ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
17.APR.1932
ŠTEVILKA 16
PFEIFER: PRIJATELJA
66
Marinkovic je zamenjal Živkovica
Dne 4. t. m. je nenadoma podal svojo demisijo general P. Živkovič, ki je predsedoval naši vladi od 6. januarja 1929. nepretrgoma, torej 3 leta in 3 mesece. Predsedstvo nove vlade je bilo poverjeno dolgoletnemu zunanjemu ministru Voji Marinkovicu, ki je obdržal vseh dosedanjih 12 ministrov na istih mestih, kar je jasen znak, da se smer dosedanjega režima ne bo
izpremenila.
Velike protiangleškc demonstracije v Dublinu (glav. mestu Irske) so se vršile zadnje čase, enako tudi po vseh drugih irskih mestih.
Arm. general Peter Živkovič, dosedanji šef šestojanuarskega režima, ki je bil vnovič imenovan za poveljnika kraljeve garde.
Dr. Veja Marinkovic, naš zunanji minister, ki je prevzel sedaj še predsedstvo sicer neizpre-menjene vlade.
Pradavna mesta odkrivajo v Me/a potami j i ob Tigrisu, zgornja slika nam kaže pogled na razvaline vladnega poslopja in na grad
asirskih kraljev. Spodaj: Pogled na razvaline Capeja pri Šanghaju, ki je največ trpel od japonskega bombardiranja, pred roparskim navalom je štel 600.000 prebivalcev, sedaj pa 34 dni ni videl žive duše, ker je ležal ravno v strelski črti.
Pomladanski pogled na Kalemegdan v Belgradu, ki je bil še pred nekaj leti prava puščava in razvalina, danes je pa eno najlepših sprehajališč vzhodne Evrope; v ozadju se vidi Zemun, pred njim Ciganski otok, pri katerem se steka Sava v Donavo.
S konference štirih velesil (Anglije, Francije, Nemčije in Italije), ki se je vršila od 6. do 9. t. m. v Londonu in ki je razpravljala predvsem o vprašanju podonavske federacije. Spodnji sliki kažeta Tardieua (pa levi) in Macdonalda (na desni), ki dejansko vodita danes Evropo.
67
Po slovanskih deželah: Sofija
Sofija je kulturno in politično «rediSöe bratskega bolgarskega naroda, ki se bo prej ali slej gotovo združil s Srbi, Hrvati in Slovenci v skupno veliko Jugoslavijo, gegajočo od Jadranskega do črnega in Egejskega morja. Ze v starem veku je bilo tu mesto Serdica. kjer se je vršil 1. 347. tudi velik koncil, 1. 447. so pa mesto razdejali Huni. Za časa srednjeveškega bolgarskega earstva se je zopet pozidalo in je nosilo ime Sredec. Pod stoletnim turškim jarmom se ni moglo prav razmahniti, ko je postala Sofija leta 1878. prestolnica nove svobodne Bolgarije, pa napreduje izredno hitro. Dočlm je imela Se leta 1881. samo 20.000 prebivalcev, jih pa šteje sedaj že nad 220.000 in ima tudi po večini moderen, zapaduo evropski značaj. Sofija je sedei vseh najvišjih bolgarskih uradov, šol (univerza ust. 1. 1904) in številnih drugih kulturnih institucij (muzejev, zoološkega in botan. vrta, radio postaje itd.). V mestu je precej razvita industrija (tekstilna, papir itd.) in trgovina, saj tvori križišče vseh bolgarskih prometnih sredstev (tudi aerodrom). Najznamenitejša stavba^ Je cerkev Aleksandra Nevskega, ima pa tudi 2 katol. cerkvi. Kulturno življenje je jako živahno, odbijajo pa nekulturne metode strastnih politifinih bojev, vsled katerih krvavi ta tako hudo preizkušani slovanski narod.
Pogled na Sofijo s ptičje perspektive.
Na levi: Bolgarski kralj Boris
zapušča s svojim spremstvom narodno sobranje (parlament).
Na desni: Središče Sofije s prekrasno katedra I o Aleksan-dra Nevskega, na katero je bil izvršen pred nekaj leti atentat, spredaj (x) narodno sobranje (parlament).
Trg narodnega sobranja s spomenikom carja Aleksandra I. Osvoboditelja, na levi palača zunanjega ministrstva.
Zgoraj na desni: Kraljevi trg s kralje vim drorcem (x).
Na levi: Na sofilsid olici.
Na desni: Pogled na povprečno sofijsko alico
(ulica kneginje Klementine).
68
Nova šola
, Po večini evropskih držav se kaže v zadnjih lei ih naravnost nenaravna nadprodukcija obiSajne intelegence, kar povzroča med njo seveda tudi katastrofalno brezposelnost. To opažamo zadnja leta vedno bolj tudi pri nas. Eden glavnili vzrokov tega je gotovo napačna in zastarela ureditev vsega današnjega äolstva, česar tudi novi šolski zakoni niso prav nič izboljšali. Posebno se vidi to n. pr. pri popolnoma napačni ureditvi meščanskega šolstva, ki so danes prave tovarne polinteligentnega prolctarijata. Kako urejajo svoje šolstvo n. pr. Američani, kažejo spodnje slike, ki nam pred-očujejo največjo šolo sveta, ki so jo nedavno zgradili v Milwaukee in ki je stala skoro 300 milijonov dinarjev. Poseča jo nad 20.000 učencev in pod streho je združeno vse od lastne elektrarne preko tiskarne in pekarne do zobne klinike in vse to služi zgolj intenzivni praktični izučitvi učeuoev v vseh panogah in poklicih, tako da stopijo absolventi lahko takoj popolnoma in najnioil^iejše izvežbani v vse poklice.
t'ogled na največjo šolo na svetu
v Milwaukee (Amerika).
Na levi: Pogled na oddelek za strojne delavce.
Na desni: Oddelek za mesarske delavce.
Dekleta se uče strojepisja.
Na levi:   Na šoli je tudi poseben oddelek, kjer se vadijo dekleta prati in likati.
Zgoraj na levi: V tem oddelku se uče tesarji praktično svojo obrt.
Športni vestnik
(Foto I. Kosec) V nedeljo 10. t. m. je LNP priredila poizkusno reprezentančno tekmo, pri kateri so nastopili naši najboljši igralci. Vendar niso bili dobro sestavljeni radi tega je bilo A moštvo, v katerem bi morali igrati najboljši, premagano od B moštva s 3:2. Naše slike prikazujejo momente iz te tekme.
BalcrottslC  JugoalOV. ilalcarnc  v  Lfublfani — Ponatis posamcxnlS allk aovolten le s prluol/ea/em urcantiiva