# Beseda himna izhaja iz grške besede hýmnos, kar pomeni »pesem, zahvalna pe- sem, slavnostna pesem«.1 Slovenska splošna leksika in literarna stroka, ki obravnava himne z vidika besedila, terminološko ne loèujeta med njenim prvotnim pomenom in v današ- njem èasu najbolj razširjeno obliko himne, dr`avno. Nasprotno pa muzikološka litera- tura, ki prouèuje tovrstno obliko v povezavi z glasbo, loèeno obravnava hvalnice glede na rabo, ki se je manifestirala skozi tisoèletno zgodovino njihovega obstanka. Podobno kot v nemški muzikološki leksiki sta tudi v slo- venski pojma himnus in himna vsebinsko lo- èena ter pojasnjena v posebnih geslih. Him- nus sega v antiko, ko je pomenil hvalnico raz- liènim bogovom ali junakom, v starokršèanski in srednjeveški umetnosti pa hvalnico Bogu. Himna je razlo`ena kot »slavnostna, vznesena pesem, ki izra`a zavest idejne, narodne in dr- `avne pripadnosti«.2 V angleški muzikološki literaturi je poimenovanje še bolj jasno ter- minološko loèeno s pojmoma hymn in natio- nal anthem. Narodno oziroma dr`avno him- no, ki se je uveljavljala od srede 18. stoletja, nedvoumno poleg samostalnika oznaèuje tudi pridevnik. Himna se je v sedanjem, najbolj razšir- jenem in splošno uveljavljenem, pojmovanju utrdila kot pesem, ki slu`i poèastitvi dr`ave ob pomembnih dr`avnih dogodkih in dru- gih sveèanostih. Poleg grba in zastave je him- na eden izmed treh uradnih dr`avnih sim- bolov, zapisana je kot ustavna kategorija. Njena vsebina in oblika ter raba so podrob- no doloèene z zakonom. V skladu z njim se himna izvaja tudi na pomembnih medna- rodnih sreèanjih, kulturnih in športnih do- godkih. Njena vloga je ostala enaka kot pred poldrugim stoletjem, ko se je zaèela himna uveljavljati kot slavnostna dr`avna pesem, glede na dru`bene okolišèine se je spreme- nilo le prizorišèe njenega izvajanja. Danes igranje himne ni veè obièajno v gledališèih in koncertnih dvoranah kot nekoè. Narodno oziroma dr`avno himno sestav- ljata besedilo in glasba. Himne v svojem pr- votnem pomenu niso bile nujno povezane z glasbo, njihova oblika in vsebina sta se skozi zgodovino spreminjali. Sprva so bile slavnost- ne pesmi, ki so jih v grški antiki prepevali v èast bogovom in junakom. Pod vplivom grš- kih pesnikov so kasneje himne ustvarjali tudi veliki rimski pesniki, v srednjem veku so him- ne prepevali kot molitve v èast in zahvalo Bogu. Na zaèetku 19. stoletja so himne so- èasno z dru`beno-politiènimi spremembami pridobile nov pomen. Hkrati z izoblikova- njem mešèanstva in formiranjem dr`av so himne postale tudi eden izmed njenih sim- bolov. Z vznikanjem nacionalnih prizadevanj je naraslo število narodnih in dr`avnih himen, nekatere so nastale `e prej. Najprej se je kot himna uveljavila angleška, ki je svojo funkcijo opravljala `e od srede 18. stoletja. Konec 18. stoletja so nastale še španska, danska, fran- coska in avstrijska himna. Nekatere dr`ave so himne uzakonile kasneje, Japonska konec 19. 01*/"#2 7  .  !  8 .      5.    stoletja, Kitajska sredi 20. stoletja, Avstralija in nove evropske dr`ave konec 20. stoletja. Himne mnogih dr`av so nastale sluèajno, nekatere med njimi skrivajo v sebi zanimivo zgodbo. Med njimi velja omeniti slavno fran- cosko himno La Marseillaise, ki je slu`ila kot vzor mnogim drugim in se je zaradi njene razširjenosti in prepoznavnosti uveljavil iz nje izpeljan splošni pojem, marseljeza.3 Bila je vzor tudi Davorinu Jenku in njegovi budnici Naprej zastave Slave, ki jo je slovenski narod desetletja prepeval kot svojo narodno himno. La Marseillaise je bila plod zgodovinskega tre- nutka, ko je Francija napovedala vojno pru- sko-avstrijski koaliciji leta 1792. Takrat je oficir francoske vojske in hkrati ljubiteljski glasbe- nik, C. J. Rouget de Lisle, pod moènim vti- som navdušenja v eni sami noèi napisal vo- jaško koraènico za rensko armado. Pesem ta- krat na bojišèu niso peli. Melodijo so prevzeli jakobinci v Marseillu, od tod tudi njeno ime. Zanosna melodija se je skupaj z njimi širila do glavnega mesta, bila je natisnjena v sto ti- soèih primerkih, vendar brez navedbe avtor- ja. V vojaških spopadih je bila od tedaj njena sugestivna moè nepojmljiva. Tudi »slovenska marseljeza«,4 Jenkova Naprej zastave Slave, je bila plod moène zunanje spodbude in domo- ljubja, porojenega iz nje. Davorin Jenko je melodijo na besedilo Simona Jenka napisal ne- posredno zatem, ko ga je razjezilo protisloven- sko pisanje v dunajskem èasopisu. Skladba je nastala leta 1860 na Dunaju, tam bila prviè iz- vedena na kulturni prireditvi študentov slo- vanske narodnosti, od tod pa se je hitro raz- širila in vnemala rodoljube po vseh slovanskih de`elah. Desetletja je veljala za slovensko na- rodno himno, njeno petdesetletnico so v Ljub- ljani obele`ili s slavnostnim koncertom. Poleg še danes aktualne francoske himne ima zanimivo zgodovino tudi nekdanja av- strijska himna, ki so jo v okviru monarhije prepevali tudi v slovenskih de`elah. Pesem je bila za himno razglašena `e leta 1797 in velja za eno izmed najstarejših dr`avnih himen. Slavna je tudi zaradi svojega ustvarjalca, skla- datelja Josepha Haydna, ki je melodijo na besedilo Lorenza Leopolda Haschka napisal v èasu umika Napoleonove vojske iz Dunaja. Haydna je navdihnila angleška himna, ki jo je slišal med bivanjem v Londonu. Besedilo himne so do leta 1848, ko je postal avstrijski cesar Franc Jo`ef, veèkrat spreminjali. Takrat so razpisali nateèaj in izbrali novo besedilo Johanna Gabriela Seidla. To himno so pre- pevali do konca prve vojne, do razpada Av- stro-Ogrske, Haydnova melodija pa je z no- vimi verzi zopet veljala za himno med letoma 1929 in 1947. Takrat so Avstrijci izbrali novo himno, saj si je Haydnovo melodijo za himno prisvojila tudi Nemèija. Na Slovenskem so v okviru nekdanjega avstrijskega cesarstva himno prviè peli v Ljubljani v nemškem je- ziku ob cesarjevem rojstnem dnevu `e v letu njenega nastanka, leta 1797. Prevod prvih štirih vrstic v slovenski jezik je takrat objavil Valentin Vodnik v Lublanskih Novizah. Na bésedah Slovenskega društva so himno pre- pevali v prevodu Luke Jerana, dunajske oblasti pa so potrdile šele njen tretji prevod v sloven- ski jezik, ki ga je Lovro Toman objavil v No- vicah leta 1855. Poleg dr`avnih so v 19. stoletju nastajale še druge himne. Z razcvetom društvenega `iv- ljenja od šestdesetih let so se mno`ile tudi sveèane pesmi v èast razliènih pevskih, telo- vadnih, gasilskih ali planinskih društev. Po- stale so njihov zašèitni znak. Med Slovenci je še danes znana in priljubljena ponarodela planinska himna, Alja`eva Oj Triglav moj dom, ki je nastala pred veè kot sto leti. V preteklosti je bila po slovanskih de`elah zelo razširjena in vplivna pesem, ki je slavnostno obele`ila prvi slovanski kongres v Pragi leta 1848. V prevodu Hej Slovenci so jo istega leta prepevali tudi v Ljubljani. Pridobila je zna- èilnosti vseslovanske himne, saj so jo prepevali vsi slovanski narodi. Njenega ustvarjalca Sa- 5. # muela Tomašika so ob obisku Prage leta 1834 k pisanju prilo`nostnih verzov spodbudile tamkajšnje narodnostne razmere, v katerih je vladal nemški jezik in nemška kultura. Bese- dilo je podlo`il melodiji znane poljske pesmi, ki se jo je spomnil med ustvarjanjem budniš- kih verzov. Prav slednja je kasneje slu`ila kot himna dvema dr`avama in bila vzrok marsi- kateri zadregi. Leta 1926 je postala poljska dr- `avna himna, po drugi svetovni vojni pa je ista melodija s starim besedilom Hej Slovani veljala za himno v tedanji Jugoslaviji. V okviru te dr`ave so jo prepevali tudi Slovenci. V 20. stoletju je dru`beno-politièni razvoj spodbudil nastanek t.i. nadnacionalnih himen. Internacionala je v mnogih dr`avah (tudi v Italiji in Jugoslaviji) veljala za himno levo usmerjene politiène revolucionarne oz. delavske stranke, med letoma 1917 in 1943 je bila priznana tudi kot ruska himna. Mnogo let je obstajala panafriška himna. V zaèetku leta 1972 je Herbert von Karajan priredil glav- no temo finala Beethovnove devete simfonije, ki jo je ministrski svet Evrope sprejel za evrop- sko himno. Tudi Organizacija zdru`enih narodov ima svojo himno, èeprav le-ta ni 5. Prešernova zdravljica    uradno priznana. Himna kot slavnostna pe- sem v zadnjem èasu pridobiva pomembno vlogo tudi na dru`beno-politièno nevtral- nem, športnem podroèju. @e od leta 1896 na olimpijskih igrah igrajo olimpijsko him- no, ob svetovnih prvenstvih pa izbirajo pri- lo`nostno himno. Dr`avna himna je slavnostna pesem, ki s svojo besedno in glasbeno vsebino simbolizira narod in dr`avo ter izra`a spoštovanje. Njeno besedno sporoèilo je vezano na zgodovinski spomin naroda, razkriva znaèilnosti in poseb- nosti naroda v èasu, ko je bilo napisano. Torej nosi peèat èasa, prostora in dru`be. Med av- torji besedil za himno je le malo slavnih pe- snikov. Besedilo ponavadi ne razkriva velikih umetniških ambicij. Aktualno prilo`nostno besedilo je mnogokrat nastalo spontano, kot plod danega duha èasa, doloèenega zgodovin- skega trenutka. Opeva skupne narodove ob- èutke: `eljo po svobodi in poziv v boj, ljube- zen do svoje de`ele, politièno idejo, molitev ali èašèenje nacionalnih herojev in kraljev. Z literarnega stališèa je bolj kot estetska vred- nost pomembno sporoèilo, ki ga besedilo vse- buje. Pesem je kitièna, verzi so ponavadi pre- prosti, lahko dojemljivi in hkrati zanosni, saj je njihov namen, da poveèujejo zavest o moèi in poveèujejo upe o svobodi najširših narod- nih slojev. Zanimivo je, da imajo veèjeziène dr`ave tudi veè jezikovnih razlièic svoje him- ne. Današnja švicarska himna ima na enako melodijo kar štiri besedila, ki se med seboj razlikujejo ne le zaradi jezika; tudi kanadska himna ima dve razlièici. Glasba je bistvena sestavina narodnih (dr- `avnih) himen in enakovredna tekstovnemu delu. Veèkrat so aktualno besedilo podlo`ili znani melodiji, ki se je pela med narodom (kot pri angleški himni), pri drugih himnah je nastalo najprej besedilo (kot pri stari av- strijski himni), vèasih sta besedilo in melodija nastajala hkrati (kot pri francoski himni). Melodija je nepogrešljiva sestavina himne, njeno razpoznavno znamenje. Melodije za himno so ponavadi preproste, vendar dovolj izrazite, da si jih lahko zapomnijo najširši slo- ji. Njihov obseg, ritmièna in harmonska struktura morajo biti primerni za mno`ièno petje. Tudi med avtorji glasbe za himno po- navadi ni slavnih imen, najveèkrat so to manj znani glasbeniki, tudi ljubiteljski glasbeniki, ali pa je ustvarjalec celo neznan. Melodije so v himnah mnogokrat starejše in tudi obstojnejše kot besedilo, ki so ga gle- de na spremenjene dru`beno-politiène raz- mere (npr. ob zamenjavi kralja) pri nekaterih himnah zamenjali z ustreznejšim. Takšen je primer pri stari avstrijski himni, za katero je melodijo napisal Joseph Haydn. Zanimivo je, da je melodijo po prvi svetovni vojni za himno prevzela Nemèija. Novo besedilo Deutschland, Deutschland über alles je odra`alo njene tedanje politiène te`nje. Še bolj kot Haydnova je bila priljubljena in razširjena melodija angleške himne, ki so si jo prisvojile razliène dr`ave za svojo himno. Najbolj ver- jetna je domneva, da je melodija nemškega izvora in jo je priredil angleški skladatelj He- nry Purcell. Kmalu po krstni izvedbi v lon- donskem gledališèu sredi 18. stoletja je po- stala popularna v razliènih evropskih dr`avah. Melodiji so podlo`ili nov tekst in jo kot svojo himno prepevali Danci, Nemci, Švicarji, neu- radno tudi Švedi, prebivalci Liechtensteina in v prvih letih svoje neodvisnosti tudi Ame- rièani. Zanimivo je, da je ista melodija med prvo svetovno vojno kot himnièna èastila nasprotujoèe si strani; prepevali so jo Angle`i in Nemci. Glasbena vsebina himne ustreza besedni, ki je v skladu z njo lahko sveèana, ima zna- èilnosti koraènice ali pa je idilièno spevna. Mnogim himnam je bila zgled angleška God save the King/Queen zaradi svojega umirjene- ga, sveèanega znaèaja. Besedilu, v katerem ljudstvo prosi Boga za dobrobit svojega vla- darja, ustreza statièna ritmièna gradnja in po- 5. # stopno melodièno gibanje. Tako zgrajena je tudi nekdanja srbska himna Bo`e pravde, ki jo je uglasbil Davorin Jenko med svojim bi- vanjem v Beogradu. Slednjo so v okviru dr- `ave SHS po prvi vojni kot del tridelne himne (himne srbskega, hrvaškega in slovenskega na- roda) prepevali tudi Slovenci. Prav tako po- gost glasbeni vzor so bile vojaške koraènice, še zlasti francoska himna La Marseillaise. Ta je tako s svojo ritmièno strukturo kot tudi z melodièno gradnjo, še zlasti z intervalnim postopom kvarte navzgor, bila zgled tistim himnam, ki opisujejo boj za narodovo svobo- do. V nasprotju z njimi je na druge moèno vplivala spevnost melodij italijanskih opernih mojstrov. Himne s tako melodijo najveèkrat opevajo lepote svoje de`ele. Takšna je tudi sedanja hrvaška himna Lijepa naša. V him- nah nekaterih azijskih dr`av se ka`ejo ele- menti tradicionalne ljudske glasbe, ponekod so folklorne znaèilnosti še bolj poudarjene z rabo ljudskih glasbil. Le redke dr`ave, pre- te`no tiste srednjega vzhoda, pa so za svoj dr- `avni simbol sprejele himno brez besedila, kratke, fanfaram podobne melodije. Himno izbira narod sam. O tem odloèa njena vloga v dru`beni praksi ter odnos do nje, kar z drugimi besedami pomeni pred- vsem njeno funkcijo ob pomembnejših na- rodnih prireditvah in sveèanostih. Mnoge na- rodne himne so prepevali desetletja, preden so jih uradno priznali za himne. Zanimiv je primer Avstralcev, ki so svojo himno izbrali na referendumu leta 1984. Odloèili so se za staro pesem, ki je `e stoletje `ivela med na- rodom. Nizozemska himna je bila priznana skoraj tri stoletja po svojem nastanku in velja danes za najstarejšo himno v Evropi. Nastala je `e v 16. stoletju, za himno je bila razgla- šena leta 1932. Himna je ponavadi postala ti- sta domoljubna pesem, ki so jo ljudje vzeli za svojo in jo prepevali ob posebnih prilo`- nostih. Tak primer je npr. Zdravljica, ki so jo Slovenci sami povzdignili v himno, še pre- den je bila uradno priznana. Od šestdesetih let preteklega stoletja so jo, najprej v aka- demskih krogih, prepevali ob vsakoletni po- delitvi Prešernovih nagrad, ob svojem kultur- nem prazniku. Simbolizirala je ne le sloven- sko kulturno ampak tudi nacionalno zavest. Navzoèi so jo obièajno poslušali stoje in jo s tem povzdignili v svojo himno. V èasu pre- lomnih politiènih dogajanj, razpada stare dr- `ave, konec osemdesetih in na zaèetku devet- desetih let pa se je njen pomen še okrepil. Za republiško himno je bila v skladu z ustavo pretekle dr`ave razglašena leta 1989, za dr`av- no priznana v parlamentu še pred uradno raz- glasitvijo nove (in sedanje) dr`ave. Takšen naèin izbora himne, ki temelji na recepciji, je primernejši in uspešnejši od ravnanja, za katerega so se odloèili v povojni Jugoslaviji. Dolgotrajni veèkratni poskusi, da bi izbrali himno preko nateèaja, so bili neuspešni. Raz- logov je veè. Po eni strani je bila pesem Hej Slovani, èeprav neprimerna, usidrana v zavesti ljudi, po drugi strani pa so bili nateèaji neus- pešni morda tudi zato, ker so loèeno izbirali besedilo in glasbo oziroma obratno. Himna po glasbeni plati spada med zvrst tako imenovane uporabne glasbe, torej glasbo, ki je namenjena izvajanju, glasbo za vse in vsakogar. Njeno uporabnost zaznamujejo funkcije, ki jih opravlja. Poleg reprezentativ- ne vloge je prednostni namen himne, da spodbuja obèutke pripadnosti in predanosti dr`avi, narodu ali politiènemu gibanju. V pri- merjavi z drugima dvema dr`avnima simbo- loma, grbom in zastavo, ki simbolizirata dr- `avo na vizualni ravni, deluje himna na veè ravneh, z besedilom in glasbo. Petje spodbu- ja pri izvajalcih in poslušalcih moèno skupno obèutje. Pesem zdru`uje ljudi v ideji in veri ter spodbuja kolektivna èustva pri najširših mno`icah in vseh slojih. Dru`bena funkcija himne, ki se konkretizira zlasti v dejanjih re- cepcije, je èasovno spremenljiva. Pomembne so torej dane okolišèine, v katerih se himna 5.    izvaja, se pravi, kdo jo izvaja in posluša ter kako jo sprejema. Ob posamezni izvedbi iz- zvenita tekst in glasba v doloèenem èasu, toda himna `ivi stalno med narodom. Bese- dilo in glasba himne sta avtonomna in tudi delujeta vsak zase. Himna se izvaja lahko tudi brez besedila, v instrumentalni verziji, naj- veèkrat pa zbrana mno`ica spontano zraven prepeva. Glasba spro`a takojšnjo in neposred- no odzivnost, aktivira skupna pozitivna èus- tva. Njen uèinek se poveèa ob mno`ièni iz- vedbi, saj je navdušenje hitro prenosljivo. Tudi doloèen zgodovinski trenutek poveèa psihološki uèinek himne; najmoènejši je bil v èasu nacionalnih kriz in v vojnih èasih. Ta- krat se je tudi poveèalo število izvedb in okre- pil njen pomen. Himne niso estetski temveè dru`beni fe- nomen, zato je iskanje estetskih vrednot problematièno. Njihove ustvarjalce je vodilo rodoljubje in ne notranja umetniška nuja. Takšne prilo`nostne pesmi so bile plod moè- ne zunanje spodbude, doloèenega zgodovin- skega trenutka. Njihova besedna in glasbena vsebina je sledila sprejetim, `e uveljavljenim vzorcem. Ker himne spadajo med tako ime- novano uporabno glasbo, je treba njihovo vrednost presojati v luèi meril, ki veljajo za funkcionalno glasbo. Smiselno je torej pre- sojati odnos med himno ter namenom, ka- terim slu`i. Njeno vrednost je treba spoznati znotraj kulture doloèenega naroda, saj na- rodne himne izhajajo iz kulturne tradicije naroda in so tudi del nje. 1. Snoj, Marko, Etimološki slovar, Ljubljana, 1997 str. 203. 2. Leksikon Glasba, Ljubljana, 1981, str 107. 3. Slovar slovenskega knji`njega jezika, Ljubljana 1975, str. 697 4. Jenko, Davorin: Davorin Jenko in himna naprej zastave Slave, Novi akordi IX/1910, 3, str. 17-18. 5.