60 Jožica Jožef Beg s knjižnih polic Jožica Jožef Beg Savina Zwitter: Pedagoško delo v šolski knjižnici. Ljubljana: Modrijan, 2012. 95 str., 24 cm. ISBN 978-961-241-679-9 Na knjižni trg je prišla nova knjiga s področja šolskega knjižničarstva z nas- lovom Pedagoško delo v šolski knjižnici. Avtorica je knjižničarka iz prakse in prinaša svoj pogled na pedagoško delo, ki je podprto z lastnimi izkušnjami. Iz vsebine: Delo Savine Zwitter Pedagoško delo v šolski knjižnici predstavlja različne segmen- te dela v šolski knjižnici in čeprav izhaja iz lastnih izkušenj v gimnazijski knjižnici, ga namenja tudi knjižničarjem v drugih srednjih in osnovnih šolah. Avtorica naj- prej predstavi didaktična in psihološka izhodišča pedagoškega dela v knjižnici: opozori na spremembe, ki so jih tudi v knjižnični prostor prinesli posodobljeni učni načrti za gimnazije iz leta 2008, pri čemer poudari spremembe v vrednoten- ju znanja, vlogo kritičnega mišljenja, vrste inteligentnosti, pomen upoštevanja tipov zaznavanja in razvijanja različnih lastnosti pri dijakih. Pri tem teoretična spoznanja ves čas povezuje s praktičnimi primeri, povezanimi s prakso. Šolski knjižničar izvaja pedagoško delo s skupinami dijakov in s posameznimi uporabniki, tudi z učitelji. Težišče je na delu z dijaki: kako jih motiviramo, da postanejo aktivni uporabniki knjižnice, kakšna naj bo uvodna ura za dijake prvega letnika v knjižnici, kako izvajamo vsebine knjižnično informacijskega znanja, ki po predmetniku gimnazije spada v obvezni del obveznih izbirnih vsebin, torej avtorica navaja izkušnje iz gimnazijske šolske knjižnice. Kljub temu bodo avtoričine izkušnje v pomoč tudi ostalim šolskim knjižničarjem pri izvajanju bibliopedagoških ur. Med vsebi- nami Savina Zwitter posebej izpostavlja delo z viri ter razvijanje pismenosti – bralne in informacijske, torej področja, ki so pomembna za pripravo na vseživljenjsko učenje, pri vsem tem pa posebej poudari nujnost povezave teh vsebin s konkretnimi zadolžitvami, z nalogami, ki jih pripravimo skupaj z učiteljem v okviru medpredmetnega sodelovanja. Šolskim knjižničarjem bodo v pomoč priporočila za svetovanje dijakom, kako razvijamo njihovo samostojnost pri iskanju in jim nudimo pomoč pri razreševanju informacijskega problema. Avtorica predstavi potek natančnega opredeljevanja problema in pomoči pri iskanju gradiva (tudi pri iskanju gradiva s pomočjo signature, ki jo najdejo v OPAC-u ali pa s pomočjo vrstilcev UDK) ter referenčni pogovor kot obliko razreševanja informacijske- ga problema. Posebno pozornost posveča individualnemu delu z uporabniki, pri čemer izpostavi delo z nadarjenimi dijaki in z dijaki s posebnimi potrebami. Ker knjižničarji tako kot ostali pedagoški delavci nismo posebej usposobljeni za delo z dijaki s posebnimi potrebami, je ravno slednje poglavje posebej koristno, saj nas opozori, na kaj moramo biti pozorni pri komunikaciji s slepimi in slabovidnimi, z gluhimi in naglušnimi dijaki, gibalno oviranimi dijaki itd. Šolskim knjižničarjem je pri delu in komunikaciji z uporabniki v pomoč sodobna teh- nologija, zato avtorica opozori na možnosti, ki nam jih prinaša tehnološki napredek, in predstavi nekaj predlogov za uporabo spletne učilnice (objava gradiva, forumi – formalni in neformalni, kvizi ipd.) pa tudi za pripravo knjižnične spletne strani. Čeprav je uporaba informacijskih virov in možnosti, ki nam jih ponuja računalnik, v sodobni knjižnici nujnost, avtorica ne pozabi večkrat opozoriti na pasti, povezane z uporabo spletnih virov, posebno pozornost pa posveča tudi vzgajanju dijakov k pravilnemu navajanju virov. V delu je poudarjen tudi pomen sodelovanja šolskega knjižničarja z ostalimi pedagoš- kimi delavci, sodelovanje v prenovah šolskih programov, na pedagoških konferencah itd. Temu lahko samo pritrdimo: sodelovanje knjižničarja z ostalimi pedagoškimi delavci je nujno. Dijake namreč lahko vzgojimo v kritične uporabnike različnih virov, bralno in informacijsko pismene ljudi le s sodelovalnim delom na nivoju šole. Pedagoško delo torej poteka z dijaki in učitelji, v skupinah in individualno, pri sodelovalnem, medpredmetnem in projektnem delu, ob mentorstvu mladim knjižničarjem, na pedagoških konferencah itd. Knjižničar mora za uspešno delo obvladati referenčni pogovor, biti z uporabniki vedno prijazen, upoštevati njihove želje, spoštovati njihove posebnosti, razumeti dru- gačnost, spremljati novosti na knjižnem trgu in na področju novih tehnologij, svetovati uporabnikom od literaturi …