v lirežieah dr. Zdolška. i i Smrt vsled neprevidnosti. Oradašeiei na Pasjem brodu za Kolizi.><» je vsled lastne neprevidnosti utonil 25letni delavec Pr. , jSnabel iz J.jul>ljane. Skakal je na ! glavo m obtičal končno v gošči, , Ui se nahaja na dnu vode. ; Poizkušen samomor češkega tehnika. Višujegorski župan je pripeljal z vlakom s seboj v ljubljansko bolnico v nezavesti se nahajajoče-; ga tehnika Koberta Nitstracho iz ; peške. Nastraeha se je 8. avg. od-|peljal iz Ljubljane v Višnjo goro, I kjer je popival v dveh gostilnah. I Okoli 11. ure ponoči je nenadoma izginil in odšel v višnjegorski goz-.i, kjer so ga drugi dan pol-itlne našli nezavestnega. Izpil je v i samomorilnem namenu neko strupeno tekočino. Poklicali so takoj' zdravnika, ki je nesrečnežu iuje-ciral najprej protistmp, nato pa | odredil njegov prevoz v bolnico.j Jvaj je gnalo nesrečneža k temu koraku, ni mogoče ugotoviti. Utopljenec v Ljubljanici, Pri b i-.' i j ki veže prisilno delav-: nico z javno bolnico, so našli trup-| ;io približno 70 let starega moža in je prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Policija je dognala, da je utopljenec čevljar Janez llude-I ček, ki je stanoval v Tesarski ul. 3. Je !i Iludcček ponesrečil ali prostovoljno šel v smrt, ni znano. ■ Svojo ženo je hotel utopiti. j Mariborska policija je aretirala j železničarja L M., k: je hotel pri j kopanju v Dravi utopiti svojo že-ino. Surovi mož se je najprej mir no kcpal s svojo ž*»no, pozneje pa ,jo je nenadoma pričel tlačiti pod ' vodo. Žena se mu je komaj izvila iz rok in pohitela nato v bližnjo hišo na pomoč. Aretirani železničar je priznal, da je hotel ženo u-' topit!, ki r se je ni upal zastrupiti. Obstreljen je bil v prša 'od jugoslovanske obmejne straže , na državni meji pri Kalcah Ivan Fabjan iz Oradišča pri Vipavi, ko ^ie tihotapil tobak. Težko ranjene-i -^a so prepeljali v bolnico k j 1 Nesreča pri razstreljevanjn. Posestnik<«v sin T'Yanc Šuštar iz Pod gorice pri Kočevju je z dma-initoin rr.Tstreljeval kamenje. Ker se dinauiit ni hotel takoj A-^ati je Šuštar vrovič vžgal vžigalno vrvico. Dinamit je nato tako hitro eksplodiral, da se Šuštar ni mogel več umakniti, in mu je priletel kamen v obraz, ki ga je nevarno ranil. Moral se je podati v bolnico. Strela je udarila v hišo Andreja T.ombarja, posestnika v Zgornji Šiški. Sreča je bHa i da so bili domači vsi od doma. Posebne ikode si bilo« ker je ztraia poškodovala samo električno napeljavo in ubila domačega psa. Kako dolgo še tako? Iz Ljutomera poročajo: Za danes samo dva slučaja. V RLnčetovi grabi ima znani kmetsM bogataš obširno vinogradno posestvo. Pri tem posestvu je majhna njiva, kot deputatno zemljišče brezplačno ker mu itak dela za nižjo plačo kot drugi delavci in mu je že s tem plačal najemnino. A ta človekoljub je zahteval, da mu je moral viniear polovico vinograda obdelati brezplačno, kot odškodnino za njivo, za delo v drugi polovici pa bi mu delavce plačal. Toda ta pri jatelj delavstva ni plačal viničar-ju niti pare za delo, odvzel mu vso krmo, ki jo je vničar spravil iz vinograda, brezplačno seveda koruzinje iz njive, za katero mu je viničar plačal najemnino z delom mu s silo vzel razne predmete, ki ao bili izključna last viničarja, in ga je končno za nagrado še oklo-futal. — Drug slučaj. V Radomer-sčaku ima reka gospa iz Maribora vinograd, katerega oskrbuje znan veleposestnik iz Murskega polia Sad ni pridelek vzame oskrbnik Letos je pri spravljanju sadja palci viničar z drevesa »n se težko poškodoval, tako da je za dalje časa nesposoben za vsako delo. Veleposestnik mu je sicer obljubil odškodnino, k*r se je poškodoval pri njegovem deln, toda kljub večkratnim prošnjam mu ni dal še ni-česar. Viniear je moral, ker &am ni bil sposoben za delo. plačati si namestnika pri mlatitvi, kar sra je stalodo danes že skoraj lOOO K — ■eiežili smo tukaj danes samo! suha dejstva, da svet spozna, kake dobrote uživa delavec od svojih izžemaleev. Takih slučajev je mnogo. pravice pa ubogi delavec ne najde, naj se obrne kamorkoli. Za Jane« smo namenoma zamolčala imena teh masrnatov, ki jim je bog denar, toda v. Prosim če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Louis irijau, R. F. D. Einpo ritim, Pa (21-22—9) Kje sta ANTON LOGAJ in J OS BLAZICH* Oba sta doma iz Volč pri Št. Petru na Notranjskem. Pred nedavno sta se nahajala v Ratuli, Pa. Prosim ju, da s«' oglasita na naslov: Frank j Spetieli, c o James O Dell. Star Route, Bradford, Pa (21-22—9) j IŠČE SE 7~> gozdariev za North Stratford j N. H. Pl:iča cd «2.00 naprej ter! stan in hrana. Na kontrakt po' £2.25 za 1000. - - Kai ! Michelitsch ' Oamp 1. Wrth Stratford. N. H. LEPA PRILIKA ZA PRAVEGA ČLOVEKA. Na prodaj ]e. sredt velike slovenske naselbine, dobro vpeljana trgovina rezilnega orodja in brivskih potrebščin. Za rojaku, ki zna sam brusiti in po. ' Dravljatl rezila, in ima nekaj kapitala, je prilika kot nalašč. Za natančnejše podatke se obrnite na naslov: "Trgovr-na, 5920 St. Clair Ave., Cleveland. 0_ PRISTNA IMPORTIRANA NEMŠKA AVTOMATIČNA PIŠTOLA "STENDA" 32 kalibrov. XtmSk x avtomatična samobasalna pl- • §t.,la ' STENDA''. 32 kalibrov. Je znana kut prvovrstna avtomatična piStolu, kar jjh je dospelo sem. Pištola 'Stenda.' je lahka. pripravna, priročna ter je lahka za nosti vsled svoje velikosti ter ploščnate oblike. Ta avtomatična samobasalna pi- ' Stola je posebno znana vsled svojega hitrega. streljanja, popolnoma varna s hitrim izmetačem. tako prirejenim, da po- ' vsakem strelu izvrže prazno patrono ter pripravi drugo za strel. PiStola je za. 32 kaliberske patrone. odda devet strelov, • jako mofno in natančno. Vsi deli so napravljeni iz najfinejšega modrega jekla. Vsa peresa so iz kaljene jeklene žice ter vsledtega nezlomljiva. Ročaj je iz trde- j ga gnmija. Naša posebna cena za pristno avtomati- j čno 'Stenda' pištolo je $9.50. Napišite svoje ime in naslov ter nam i pošljite s 35 centi za pošiljalne stroške. ; Pištolo boste dobili, ko vam bo dostav-1 Ijena. Nobenega rizika. C"e ni taka kot ! smo Jo opisali, jo pošljite nazaj in ml vam vrnemo denar. Pišite danes. UNION SALES COMPANY. Dept 27 15 S. Desplaines St.. ^ Chicago. III. ' Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po novi odredbi finančnega minie^er 1 tva v Jugoslaviji le bankam tanr. seda ' prepovedano izplačevanj« čekov ali d rt flih nakazil v tujih valutah. Ako tor. joiljcte deii^r v anerikansKi veljavi, bc J-ai potom čeka ah nakazila. ban«i v Jugoataviji tie sme izplačati v dolarjih. temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to J« v kronah oziroma JlnarJIh H erečl e« j« p. prt aeatavl omejen« odreabe vpostevala coftb« iz eijencev v toliko, da »moremo za at-ai ke. ki Imajo potovati v A.n«rf"-.o. «vr-1 ftiti ft« vedno Izplačila v ameriikih do iar|ih, vendar pa nakazilo ne am« pre. adu Jadranska banka v Ufubijanl ali Zagrebu V AVSTHIJI. ITALIJI In SA8EDE. , NEM OZEHUU pa ie vedno lahko brez evlr Isvt-iujamo Izplačil« v am«rtkklh i •arJNL Na nkfcaznld ali naračlinam Hatu naj bo vidna označeno, da ea Ima lavrčttl. izplačila v ameriikih dolarjih. Poleg zneska, ki na| ea izplača v ama riikem denarju, ae nam mora poslati tudi za poštnino In druga etrolfca kakor Madl. Za Izplačila do t 10.— po SO centov, za Izplačila od t 10.— do t 50.-— po 9 1.—. sa izplačila, ki presegajo znesek t 80.— po 2 centa ad vsakega dolarja ali po I a— od sto. Denar nam Ja poslati najbolje po Do. meatlc Mangy Order aH pa New v»h Bank Draft. Ftmnk Sakser State Bank m Ccrtlandt M. New York. N. V. Kretanje parnikov - Shipping News 23. septembra: George Washington. Cherbourg: Noor-dazn. Boulogne: Krooniand. Cherbourg Olympic. Cherbourg: Cretlc. G*«ou. 25. septembra: Fiance. Havre. '» septembra: Seydlitz. Bremen. UaureUtria, Cherbourg. 27. septembra: President Adams. Cherbourg; Seydlitz. Bremen. 28. septemb^: Mount Clay, Cherbourg in Hamburg. 10. septembra: Rotterdam. Boulogne. 30. septembra: Pres. Fillmore. Bremen: Oropesa, Cherbourg in Hamburg; Lafayette. Havre; Homeric. Cherbourg; Lapland. Cherbourg. 2. oktobra: Sierra Nevada, Bremen. '3. oktobra: j Aqultanla, Cherbourg; Reliance. Cher-j bourg in Hamburg. 4. oktobra: Pres. Van Buren. Cherbourg; Paris, 'lavre. 5. oktobra: Caronia. Cherbourg In Uamburg: Mon-■ *olia. Cherbourg %ln Hamburg; Bayern. 'Hamburg; G.ulio Cesare. (Jenova. 7 oktobra: America, Cherbourg in Hamburg: Ma-i lestic. Cherbourg; Ryndam, Boulogne 10. oktobra: Eerer.gr, ria. Cherbourg. I i cktobra: Pres. Polk. Cherbourg; France. Havre, turnover. Bremen. ■2. oktobra: ^Pres. Arthur. Bremen; Mount C.w>U. ' ----—- | Domača zdravila, j Začimbe In zeliščna zdravila, katera priporoča mgre: Kneipp v knjigi "DOMAČI ZDRAVNIK" J Imam vedno v zalogi. Plšlt« po brezplačni cenik, v kate- J rem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj «e rabi- M T H . PEZDIR Box 772. City Hall Sta , New York, N. V. Hamburg; Taormina, Genova. 14. oktobra: La Lorraine. Havre; Olympic. Cher-b.urg: Pres. Roosevelt. Cherbourg m «<-emen: Orbita. Cherbourg in Hamburg-s=axonia.Cherbourg in Hamburg; Fin-Lind. CherbtJurg, Arabic. Genova Belve« <*rre. Trst. 17. oktobra: Mauretania. Cherbourg; Resolute. Cherbourg :n Hamburg. 18. oktobra: l'res Garfield. Cherbourg. 19. oktobra: Pochambeaa. Havre. - 21. cktobra: Homeric. Cherbourg; La Savoie. Hax-re: Zeeland. Cherbourg: Pres Harding. Cher-bourg in Bremen; New Amstedam. B u- I..gt.e: Orduna, Cherbourg In Hamburg; !*re<. Wilson. Trst. W. oktobra: Aquitania. Cherbourg. 25. cktobra: P es. Monroe. Cherbourg; Torek. Bremen. f. oktobra: Tu scan la, Genova: America. Genova. 28. cktobra: I-a fa vette. Havre Majestic. Cherbourg; Kroonalnd. Oherb..ursr Noordanm. Boulogne: Contr Rosso. Genova. 3T. oktobra: BerenKaria. t. novembra: Paris. Havre. 7. novembra: Colombo, Genova. II. novembra: Arcentitia. Tr»t mSULICHlIMC i •'^NaravnostvJugogJa7iJOW ZNANI PARNiKJ. IZnORN fe UGOONU8TI Ne fmejt« brezp >trebt.ih stroikov in zamud«. I BELVEDERE ____ 14. oktobra. PRES. WILSON 21. okt.; 5. dec. j ARGENTINA ... 11. novembra. Vnaprej r laian« kart« za sorodnike «|i prijatelje ae lahko pr««krbl pri bližnU parobrodnl sgenturl ali pri 1 PHELPS BKOS. & CO., Gcntraln' Agenti 2 west street ncw york Frank Sakscr State Bank 82 Cortlandt Street, New York • GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. ________JUGOSLAVIJA •ao«rad, Celja, Cavtat, Dubrovnik. Crcegnovl, J«l«a, KorCul«. K«trr, Kranl LJubljana. Marloari Metkovi*. tarajavo, Split, ilbanlk Zagreb- italija nemška avstrija ▼rat. Opatija. Za dar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitra In Mi denarna IzpUtlla » Jnfaatavlji. ru'Ut. In NenAkl Avstriji ter lxiajjuno «eke v kronah. Ur»h In dolarjih. plaOifve na vpogled pr| Jaihrnahl banki tn >aeh n|iwlh pa-drnftnleah. • PRODAJAMO parebrodne K ielentlike vozne hsthe na tm kra}« In sa vse črte. (Vidi »coraj kretanje parr.i!iov.) Kadar .te na peta T etaro dounvlna in n nahajate v New Yorka. se Vin Lo Izplačalo, ako M xelairite elede vreditve VaAib denarnih xader pri ravnateljstva na6e banke v prvem nadstropju bm ozira an to, ah« Iraplte parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili dragje. Zajamčeni mm nam pri Jadranski banki Izvanredno n/ jdnl popojl, Id bodo velik« koristi sa vse ooe, ki se fte nO se bodo poolnievall Frank Sakser State Bank Sveže grozdje. Trgatev v Californiji se je že pričela in ni potreba več čakati na nabavo SVEŽEGA GROZDJA. PACIFIC GRAPE CO. Ima vedno na poti večje število kar vsakovrstnega svežega grozdja. Pošilja jih na katerokoli želez* niško postajo, točno po nalogu svojih odjemalcev. Kdor se poslužuje brzojava, prišledi ču.a in denar, ker lahko takoj Izkoristi sedanje zmerne cene. č'impožnej&a j«- !rgat*-v. temvišje »o cene. Tako je bilo že vsuj zadnja Ic-ta_ Hvaležen nam je vsak odjemalec, ki Je lani in prejšnja, leta upošteval rum str>»kovnjaiki nasvet ter napravil pravočasno pogodbo z Pacific Grape Company. Dostava hitra, vrsta garantirana, pokanje najbolj skrbno pod nadim osebnim nadzorstvom, »ene najbolj zmerne. Svoto naročila naj se pošlje na katerokoli banko v San F-anejsco, Calif., ki nam denar izplača, ko ji i/.rocimo dokumente, da. je pofiiljatev v popolnem redu. Najmanj se za more naročiti eno karo. Cene so v polnem soglasju s tržnimi cenami na debelo v Californiji. IzkuSen trpovec brzojavi. |>oSlje denar t^r sklene kupčijo. — Neodločen pisari pisma, premišlja in končno gleda — kako drugi služIjo. Pacific Grape Company1;za v°rk •» Flood Building i plw"eno pri: PACIFIC 6RAPE COMPANY SAN FRANCISCO, CALIF. *** WEST BROADWAY. NEW YORK1, ANTON ZBAŠNIK JAVNI NOTAR - Room 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. tNasproti sodni je.) Se priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu in v starem kraju. Preiskuje stanje zemljiič tukaj in v domovini. Posreduje pri izterjanju denarja v starem kraju Živečih dedičev od Varuha Tujezemskih Lastnin v Washingtonu. Izvriuje prevode in tolmači na sodniji in daje vsakovrstne informacile zastonj. -— Cene nizke, delo točno in pravilno! - POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženi. Čiste sobe s eno ali dvema porteljim*. Frc-itor sa 250 oaeb. Domača kohinja. Najnižjo cene. AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New York: