Št. 23/ Leto 64 / Celje, 24. marec 2009 / Cena 0,81 EUR Poraz in ogorčeni trener pred skupsčino kluba Dva strela v prsni koš v Jamovi ulici Unescove celjske šole so se združile v skupnem projektu in pripravile zanimiv večer kulture in kulina-rike. Barbarin rov brez novih odgovorov Večerja, na kateri se ni samo jedlo Medtem ko se v Hudi Jami v Laškem vrstijo obiski hrvaških delegacij, preiskovalci še nimajo novih odgovorov na vprašanja o identiteti in številu žrtev. DOGODKI NOVI TEDNIK Mladen Bajić in Barbara Brezigar sta se poklonila spominu na žrtve v Barbarinem rovu, ki sta si ga kasneje tudi ogledala. Barbara brez novih odgovorov Medtem ko se v Hudi Jami v Laškem vrstijo obiski hrvaških delegacij, v petek se je v rov podal še hrvaški državni tožilec Mladen Bajić, preiskovalci novih odgovorov na vprašanja o identiteti in številu žrtev, katerih posmrtne ostanke so našli pred tremi tedni, še nimajo. Nazaj previdno jemljejo celo že podane izjave, saj »preiskava še ni v fazi, ko bi lahko z gotovostjo povedali kaj več«. Tako je ob petkovem ogledu Barbarinega rova, v katerega sta vstopila generalna državna tožilca Slovenije in Hrvaške Barbara Brezigar in Mladen Bajić, ponovno zatrdil pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Pavle Jamnik, ki v preiskavi sodeluje v okviru akcije Sprava. »Zaenkrat iz jame posmrtnih ostankov še nismo odstranjevali. Še vedno se poskušamo prebiti do jaškov, kjer spet ne vemo, kaj nas čaka. Ko bodo delo končali sodnomedicinski izvedenci, bodo ostanki prepeljani v mariborsko kostnico. Več v tej fazi preiskave ne moremo povedati,« je bil jedrnat Jamnik. S še manj podatki razpolaga Brezigarjeva, kljub vse glasnejšim pritiskom s strani Hrvaške, naj se vendarle pove, ali so v jami tudi žrtve hrvaške narodnosti. Hrvaške delegacije (Kosor-jeva, veteranske organizacije, zdaj še Bajić) pa se medtem kar vrstijo pred rovom v Hudi Jami, čeprav ni nobenih dokazov o narodnosti žrtev. »V rovu nismo našli nobenih dokumentov, zgolj nekaj osebnih predmetov, čevljev in oblačil žrtev. Nimam podatka o tem, da naj bi bili med njimi tudi otroški čevlji,« je ob petkovem srečanju z Bajićem in novinarji zatrdila Brezigarjeva. »Vse, kar nam ostaja, so nekatera pričevanja o tem, da so bili v Laškem v tem času tudi hrvaški vojni ujetniki,« je še povedala in potrdila, da se je na policijo obrnilo več prič z dodatnimi informacijami, nekaj jih je osebno poklicalo tudi njo samo. v ■ v o tegobah srednjih šol Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je v petek mudil na Celjskem, kjer je obiskal šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju in nato še Šolski center Šentjur. Ob obisku se je predvsem seznanil s tegobami dveh šol, ki na našem območju še najbolj občutita vsakoletno krizo ob vpisu zaradi vse manjšega zanimanja za programe strokovnega in poklicnega izobraževanja. Kakšnih konkretnih rešitev Lukšič sicer ni nakazal, je pa prisluhnil stiskam obeh šol, ki kljub prenovi programov, promociji in uvajanju novih izobraževalnih programov v zadnjem obdobju vsako šolsko leto komaj oblikujeta oddelke dijakov. V Celju se je sicer mudil tudi v vlogi govornika na prvem slovenskem strokovnem posvetu na področju hortikulture. Spremljala ga je namestnica generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo Simona Vrevc. Direktorica šole Jadranka Se- les mu je ob ogledu šolskega parka predstavila zaskrbljujoče stanje zaradi upadanja zanimanja za poklice v hortikulturi, hkrati pa poudarila prepotrebno obnovo šole, ki vrh vsega niti nima svoje telovadnice. V šentjurskem šolskem centru se je Lukšič srečal s predstavniki zavoda in občine. Za zaprtimi vrati so govorili o prihajajočih 100-letnicah kmetijske šole in Osnovne šole Franja Malgaja. Med bolj perečimi temami pa sta bili uvedba novih šolskih programov na šolskem centru in ureditev zemljiškega stanja. Pri slednjem gre za pravni lastniški spor med podjetjem Meja in šolskim centrom. V podrobnosti se minister pred javnostjo ni spuščal. V Šentjurju pa je ponovno slišal veliko o osipu vpisa ter vse večji konkurenci na različnih šolah s podobnimi programi. Kot je v splošni izjavi poudaril Lukšič, bodo vprašanja uvajanja novih programov ter morebitnih združevanj šol v šolske centre reševali v okviru nacionalnega razmisleka o celotni mreži šol. PM, StO, foto: GrupA Minister Lukšič se je z direktorico celjske šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Jadranko Seles (levo) sprehodil po šolskem parku. Pavle Jamnik razen kratkih izjav, še bolj skopih kot dan po odkritju posmrtnih ostankov, o podrobnostih preiskave molči. Skrb za kranjsko sivko V okviru pomladnega sejma so slovenski čebelarji pripravili 32. državni strokovni posvet, na katerem je sodeloval tudi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Kot se je izkazalo, so po lanskem črnem letu letos slovenski čebelarji bolj optimistični. Lani so se namreč dogajale izgube čebel in pomori, za povrh pa je čebelarje prizadela še izjemno slaba letina. Za letos kaže, da so čebele dobro prezimile, kar precej posluha pa jim po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča namenja tudi država. Tako je za podporo čebelarstvu namenjenih dobrih 680 tisoč evrov. Na ministrstvu so ustanovili strokovni svet za čebelarstvo, vzpostavljena je javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki jo izvaja ČZS. Za delovanje službe je namenjenih 870 tisoč evrov, v tem okviru pa izvajajo tudi enoten pristop za zatiranje varoje. Na ministrstvu proučujejo možnosti, da bi kranjsko sivko uvrstili med ogrožene živalske vrste, s čimer bi se odprle možnosti za podporo v okviru skupne kmetijske politike, seveda če bi Slovenija pridobila soglasje Evropske unije. Posebno pozornost pa bo ministrstvo letos namenilo preprečevanju pomorov in izginjanju čebel. Tako že veljajo zaostreni pogoji uporabe fitofarmacevt-skih sredstev (FFS), posebni postopki pri setvi tretiranega semena in povečan obseg inšpekcijskega nadzora. Med drugim izvajajo dodatna usposabljanja za kmete, v prihodnjih tednih pa bodo izvedli tudi akcijo obveščanja širše javnosti oziroma »vrtičkarjev« o pravilni uporabi FFS. US Kaj lahko ponudi Hrvaška? Kot je poudaril Bajić, je »najprej treba skrbno pregledati vse materialne dokaze, ki so v jami dostopni, in ugotoviti, kaj se je dogajalo ter kdo so žrtve.« Brezigarjevi je pri preiskavi ponudil tudi pomoč hrvaškega tožilstva, predvsem v obliki izmenjave informacij, medtem ko sta oba tožilca poudarila, da se zavedata, da mora država preiskavo na svojem ozemlju voditi po načelih suverenosti. Sodelovanje med državama v primeru Barbarinega rova naj bi se tako nadaljevalo predvsem v obliki iskanja realne in skupne slike dogajanja po vojni v letu 1945, Bajić pa je obljubil, da bo Hrvaška posredovala ar- hivsko gradivo, ki bi lahko bilo v pomoč. »Tudi na Hrvaškem se nam je oglasilo kar nekaj prič z informacijami o povojnem dogajanju v Sloveniji oziroma o tranzitu in gibanju ujetnikov čez državo, vendar se nobena ne nanaša konkretno na Barbarin rov,« je še poudaril Bajić. Preiskava Barbarinega rova, od odkritja posmrtnih ostankov ravno minevajo trije tedni, se bo očitno še zavlekla, medtem ko razen nekaj skopih, na trenutke celo nasprotujočih si informacij s strani preiskovalcev podrobnosti o poteku zaenkrat niso znane. Morebitne priče pa, razen v pogovorih s policijo, še vedno molčijo. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Na osnovi sklepa Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 1356/2008 z dne 13. 2. 2009 STEČAJNI UPRAVITELJ DOLŽNIKA Organizacijske storitve Janko Grobelšek, s. p., Železarska cesta 2, Štore OBJAVLJA PRODAJO PREMOŽENJA Z JAVNO DRAŽBO ki bo dne 8. 4. 2009 ob 14:00 v sobi 236/II Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22 I. PREDMET PRODAJE Nepremičnine stečajnega dolžnika, in sicer: A. Stečajnemu dolžniku do celote lastna nepremičnina pare. št. 1197, vpisana v vi. št. 467, k.o. Teharje, ki po ZK izpisku predstavlja zelenico v izmeri 1.104,00 m2. B. Stečajnemu dolžniku do 4/6 celote solastna nepremičnina pare. št. 1198, vpisana v vi. št. 869, k.o. Teharje, ki po ZK izpisku predstavlja dvorišče v izmeri 836,00 m2, zelenico v izmeri 802,00 m2 in poslovno stavbo v izmeri 445,00 m2 Premoženje pod točkama A in B se prodaja v kompletu in je ocenjeno s strani stalnega sodnega cenilca za gradbeništvo Franca Repinca. Iz cenitvenega poročila in mnenja o vrednosti nepremičnine z dne 3. 7. 2007 izhaja, da znaša tržna vrednost nepremičnin 183.575,73 EUR, izhodiščna likvidacijska vrednost pa 128.503,00 EUR. Izklicna cena za nepremičnine znaša 184.000,00 EUR neto. Pogoji prodaje in sodelovanja ter pravila javne dražbe so natančno razvidni iz razpisa dražbe, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa. Vse informacije v zvezi s prodajo in z ogledom premoženja ter cenilnih poročil dobijo zainteresirani kupci pri stečajnem upravitelju, odvetniku Borutu Sokliču, Ljubljanska 11, Celje, in sicer vsak delovni dan od 8. do 16. ure po predhodnem dogovoru ali na tel. št. 03/425 09 90. . Ogled nepremičnin in cenilnega zapisnika je mogoč po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Stečajni upravitelj, odvetnik Borut Soklič m St. 23 - 24. marec 2009 NOVI TEDNIK DOGODKI 3 Pomlad na celjskem sejmišču Bela nevesta v tilu - preživeto! v* radiocelje " 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz »Alter« scena, ekstra gneča... sejem Altermed Pred leti so imeli na sejmu Flora tekmovanje za najlepši šopek, vse izdelane šopke pa so kasneje prodali na dražbi. Zadnja leta zanimanja za dobrodelne dražbe na žalost ni več. Čeprav smo zakorakali v pomlad, se to po vetrovnem in mrzlem koncu tedna še ni posebej opazilo. Se je pa pomlad »razcvetela« v cvetličnih aranžmajih in šopkih, ki jih je bilo na celjskem sejmišču vse polno. Obiskovalce sta najbolj navdušila svetovno znana flori-sta, Annemie Duchateau, floristka belgijske kraljeve hiše, ter Madžar Ferenc Kruzslicz, mentor številnih evropskih cvetličarskih prvakov. Kot sta pokazala, se za prijeten in izviren aranžma ni potrebno vreči v velike stroške. Precej večji stroški pa čakajo bodoče mladoporočence, zato je dobro vedeti, kaj lahko pričakuješ za svoje denar. Obenem so dobili veliko namigov, na kaj ne smemo pozabiti, če želimo, da bo nepozaben »dan ljubezni« res popoln. Da pa cvetje ni le za okras, temveč vir hrane za čebele, so opozorili čebelarji. Kaj vse poleg cvetja pomaga, da se človek počuti bolje ter notranje zacveti, je opozoril sejem Altermed. Letošnje sejemsko dogajanje se je torej začelo s popolnim četvorčkom. RP, foto: SHERPA Bi si drznili doma pripraviti takšno dekoracijo? Cvetličarji pravijo, daje v recesiji bolje kupiti novo lončnico kot nov kos pohištva ali nov gospodinjski stroj... Cvetje človeka spremlja vse življenje in na vseh področjih. V Sloveniji je preko 1400 podjetij, ki se ukvarjajo s cvetličarsko ah vrtnarsko dejavnostjo. To pa pomeni, da je v tej dejavnosti zaposlenih preko 3000 cvetličarjev in vrtnarjev. Št. 23 - 24. marec 2009 -^ M, Rdeča nit sejmov- cvetje s čebelicami. Tokrat »cvetje« v obliki butaric, ki jih boste potrebovali čez dobra dva tedna, ter vsem znane čebelice Maje. V okviru sejma Flora so pripravili že 10. tekmovanje dijakov, bodočih cvetličarjev in vrtnarjev. Dijaki so se pomerili v štirih kategorijah, kar tri prva mesta pa so zasedli bodoči cvetličarji in vrtnarji iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju. Najlepši poročni šopek za nevesto in naprstni šopek za ženina je izdelala Anita Pozvek, Monika Lešnik je najbolje uredila vhod v hišo, za najboljšo notranjo ureditev prostora na temo presenečanje za materinski dan pa je bil nagrajen Jernej Mazej. Floristka belgijske kraljevske hiše Annemie Duchateau in mentor številnih evropskih cvetličarskih prvakov Ferenc Kruzslicz - za velikonočno okrasitev lahko uporabite celo ostanke cvetja in zelenja, ki jih dopolnite z jajci, perjem ter kakšnim svežim cvetjem. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 16.3.2009 in 20.3.2009 Iznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR Ispi CICG Cinkarna Celje 0,00 0,00 0,00 CETG Cetis 58,90 67,80 -1,83 GRVG Gorenje 11,70 87,20 -0,63 PILR Pivovarna Laško 45,83 83,50 4,16 JTKS Juteks 0,00 6,30 0,00 ET0G Etol 0,00 0,00 0,00 Optimizem iz evropskih trgov ni vplival na dogajanje na Ljubljanski borzi, saj je v minulem tednu indeks SBI 20 pridobil le 0,20 odstotka in zaključil teden pri 3.500 indeksnih točkah. Tudi indeks najpomembnejših domačih družb je teden zaključil na izhodiščni vrednosti, in sicer pri 835 indeksnih točkah. V minulem tednu so bile za razlikö od preteklega obdobja v ospredju nekatere delnice iz finančnega sektorja. V prvem delu tedna je izstopala druga največja domača banka Nova KBM, a je nakupna mrzlica za delnice KBMR do konca tedna zbledela. Delnice Nove KBM so minuli teden pridobile 4,4 odstotka iz se iz zgodovinskega dna, ki ga je banka dosegla pri 7,10 evra, povzpela do enotnega tečaja 8,34 evra. Še bolje se je odrezala največja domača zavarovalna skupina - Zavarovalnica Triglav, ki je beležila visoko rast, in sicer v višini 6 odstotkov in tako zaključila sredino trgovanje pri 13,73 evra. Nekoliko slabše se je odrezala najprometnejša družba Ljubljanske borze, novomeška Krka, ki je izgubila 2,4 odstotka ter tako zaključila petkovo trgovanje pri 51,46 evra. Med poraženci tedna velja omeniti Luko Koper. Upravljaveč koprskega pristanišča je zdrsnil pod mejo 20 evrov in tako v preteklem tednu izgubil 5,2 odstotka. INDEKSI MED 16.3.2009 in 20.3.2009 Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 3.460,75 0.59 Dogodki v preteklih dneh dokazujejo, da vlagatelji po dolgem obdobju pesimizma in slabih novic na vsako pozi-tivnejšo novico reagirajo v zvrhano mero optimizma. Omenjeni efekt lahko v zadnjih dneh spremljamo na kapitalskih trgih, kar priča, da bo v naslednjem obdobju vsaka dobra novica nadpovprečno nagrajena. Glede na visoko rast borznih indeksov v preteklih dneh lahko v kratkem pričakujemo umiritev rasti in kratkoročno korekcijo delniških tečajev. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Znova pobuda o združitvi rogaških steklarn? V zadnjem času se je o Steklarski novi, ki je v 100-od-stotni lasti države, govorilo marsikaj. Od tega, da jo čaka kontroliram stečaj, do zadnje govorice, da jo bo pod svoje okrilje vzela sosednja Steklarna Rogaška. Uradnih podatkov o tem, kaj čaka približno tristo zaposlenih v Steklarski novi, ni. Iz neuradnih, a precej zanesljivih virov smo izvedeli, da je ideja o marec 2009 - združitvi obeh steklarn znova aktualna. Ob tem se delavcem postavlja vprašanje, kako bo lahko Steklarna Rogaška pod svoje okrilje vzela še dve tretjini delavcev Steklarske nove, če je že sama zmanjševala zaposlene. Skrbijo jih tudi govorice, da bodo delavce za dan dali na borzo in šele nato sprejeli v novo službo, saj ne želijo nase prevzeti vseh obveznosti, ki bi v primeru odpuščanj pripadala delavcem. »Sploh pa imajo delavci Steklarske nove občutek, da država želi bolj pomagati Steklarni Rogaška, ki je v zasebni lasti, kot nam, ki smo v državni lasti,« je povedal neimenovan vir. Zaradi dolgotrajne bolezni direktorja Tea Pajnika je mesto prokuristke v Steklarski novi prevzela Janja Holcman. Žal tudi nje včeraj za več pojasnil nismo uspeli dobiti. RP Finančni sektor vliva optimizem Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo v minulem tednu rahlo pozitivno, vendar se je povečan promet iz preteklega tedna ponovno umiril in vrnil na dnevno povprečje med 2 do 3 milijona evrov. Pozitivno vzdušje na kapitalskih trgih se je preneslo tudi v minuli teden, saj so delniški tečaji na vseh evropskih trgih nadaljevali v pozitivnem trendu. Razloge za nadaljevanje rasti lahko pripišemo makroekonomskim indikatorjem iz ameriškega gospodarstva, ki so bih nad pričakovanji tamkajšnjih analitikov. Poudariti velja, da je bil pozitiven predvsem podatek o prodaji novozgrajenih hiš, ki je bil visoko nad pričakovanji. Ta je v začetku minulega tedna dodobra opogumil vlagatelje, ki so z novimi nakupi potisnili globalne borzne indekse krepko navzgor. Št. 23 - 24. Pri sejmih, namenjenih splošni javnosti, se za obiskovalce in tudi razstavljalce ni treba bati. Družbo Celjski sejem bolj skrbijo prihajajoči specializirani sejmi. Pomladni sejmi uspešni. In kako naprej? V nedeljo se je na celjskem sejmišču končal sejemski četvorček Flora, Poroka, Altermed ter čebelarska razstava. Dogodke si je v treh dneh ogledalo 20.800 obiskovalcev, kar je štiri odstotke več kot lani. letošnja sejemska otvoritev bi se lahko štela za uspešno, najverjetneje pa z naslednjim sejemskim projektom, namenjenim predvsem poslovni javnosti, organizatorji ne bodo več tako zadovoljni. V treh dneh se je v petih sejemskih dvoranah predstavilo 415 razstavljalcev, večinoma stalnih gostov celjskih pomladnih sejmov, pravi izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar. »Pri tem trojčku oziroma četvorčku so le tri do štiri >stara< podjetja, ki so do zdaj vedno sodelovala z nami, letos manjkala. Razlogi so znani - gospodarska recesija, saj imajo velike finančne težave. To seveda sprejmemo, obenem pa iščemo priložnosti še drugje. Vedno so še druge možnosti na trgu,« je prepričana Obrez Preskarjeva. Ker so pomladni sejmi na-menjeni širšem občinstvu, so jo še dobro odnesli. Slabše kaže naslednjemu projektu, sejemskem četvorčku, ki je namenjen predvsem orodjarstvu, branži, ki je trenutno najbolj na udaru. »Tukaj se bolj odraža globalna gospodarska kriza,« priznava izvršna direktorica. »Dogovarjanj z razstavljala o pogojih, pričakovanjih je več, predvsem pa smo skupaj ugotovili, da je treba vztra- jati, saj so sejmi izjemna priložnost. Pa tudi, da jim lahko sejmi resnično pomagajo prebroditi krizo. Saj če se jim na eni strani zmanjšuje povpraševanje, je sejem lahko nova priložnost. Pred kratkim mi je nekdo od razstavljalcev dejal, da se sejmu ne bo odpovedal, saj mu v štirih dneh prinese več stikov, kot bi jih sicer dobil v pol leta.« Sam Celjski sejem je zaradi globalne krize izgubil še eno obetavno priložnost - Avtomobilski salon Slovenije, ki bi ga, če ne bi vmes prišlo do odpovedi, v Celju gostili drugič. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Škrabl je želel Almin dom odkupiti Usoda Alminega doma, ki je zaradi stečaja Hudournika zaprt, še ni nič bolj jasna, kot je bila pred tednom dni. Na predlog stečajne upraviteljice Tanje Praprotnik iz Ljubljane so iz njega rešili hitro pokvarljivo blago, medtem ko vse ostalo ostaja pod ključem. Kot je pojasnil lastnik gaške Slatine Anton Škrabl, opreme v Alminem domu, je predlagatelju stečaja, av-znani izdelovalec orgel iz Ro- strijski banki Kärtner Spar- kasse, predlagal, da odkupi celoten Almin dom. Vendar njegovega predloga niso hoteli upoštevati, čeprav bi po mnenju Škrabla banka tako končno dobila povrnjeno glavnico ter še nekaj obresti. Škrabl dodaja, da je še vedno pripravljen odkupiti cel objekt. Že leta 2004 je na dražbi z odkupom opreme pomagal podjetju Hudournik. Približno 600 tisoč evrov vredno opremo jim je nato dajal v najem. »Mislim, da so tukaj stečaj razglasih malce prehitro, površno in nedorečeno, saj ves objekt ni v lasti Hudournika. Zdaj čakam, kakšni bodo nameni stečajne upraviteljice,« pravi Škrabl. RP Varnost Celjanov odvisna od zvezd Za poplavno varnost ne bo nič dodatnega državnega denarja - R-CERO primer dobre prakse Minister za okolje in prostor Kari Erjavec se je v petek srečal s celjskim županom Bojanom Šrotom. Govorila sta predvsem o poplavni varnosti in težavah zaradi gradnje suhih zadrževalnikov. Minister Erjavec je povedal, da kljub protestnemu pismu celjskih mestnih svetnikov in župana Šrota zaradi zmanjšanja protipoplavnih sredstev v predlogu rebalansa proračuna dodatnih sredstev ne bo. Povečala so se namreč sredstva za čiščenje rečnih strug. Kot smo poročali pred časom, so celjski mestni svetniki in župan Bojan Šrot na vlado in na okoljskega ministra Erjavca naslovili protestno pismo, saj je v rebalansu proračuna predvidenih kar pet milijonov evrov manj sredstev za protipoplavno varnost, skupno le 3,2 milijona evrov. Minister Erjavec je pojasnil, da drugih sredstev ne bo: »Sredstva, ki so zagotovljena v rebalansu, bodo omogočila tiste aktivnosti, ki so predvidene. Povečali pa smo v rebalansu sredstva, ki so namenjena za čiščenje strug z 12 milijonov na 21 milijonov evrov.« Na vprašanje, ali to pomeni, da so Celjani varni pred poplavami, pa je odgovoril: »To je pa odvisno od zvezd.« Župan Bojan Šrot je ob tem povedal, da bi ministrstvo lahko varčevalo predvsem pri vodnem skladu: »Mi vemo, da se je v prejšnjih letih velik del denarja vodnega sklada uporabljal za ureditve brežin in ostalega pri gradnji hidroelektrarn. Mislimo, da je to nekorektno in da bi bilo treba ta vodni sklad vendarle uporabljati sorazmerno po celi Sloveniji in da so hidroelektrarne pač gospodarski projekt, ki se ne more v taki meri sofinancirati iz vodnega sklada.« Kdaj do zadrževalnikov? Mestna občina Celje je sicer glede poplavne varnosti sklenila pogodbo z ministrstvom za okolje in prostor, da bo pripravila projektno dokumentacijo za protipoplav-ne ukrepe, ki se lahko financirajo iz kohezijskega sklada: »Slovenija je v finančni perspektivi 2007-2013 pridobila okoli 70 milijonov evrov dodatnih sredstev rav- no za protipoplavne ukrepe. Mi smo idejne projekte že pripravili, so stvari že zelo daleč. Nas pa najbolj muči problem državnega lokacijskega načrta za suhe zadrževalnike.« Teh bo, skupno na Savinji in Dreti, devet, Šrot pa je ministru Erjavcu predlagal, da bi jih urejevali postopno. Kot je pojasnil, bodo zagotovo pri nekaterih večje težave oziroma bo odpor okolja večji kot pri recimo tistih, ki bodo na območjih, ki so v lasti države oziroma v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč. »Vsak zadrževalnik bo po mojem že imel učinek na poplavno varnost vseh urbanizacij ob Savinji. In v želji, da bi vendarle ujeli še ta vlak do leta 2011, bomo predlagali, da se tega projekta lotimo od zadrževalnika do zadrževalnika,« je dejal Šrot in še dodal, da so odpori proti zadrževalnikom najbrž zaradi napačnih predstav, kaj zadrževalniki sploh so: »Suhi zadrževalniki ne bodo nič drugega kot travne površine z brano s trideset stopinj naklona, ki se jih lahko strojno kosi, in bodo mogoče enkrat na nekaj let poplavljene za dan ali dva.« Minister Erjavec je glede državnega prostorskega načrta dejal, da načrtujejo, da bo sprejet prihodnje leto. Primer dobre prakse Okoljskemu ministru so predstavili tudi projekt R-CERO. Erjavec je dejal, da je Celje oziroma celjska regija primer dobre prakse, kako je treba reševati okoljske probleme in da je v Celju primer modernega centra za ravnanj e z odpadki. Za drugo fazo regijskega centra za ravnanje z odpadki ministrstvo za okolje in prostor celjski občini še ni plačalo osem milijonov evrov. Minister je na srečanju s Šrotom zagotovil, da so sredstva predvidena tako v rebalansu kot tudi v sprejetem državnem proračunu in da bo občina denar zagotovo dobila. Kot kaže pa dela na regijskem centru niso končana, kot je povedal Šrot: »V Celju bomo morali razmišljati o skladišču tako za gorivo kot za odpadke v primeru tehničnih napak na kakšni napravi ali pa v primeru remonta, saj bo treba te odpadke nekje začasno skladiščiti, česar projektant ni predvidel.« Zdi pa se, da so to manjše težave, kot jih imajo nekatere druge občine, ki se že bojijo zaprtja deponij. Evropska direktiva namreč določa, da bodo morala vsa odlagališča, ki ne bodo pridobila IPPC dovoljenja (okoljsko dovoljenje), svoja vrata zapreti 14. julija letos. Minister Erjavec je povedal, da še iščejo rešitve za posamezna odlagališča. Ali bodo odlagališča lahko še poslovala, naj bi bilo znano maja. ŠPELA KURALT Foto: GrupA Minister za okolje in prostor Kari Erjavec in celjski župan Bojan Šrot Na osnovi sklepa Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 1410/2008 z dne 13. 2. 2009 STEČAJNI UPRAVITELJ DOLŽNIKA ARKA import export, d.o.o. - v stečaju, Hmeljarska 1, Žalec OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ki bo dne 8. 4. 2009 ob 15. uri v sobi 236/II Okrožnega sodišča v Celju I. PREDMET PRODAJE 1. Osebno vozilo Hyundai Getz, 1,5 diesel, leto izdelave 2005, prevoženih približno 120.000 km, prostornina 1493 ccm, moč 60 kW, kovinsko modre barve. Po mnenju stalnega sodnega cenilca Željka Markana znaša tržna vrednost vozila 4.214,00 EUR, likvidacijska vrednost pa 2.950,00 EUR. Izklicna cena za premoženje pod točko 1. je enaka likvidacijski vrednosti in znaša 2.950,00 EUR neto. 2. Osebno vozilo Hyundai Getz, 1,3 bencin, leto izdelave 2005, prevoženih približno 96.000 km, prostornina 1341 ccm, moč 62 kW, bele barve. Po mnenju stalnega sodnega cenilca Željka Markana znaša tržna vrednost vozila 3.027,00 EUR, likvidacijska vrednost pa 2.120,00 EUR. Izklicna cena za premoženje pod točko 2. je enaka likvidacijski vrednosti in znaša 2.120,00 EUR neto. 3. Osebno vozilo Hyundai Getz, 1,5 diesel, leto izdelave 2005, prevoženih približno 108.000 km, prostornina 1493 ccm, moč 60 kW, kovinsko modre barve, rahlo poškodovan sprednji levi blatnik in zadnji odbijač. Po mnenju stalnega sodnega cenilca Željka Markana znaša tržna vrednost vozila 4.005,00 EUR, likvidacijska vrednost pa 2.804,00 EUR. Izklicna cena za premoženje pod točko 3. je enaka likvidacijski vrednosti in znaša 2.804,00 EUR neto. 4. Osebno vozilo BMW 320 D, diesel, prva registracija 8.1.2003, prevoženih približno 225.000 km, prostornina 1995 ccm, moč 110 kW, črne barve. Po mnenju stalnega sodnega cenilca Željka Markana znaša tržna vrednost vozila 9.178,00 EUR, likvidacijska vrednost pa 7.800,00 EUR. Izklicna cena za premoženje pod točko 4. je enaka likvidacijski vrednosti in znaša 7.800,00 EUR neto. 5. Osebno vozilo Citroen Berlingo 2.0, diesel, leto izdelave 2002, prevoženih približno 250.000 km, prostornina 1997 ccm, moč 66 kW, srebrne barve. Po mnenju stalnega sodnega cenilca Željka Markana znaša tržna vrednost vozila 2.860,00 EUR, likvidacijska vrednost pa 2.290,00 EUR. Izklicna cena za premoženje pod točko 5. je enaka likvidacijski vrednosti in znaša 2.290,00 EUR neto. Pogoji prodaje in sodelovanja ter pravila javne dražbe so natančno razvidni iz razpisa dražbe, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa. Vse informacije v zvezi s prodajo in z ogledom premoženja dobijo zainteresirani kupci pri stečajnem upravitelju, odvetniku Borutu Sokliču, Ljubljanska 11, Celje, in sicer vsak delovni dan od 8. do 16. ure po predhodnem dogovoru ali na tel. št. 03/425 09 90. Ogled predmetov prodaje je mogoč po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Stečajni upravitelj, odvetnik Borut Soklič Žalski upokojenec, pišem ti »Staro vodstvo«, če se ta- I žiBBM^^^^i ko izrazimo, je že deman- p tiralo županove izjave o f WmtmzmmsKi- im^* nevmešavanju in jih ozna- Sfelf. ff* čilo kot neresnične. To ute- I meljujejo z dopisom za obč- I W «Til 'H\ ni zbor in nekaterimi žu- ^ J. panovimi izjavami; sestan- I TäjjjBfe * kom v žalskem hotelu, kjer , *" naj bi se dogovorili o me- ■ slIllN^iB''^™" ■ * njavi predsednika Janeza - t Krofliča; ter njegovim na- ^^^BMhMju^dKj^^^^H logom, da so, kljub temu, ' da so solastniki, zamenja-li ključavnico na vratih »Javna žalska tajna« je, da so bistvo spora okrog vodenja društva stara nesoglasja in zamere med županom upravnih prostorov. Lojzetom Posedelom in predsednikom v odstopu Janezom Krofličem. - Št. 21 - 17. marec 2009 Dogajanje okrog razcepljenih žalskih upokojencev, ki se »ponašajo« z dvema vodstvoma, bo očitno dobilo še kar nekaj nadaljevanj. Spomnimo, da je minuli teden vodstvo Društva upokojencev Žalec z začasnim predsednikom Jožetom Kekom na novinarski konferenci predstavilo dogajanje, ki je pripeljalo do dvojnega vodstva, hkrati pa so izrazili ogorčenje, ker so jim zamenjali ključavnice na vratih upravnih prostorov in ker se, po njihovem, v delo DU preveč vmešava župan Lojze Posedel. Župan Posedel v svojem pismu odgovarja, da se s sodelavci močno zaveda odgovornosti do starejše generacije in tudi do vseh oblik društvenega dela in ustvarjanja. »Prepričan sem, da smo to z dosedanjim delom dokazali. Gre za uveljavljen sistem financiranja društev, še posebej zveze društev upokojencev, in ustanovitev univerze za III. življenjsko obdobje ter organizacijo in udeležbo na različnih prireditvah, namenjenih starejši generaciji,« pravi župan Lojze Posedel in poudarja, da je bil o nezado- voljstvu večine članov upravnega odbora obveščen januarja, ko se je pojavila tudi prva zahteva po odstopu predsednika Janeza Krofliča. Ker se to ni zgodilo, so nekateri člani UO (po županovem mnenju večina) sklicali februarja izredno skupščino, kjer so razrešili Krofhča, na marčevskem občnem zboru pa za predsednika DU Žalec izvolili Milana Udovča. »Zato ne gre za samooklicano vodstvo društva, ki bi delovalo v nasprotju s pravili društva,« zatrjuje žalski župan. »Nikoli ne kritiziram programov ali kogarkoli, vedno pa o vsaki stvari ali posamezniku javno izrazim svoje mnenje ali stališče,« je navedel župan Posedel, ki še trdi, da ne pozna programa prejšnjega vodstva in da je bil občni zbor, na katerem člani niso sprejeli Krofličevega odstopa, sklican brez soglasja večine članic in članov DU Žalec. Prav tako župan zatrjuje, da bodo prostori DU še naprej namenjeni za delovanje društva. »Nikoli se ne vmešavam v delo katerega koli društva, razen takrat, kadar lahko kaj pomagam. V vaše društvo se res ne želim vtikati in se tudi ne bom, lahko pa pomagam, če boste želeli,« pravi župan, ki dodaja, da bo podpiral vodstvo in UO s predsednikom Milanom Udovčem na čelu. US, foto: TT leveč Spoznajte ekipo Radia Celje na malce drugačen način. Pokramljajte s prepoznavnimi glasovi Radia Celje. Odpeljemo vas na izlet , na potep z jeklenim konjičkom podjetja RSL Leveč, se okrepčamo z odličnim kosilom v Vili Široko in izvemo marsikaj novega. g Priloženi kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, akcija Spoznaj in pokramljaj, Prešernova 19,3000 Celje. Ali pokličite 090 93 61 70 (L (cena klica iz omrežja Telekoma Slovenije je 0,66 evra, ceno zveze iz drugih omrežij določajo drugi operaterji) Na potep vabita Saša Pukl in Maja Gorjup! I Br^ M ■ KT JaÜ IME IN PRIIMEK NAStOV TEUTONSKA ŠTEVILKA Za oživitev Celja V Mestni občini Celje pripravljajo še dva nova projekta, ki bi ju radi prijavili na razpis za evropska sredstva. Oba bi uvrstili pod okrilje projekta Celjski včeraj in jutri. S prvim projektom, ki je že pripravljen na razpis, želijo urediti vsebinsko povezavo med Knežjim dvorcem, Savinjskim nabrežjem z lapidarijem in Starim gradom. Z drugim projektom pa želijo celovito urediti staro mestno jedro oziroma gre za izbor ulične opreme, tlakov, določitev lokacij za gostinske vrtove in prireditve. Za ta projekt bodo vaprilu pridobili idejne zasnove osmih arhitektov, ki so jih povabili k sodelovanju, nato pa se bo začela izdelava projektne dokumentacije. Oba projekta namreč nameravajo prijaviti na primeren razpis za sofinanciranje. ŠK Darujte kri Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije v aprilu. V Šmartnem ob Paki (zdravstvena postaja) bo 2. aprila, v Velenju (OŠ Livada) 7. in 8., na Planini pri Sevnici (zdravstvena postaja) 9., v Šempetru v Savinjski dolini (OŠ) 16., v Vitanju (OŠ) 23. ter v Kozjem (motel Ribnik) 30. aprila. Celjski Zares vodi Pen Za novega predsednika Mestnega odbora Zares Celje je bil izvoljen Matjaž Pen. 48-letni diplomirani inženir kemijske tehnologije, sicer novinec v politiki, ki se je zadnja leta ukvarjal z vodenjem podjetja za gospodarjenje z odpadki, je na tem mestu zamenjal dr. Branka Lobnikarja, ki je po državnozborskih volitvah postal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo. VZ Čistilno napravo zahtevajo julija Glavna letošnja naložba v občini Kozje je gradnja čistilne naprave v občinskem središču, ki jo gradijo s finančno podporo Evropske unije. V letošnjem občinskem proračunu, ki so ga sprejeli pred nekaj dnevi, namenjajo za različne naložbe nekaj nad polovico sredstev. V proračunu Kozjega načrtujejo letos 3,6 milijona evrov prihodkov ter 4,2 milijona odhodkov, razliko med obema pa predstavlja prenos sredstev od lani ter pol milijona evrov za najetje kredita. Med večjimi naložbami so še vložek v odkup zemljišča in pripravo dokumentacije za bodočo obrtno cono, gradnja krožišča v Kozjem, priprava dokumentacije za gradnjo večnamenske dvorane v Kozjem ter gradnja vodovodnega omrežja Poklek, ki jo kot triletni projekt sofinancira Evropska unija. Načrti za krožišče v Kozjem so že potrjeni, poteka postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, prav tako opravljajo odkupe zemljišč na območju krožišča. »Tako računam, da je mogoče, da pride do izgradnje letos. Za krožišče so sredstva v državnem proračunu zagotovljena,« pojasnjuje župan Kocman. Na gradbišču 700 tisoč evrov vredne čistilne naprave v Kozjem so imeli težave, ker je voda zalila celotno gradbišče ter so morali priskočiti na pomoč gasilci. »Gradnja čistilne naprave kljub temu poteka po programu,« pravi župan Andrej Kocman. Zaradi pogojev Evropske unije mora biti zgrajena do julija, vsi priklopi morajo biti izgotovljeni do septembra. »Skupaj z upravljalcem naprave, podjetjem OKP Rogaška Slatina, že pripravljamo vse potrebno za individualne priklope,« dodaja Kocman. BJ POŠ Šentrupert odvisna od državnega rebalansa Že kar nekaj časa je minilo, odkar je Občino Laško šokirala odločitev ministrstva za šolstvo, da gradnjo nove Podružnične osnovne šole Šentrupert ne uvrsti med aktualne oziroma prednostne investicije. Zdaj čaka na (ne) milost rebalansa proračuna. Nič ni pomagalo niti zaskrbljujoče dejstvo, da imajo otroci in zaposleni še vedno pouk v izjemno nevarnih razmerah: dotrajanih prostorih z nekajkrat prekoračeno stopnjo radioaktivnega sevanja, s salonitnimi materiali ter prahom z vsebnostjo nevarnega radona. Pritožbe občine na ministrstvu niso kaj dosti zalegle, čeprav je bilo obljubljeno, da bodo skupaj iskali rešitve. V igri so bila tudi interventna sredstva, zdaj pa občina čaka na aprilski rebalans proračuna, po katerem bo ministrstvo za šols- tvo odločilo, ali in v kolikšni meri bo sofinanciralo izgradnjo nove šole. »Upamo, da se bo šola v Šentrupertu uvrstila na seznam. Trenutno ne vemo niti, ali lahko upamo na redno sofinanciranje ali bodo na voljo interventna sredstva. Občina ima sicer v letošnjem proračunu zagotovljenih približno 500 tisoč evrov za začetek gradnje, rok pa je 31. avgust. Medtem celotna investicija, ki je brez države ne bomo mogli izpeljati, znaša kar 2 milijona evrov,« pravi vodja laškega občinskega oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril. Kot še dodaja, bi bila morebitna interventno dodeljena sredstva nekakšen dvorezen meč. »To bi namreč pomenilo, da moramo v celoti sami investirati gradnjo, sredstva pa bi šele kasneje dobili povrnjena.« POLONA MASTNAK Začetka gradnje POŠ Šentrupert do rebalansa proračuna ni mogoče napovedati. mladih, ponekod celo vsi učenci posameznih šol. Očistili so bregove vodotokov, obrobja pešpoti in cest ter manjša divja odlagališča. Akcija je potekala tudi pri centrih, kjer se večkrat zbirajo mladi in starejši občani. Udeleženci so pobrali približno 13 ton odpadkov oziroma okoli 10 kamionov. Razveseljive so ugotovitve udeležencev, da je manj divjih odlagališč, kar pomeni, da občani vse bolj uporabljajo zbirni center kosovnih odpadkov v Vrbju. Je pa še vedno veliko odpadkov, predvsem vrečk, pločevink in drage embalaže ob cestah, kjer jih nevestni vozniki od-vržejo iz vozil. TT acfiocelje V*f * 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Št. 21 - 17. marec 2009 Akcija je bila dobro pripravljena, saj so bila zbirna mesta opremljena s pripomočki, zagotovljena pa so bila tovorna vozila za odvoz nabranih odpadkov. Razveseljivo je, da je poleg starejših v akciji sodelovalo tudi veliko Petrovški upokojenci na delu Uspešno nad smeti Občina Žalec je ob svetovnem dnevu voda v soboto izvedla obsežno čistilno akcijo na območju celotne občine. Kot vsako leto se je tudi letos akcije udeležilo veliko občanov, približno 660 v vseh krajevnih in tudi v Mestni skupnosti Žalec. NOVI TEDNIK 7 Potrdilo o vlogi - DONOSNA NALOŽBA, ZAVAROVANA PRIHODNOST > omogoča poravnavo zapadlih obveznosti do Banke Celje d.d., > omogoča zavarovanje kreditov pri Banki Celje d.d., > daje možnost pridobitve lombardnega kredita, > daje možnost prodaje na sekundarnem trgu. v-----J Skupščina pri slavljencu Dr. Kogoj častni član Spominčice Na frankofonskem dnevu navdušili Primorci Zavod za šolstvo je, kot smo že poročali, skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport ter francoskim inštitutom v četrtek v Celju pripravil frankofonski dan. Tradicionalnega festivala francoske besede se je udeležilo 140 dijakov, nekaj osnovnošolcev in študentska gledališka skupina. Čeprav organizatorji poudarjajo, da ne gre za tekmovanje, saj so prav vsi nastopajoči dobri, so tudi na enajstem frankofonskem dnevu v Celju izbrali najboljše. Najbolj so navdušili štirje dijaki Gimnazije Nova Gorica s skečem v francoščini. Francoski inštitut Charles Nodier jim je podaril nagradno potovanje v Francijo. Najvidnejšemu slovenskemu gerontop-sihiatru doc. dr. Alešu Kogoju so v Šentjurju prejšnji četrtek izročili diplomo častnega člana Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur. Kogojeva bibliografija obsega več kot 150 enot, v mnogih se posveča sodobni in celoviti obravnavi bolnikov z demenco. Kot so zapisali v obrazložitvi, je izredno pomembna predvsem njegova aktivnost pri širjenju lokalne mreže samopomoči pri tej vse pogostejši bolezni sodobnega časa. Pri tem tesno sodeluje z zunanjimi sodelavci, nevladnimi organizacijami in društvi, ki lahko pomagajo pri soočenju s to boleznijo. Vseskozi se zaveda pomena podobnih društev na lokalni ravni in jih strokovno podpira. Kot predavatelj psihiatrije deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih visokošolskih zavodih. Na Psihiatrični kliniki v Ljubljani vodi enoto za gerontopsihiatrijo, ki je namenjena diagnostiki, zdravljenju, zdravstveni negi, socialni obravnavi in rehabilitaciji duševnih motenj, nastalih v starosti. Žal teh ne znamo zdraviti. Osnovni namen obravnave gerontopsihia-tričnih bolnikov je zato ohranjati raven zdravja, preprečevati slabšanje bolezni in lajšati trpljenje. »Demenca je bolezen, s katero se običajno srečujejo ljudje v starosti. Višja kot je starost, večja je verjetnost, da nekdo zboli. In ker se življenjska doba v Sloveniji povečuje - to je sicer znamenje napredka - se žal po drugi strani povečuje tudi število ljudi z demenco,« razlaga Kogoj. V prihodnosti bo imela sodobna družba teh težav vedno več. »Glede na evropske podatke - slovenska evidenca še ni tako zelo dodelana - lahko ocenjujemo, da je trenutno v Sloveniji okrog 22 tisoč ljudi s starostno demenco. Doc. dr. Aleš Kogoj Vsaj še enkrat toliko ljudem se bolezen napoveduje. Tako bo število ljudi z demenco v prihodnjih letih poraslo za 40 odstotkov. Število starostnikov na drugi strani pa se ne bo tako zelo povečalo.« Priznanja častnega člana je bil Kogoj iskreno vesel. »Že od vsega začetka slovenskega združenja Spominčica je bil interes, da se dejavnosti razširijo po celotni Sloveniji. Zelo sem zadovoljen, da se je v Šentjurju našel tako dober tim, ki je pripravljen ogromno narediti za dobro bolnikov z demenco in predvsem njihovih svojcev. Z ljudmi, ki imajo tak zagon ter izžarevajo tako energijo, vedno rad sodelujem,« je zaključil Kogoj. StO Še lobirajo za podpise V petek so se na 54. skupščini Gasilske zveze Žalec zbrali delegati iz 35 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev, ki jih je pozdravil poveljnik PGD Leveč Damjan Lupše. V zvezo je včlanjenih 3982 članov, kar je za 622 več kot leto poprej. Naraščanje članstva je zelo spodbudno in jih uvršča med večje gasilske zve-z;e v Sloveniji. Največ pozornosti so lani namenili strokovnemu usposabljanju. Lani so gasilci posredovali 178-krat, od tega 75-krat v prometni nesrečah, v 33 primerih so nudili tehnično pomoč, 61-krat pa so posredovali v primerih požarov na objektih, v naravi in zaradi vremenskih ujm. Poskrbeli so tudi za prevoz pitne vode in ukrepali pri zemeljskem plazu v Studencih. Na državnem tekmovanju je nastopilo deset ekip, mladinke Gomilskega so postale državne prvakinje in se bo- Dolgoročna potrdila o vlogi: minimalni vpis 10.000 evrov 13 mesecev: 4,40 % fiksna obrestna mera ali 18 mesecev: 4,60 % fiksna obrestna mera Kratkoročna potrdila o vlogi: 6 mesecev: 4,00% fiksna obrestna mera Skupščino Gasilske zveze Žalec so pripravili v Levcu, kjer bodo 20. junija slavili lOIHetnico društva. - Št. 23 - 24. marec 2009 Več informacij najdete na: www.banka-celje.si Po dobrem mesecu dni so člani, podporniki umestitve hitre trase v laško občino, združeni pod imenom Naša prihodnost, zbrali malo manj kot 1.500 podpisov podpore. »Podpise zbiramo na spletni strani in fizično, ob obisku laških gospodinjstev. Z odzivom smo izjemno zadovoljni, do konca aprila, tako dolgo bomo podpise še zbirali, jih pričakujemo še več,« je na priložnostni novinarski konferenci povedala članica Naše prihodnosti Urška Knez. Vmes so člani oblikovali še eno zloženko, v kateri navajajo prednosti umestitve trase 3. razvojne osi v Laško. Poleg čistejšega zraka v samem Laškem, večje pretočnosti in bolj varnega prometa navajajo še dobre povezave za gospodarstvo in turizem ter spodbude za razvoj podjetništva. Na vprašanje, kakšen smisel vidijo v zbiranju podpisov, ki verjetno na samo umestitev trase ne bodo imeli bistvenega vpliva, pa Knezova odgovarja: »Naš namen ostaja pokazati odgovornim in projektantom, da nismo vsi Laščani proti trasi, in hkrati občanom predstaviti tudi pozitivne vidike. Po zbiranju, v maju, bomo podpise podpore posredovali odgovor- do na kvalifikacijah pomerile za gasilsko olimpijado v Ostravi... Sodelovali so tudi na drugih tekmovanjih, mladi so se odpravili v poletno gasilsko šolo v Savudrijo, v mnogih društvih pa se ponašajo z novimi vozili, opremo in drugimi pridobitvami. Tudi letos bodo največ pozornosti posvetili izobraževanju, strokovno-operativnemu področju in preventivni dejavnosti. TT Najugodnejša obrestna mera potrdit o vlogi za fizične osebe. Samo pri Banki Celje. Naša prihodnost bo po besedah Urške Knez podpise podpore zbirala še do maja. nim v vednost, prav tako vodstvu Občine Laško.« PM 8 IZ NAŠIH KRAJEV iwi fini Še umreti si ne bi upali Javno podjetje Komunala Vitanje, ki je posredovalo vitanjskemu občinskemu svetu predlog za do 300-od-stotno povišanje nekaterih pogrebnih storitev, je uspelo le delno. »Če bomo sprejeli tako visoke podražitve, si občani še umreti ne bodo upali,« je napol v šali ter napol zares komentiral eden od svetnikov. Treba je povedati, da Vi-tanjčani cen pogrebnih storitev niso povišali že eno desetletje, zato so tamkajšnje cene neprimerno nižje kot v bližnjih Zrečah ali Slovenskih Konjicah. Naročniki storitev so zaradi nizkih cen seveda zadovoljni, kar pa ne velja za javno komunalno podjetje, ki zaradi tega beleži slabe finančne rezultate. Svetniki in občinska uprava, ki so na zadnji seji razpravljali o predlagani uskladitvi cen s sosednjimi Zrečami in Slo- venskimi Konjicami, se s takojšnjo astronomsko podražitvijo nikakor niso strinjali. V Vitanju je stala doslej, na primer storitev uporaba mrliške vežice s kuhinjo (pogreb isti dan) 20 evrov, Komunala Vitanje pa je predlagala podražitev na 60 evrov, podobno kot to stane v Zrečah in Slovenskih Konjicah. Izkop in zasip žarnega groba je stal doslej 20 evrov, komunala je predlagala 75 evrov. Cene večine drugih storitev so želeli kar podvojiti. Tako se je občinski svet odločil za uvodno 30-odstotno povišanje cen storitev, saj so svetniki menili, da je po enem desetletju to upravičeno. »Te postavke smo prisiljeni popraviti, občinski svet pa je odločil, da zadevo izpeljemo premišljeno ter postopoma,« komentira odločitev svetnikov vitanjski župan Slavko Vetrih, ki se z visokimi podražitvami prav tako ni strinjal. »To še vedno pomeni skoraj stoodstotno zaostajanje za cenami storitev v ostalih občinah. Zato se bo v nadalje-' vanju sestala pristojna komisija, ki bo pripravila sprejemljiv predlog, ki mora tako zadovoljiti izvajalca kot biti znosen za uporabnike,« dodaja župan. Iz komunale so v novem ceniku, poleg visokih podražitev posameznih storitev, predlagali še uvedbo nove pogrebne storitve, to je »zaščito sosednjih grobov«, ki bi stala 32 evrov. Svetniki, ki so menili, da je predlagane visoke podražitve treba temeljito preučiti, se z uvedbo nove storitve, vsaj zaenkrat, niso strinjali. BRANE JERANKO Nad žabami se še kraljične ne zmrdujejo Da za žabami sicer ni treba tekati z lopatami in jih spravljati na oni svet, je večina ljudi, upajmo, že dojela. Kako zelo koristne in potrebne so za naš ekosistem, pa se na drugi strani tudi vse premalo zavedamo. Če bi princeska toliko vedela o žabah kot prebivalci Gorice pri Slivnici, se pred poljubom žabjega princa morda ne bi tako zelo zmrdovala. Slivniško jezero in njegovo okolico te dni še posebej zaznamujejo žabe. Pred dnevi so člani športnega društva Drobinsko v prostovoljni ak- ciji že postavili zaščitne ograje. Skupaj z osnovno šolo so v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici pripravili razstavo s poučno igro. Spregovorili so o dvoživkah, njihovem pomenu za človeka in naravo ter Slivniško jezero. Razveseljivo je predvsem to, da je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. S poljubi ali brez so domačini očitno sprejeli žabe za svoje in kar je še bolj razveseljivo, zavedajo se njihovega pomena. Še dobro, saj bi se tem živalim brez njih te dni že presneto slabo godilo. sto Pričakujejo veliko zanimanje Rok za oddajo ponudb na razpis za izvajalca gradnje večnamenske športne dvorane v Podčetrtku, ki ga je objavila Občina Podčetrtek, se danes izteka. V občinski upravi so po- cem roka. Kot smo poroča-vedali, da pričakujejo velik li, je občina sklep o evrop-interes ponudnikov, ki oddajo skem in državnem sofinan-vloge po navadi tik pred kon- ciranju od 4,5 do 5 milijo- ifimiw.radiocelje.com nov evrov vredne dvorane že prejela, pogodba pa naj bi bila sklenjena v tem mesecu. Gre za 2 milijona evrov sofinanciranja, od česar prispeva 85 odstotkov evropski sklad za regionalni razvoj ter ostalo slovenski proračun. Preostalo bosta plačali Občina Podčetrtek ter družba Terme Olimia. BJ Nekdanji travnik je po »obisku« divjih prašičev postal njiva. Divji prašiči spet na delu Na desetine hektarjev kmetijskih zemljišč po obronkih Spodnje Savinjske doline po novem izgleda kot na zgornjem posnetku, ki je nastal v Zahomcah nad Vranskim, enako podobo pa bi našli še v mnogih krajih. Divji prašiči se veselo razmnožujejo, lovci pa jih zaradi različnih razlogov ne streljajo sproti. Kmetovalci se zavedajo, da je sožitje človeka, rastlin in živali nujno potreb- no, da je trajnostno kmetovanje in pridelovanje hrane predpogoj preživetja, ko pa se živali prerazmnožijo in delajo škodo, je pa prehudo. Kmetovalci upajo, da sta javnost in politika seznanjena s škodami na kmetijskih površinah in da je nastopil čas za ukrepanje. Kmetje obupavajo nad življenjem v krajih, kjer jih izpodrivajo divji prašiči in srnjad. TT Trta in misijon za jubilej Andraška župnija letos proslavlja 780-letnico obstoja, kar so v nedeljo počastili s sajenjem potomke najstarejše slovenske trte ter slovesnostjo ob začetku misijona. Cepič najstarejše trte iz Maribora so posadili na župnijskem vrtu pod cerkvijo. Gos- podar trte Franc Kangler je cepič s certifikatom predal domačemu župniku Janezu Furmanu, ki je za skrbnika trte določil dolgoletnega vinogradnika Rudija Cevzarja, cepič pa je blagoslovil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. V imenu Občine Polzela se je zahvalil po- džupan Jože Kužnik, dogodek pa so popestrili pevci An-draškega okteta. Pred tem je nadškof opravil mašno daritev ob začetku verskega poglabljanja oziroma misijona v Andražu, ki bo trajal do 29. marca. Zadnji misijon je bil v Andražu pred več kot 40 leti. TT Med posaditvijo cepiča najstarejše trte. Z leve: Janez Furman, dr. Franc Kramberger, Franc Kangler in Rudija Cevzaija Prvo ocenjevanje vina V sredo bilo prvo letošnje ocenjevanje vina na območju šmarsko-virštanjskega po-dokoliša, ki so ga pripravili v občini Štore. Na ocenjevanje v gasilskem domu v Prožinski vasi je bilo oddanih 62 vzorcev, med njimi 15 rdečih, njihova skupna ocena pa je letos znašala 18. Najvišjo oceno letošnjega ocenjevanja vina v Štorah je prejel vinogradnik Jani Vreže iz Šmarja pri Jelšah, katerega laški rizling so ocenili z oceno 18,42. Tridnevna prireditev, ki se je udeležujejo tudi vinogradniki iz drugih občin, se je začela že v torek, ko so zbirali vzorce, slovesna razglasitev rezultatov in podelitev diplom bo 28. marca. Štorsko ocenjevanje, ki je bilo že šesto leto, pripravlja Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore. BJ m St. 23 - 24. marec 2009 NOVI TEDNIK OTROŠKI ČASOPIS Naši najmlajši so izdelovali nizozemske zastave, tulipane iz krep papirja in žice ter sir iz slanega testa. Leto starejši so izdelali tulipane, ki so jih zapičili v stiropor v obliki Nizozemske, nizozemsko zastavo in hiše ter cokle. V izdelavi zastav so se preizkusili tudi učenci 3. razreda. 4. razreda sta se izobrazila o vetrni energiji in iz odpadnega materiala izdelali mline na veter. Učenec petega razreda Jon Bonajo je pred časom obiskal Nizozemsko in jo na začetku tudi na kratko predstavil. Nizozemski duh se je z izdelavo tulipanov in cokel »sprehodil« tudi po šestem razredu. V zgodovinski delavnici so učenci obiskali študijsko knjižnico, kjer so delali z mikrofilmom in prebirali stare časopise ter knjige. Nato so izdelali plakate z naslovi Holandija iz časov 2. svetovne vojne, Holandlija v člankih in Vsebina člankov v zaporedju od 1925 do 1931. V šolski knjižnici so učenke izdelovale kolesa iz žice in odpadnega materiala, učenci so spoznali tudi nizozemske slikarje in umetnike. Nizozemske dobrote, ki so jih pekli v gospodinjski učilnici, so lahko poskusili tudi drugi učenci. Seveda nas je zanimala tudi nizozemščina in zato so učenci s pomočjo učiteljice nemščine in angleščine izdelali nizozemsko-angleško-nemško-slovenski slovar. Vse umetnine smo predstavili v avli šole. Vso dogajanje na šoli je spremljalo deset učencev novinarske delavnice, prispevke in fotografije pa smo sproti objavljali na spletni strani šole. KRISTINA RADOŠ, prof. slov. Slovenski ekošolarji na sejmu Altermed Na letošnjem sejmu Altermed v Celju se je minuli konec tedna predstavilo tudi 50 slovenskih osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki sodelujejo v mednarodnem programu Ekošola kot način življenja. Poleg stojnic, na katerih so slovenski ekošolarji predstavili pisano paleto dejavnosti, ki jih izvajajo na njihovih šolah, sta dogajanje na sejmu v obeh dneh popestrila tako imenovani »demonstracijski« oder in »demonstracijska« kuhinja, kjer so si obiskovalci lahko ogledali številne aktivnosti posameznih šol in poskusili najraz-novrstnejše načine priprave zdrave hrane po receptih slovenskih ekošolarjev. V »demonstracijski« kuhinji je tako med drugim zadišalo po jedeh iz časa Primoža Trubarja. Pripravo zdrave hrane v tistem času so prikazali učenci OŠ Lava. Učenci OŠ Šmarje pri Jelšah pa so pripravili več vrst zeliščnih namazov. V mednarodni program Ekošola kot način življenja je sicer vključenih 540 slovenskih osnovnih in srednjih šol, vrtcev ter Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. BA Prvošolčki so na delavnici izdelali prikupne ovčke, ki so jih polni irski pašniki. V šoli izdelujejo viski ... ... a to samo ob posebnih priložnostih, kot je bil irski dan na III. OŠ Celje Imetja osnovna šola Celje je bila minuli torek, na irski nacionalni praznik, to je dan svetega Patrika, vsa v znamenju Irske. Učenci in učitelji so bili oblečeni v barve irske zastave, to je v belo, zeleno in oranžno barvo, na prsih so imeli pripeto triperesno deteljico, kot se za irski nacionalni praznik spodobi. Namesto običajnega pouka pa so se učenci dopoldne udeležili različnih ustvarjalnih delavnic. Irsko učenci že celo šolsko leto spoznavajo v okviru projekta Evropska vas, v torek pa je ta projekt doživel svoj vrhu- nec. Vse na šoli je bilo v znamenju te dežele. Še kravata za vratom ravnatelja Ivana Janeza Domitroviča s podobo zna- čilnega irskega škrata je dajala slutiti, da se na šoli nekaj pomembnega dogaja. Po šolskih hodnikih se je iz kuhinje širil vonj po irskih dobrotah, v kemijski učilnici je nastajala značilna irska pijača - viski. Ja, prav ste prebrali. Učenci so v eni izmed delavnic izdelali pravi viski. »Potrebujemo ječmenov ali koruzni slad, ki ga trikrat destiliramo. Mislim, da nam gre kar dobro. Proizvedli bomo dve steklenički viskija, eno bomo podarili ravnatelju,« je dejal de-vetošolec Alen Petek. Postopek proizvodnje viskija je sicer zapleten in zahteva veliko časa, a osnovni postopek smo spoznali. Bogatejšiza to izkušnjo smo pokukali še na druge delavnice. Najprej k prvošolč-kom. Ti so ustvarili pravo čredo ovac - papirnatih, iz gline, vate, keramike. In nas podučili, da so ovce najbolj značilna irska žival in da jih na tem zelenem otoku živi precej več kot ljudi. Ter dodali, da je irska poznana tudi po škratih, ki imajo precej čudna imena. In po simbolih sreče, ki so jih Kelti risali na hiše. V simbole so se na delavnici poglobili šestošolci. Kako dobro to deželo poznajo Celjani, pa so preverili učenci v novinarski delavnici. »Med Celjani smo naredili anketo. Nekateri vedo o Irski kar veliko. Največ pa jih ta zeleni otok pozna po deteljici in viskiju,« je povedala učenka Eva Lubej. Svoj e ugotovitve in opažanja bodo člani novinarske delavnice objavili v šolskem glasilu, izdelke, ki so jih učenci ustvarjali na delavnicah, pa bodo še ves mesec na ogled na razstavi na šolskih hodnikih. Učence in zaposlene na III. OŠ pa so v torek obiskali tu- di gostje z Irske. Nad znanjem in izdelki so bili navdušeni. Kot je povedala Irka Kathie, smo si Slovenci in Irci precej podobni. »Oboji smo zelo gostoljubni in radoživi, radi se zabavamo,« je pristavila in dodala, da v Sloveniji neizmerno uživa in da ji bo letošnji dan svetega Patrika, ki ga je praznovala v Celju, ostal še v posebej lepem spominu. Irski dan se je na III. OŠ Celje v torek zaključil v poznih popoldanskih urah z uprizoritvijo igre Pigmalion angleškega dramatika irskega rodu Georga Bernarda Sha-wa. Irsko bodo učenci v okviru projekta Evropska vas Celjanom predstavili tudi ob dnevu Evrope, ko bodo sredi Celja postavili stojnico z ustvarjenimi izdelki. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Nizozemska v OŠ Frana Kranjca OTROŠKI ČA50f>I5<| Ravnatelj Ivan Janez Domitrovič je ponosno razkazoval kravato, na kateri je imel upodobljenega irskega škrata Leprehana. V petek, 13. marca, smo na Osnovni šoli Frana Kranjca Celje izvedli kulturni dan na temo Nizozemska. To državo bomo v okviru projekta Evropska vas predstavili tudi ob dnevu Evrope v Celju. Spoznali smo zgodovinske, geograf- značilnosti te države in v petih urah ske, kulturne, kulinarične in druge uspeli ustvariti kar nekaj zanimivih in izvirnih izdelkov. Učenci od 1. do 6. razreda so dan preživeli s svojimi razredničarkami, ostali pa na desetih delavnicah, ki so jih vodili različni učitelji. Št. 24 - 17. marec 2009 www.mik-ce.si • galerija@mik~ce.si Itllllll NOVI TEDNIK "IZ ARHIVA" MANJE VADLA CELJE Z Gregorjevim plesom do pomladi I\iristično društvo Rogaška Slatina je v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, občino, termami in H. osnovno šolo pripravilo v Rogaški Slatini mednarodno revijalno srečanje otroških folklornih skupin. Prireditev pod naslovom Na gregorjevo so namenili glasbi, petju, plesu in trženju domačih proizvodov lokalnih ponudnikov. Z ljudskimi plesi se je predstavilo devet otroških folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Slednje so zastopali otroci tegniti v svoj kraj večje število iz Slovaške, Madžarske in Hrvaške. Kot so povedali organizatorji, želijo z obujanjem običajev na gregorjevo dodamo popestriti turistično ponudbo Rogaške Slatine in na ta način pri- domačih in tujih gostov, kakor tudi domačinov. »Kot je znano, velja gregorjevo - uradno 12. marec - za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi. Gregor je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in velja za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato danes ne sovpada s prvim pomladanskim dnem. Za pomlad pa je značilno žvrgolenje ptic po vrtovih, grmičevju in drevju. Ljud-je radi rečemo, da se na gregorjevo ženijo ptički in da s svojim žvrgolenjem naznanjajo dejanski prihod pomladi v deželo, optimizem in ljubezen. Te pa v pravilu ni nikoli dovolj. Tako je praznik povezan z zaljubljenci in ljubeznijo,« so razložili pomen tega danes nekoliko pozabljenega in zapostavljenega praznika. Članice Turističnega društva iz Kostrivnice so ob tem predstavile velikonočno jagnje, članice društva Gaja iz Rogaške Slatine pravo mlinčevo potico in članice društva žena iz Rogatca velikonočno pletenico oziroma kruh. Seveda pa ni manjkalo niti cvetje in vse ostalo, kar pričara velikonočno pomladno vzdušje. StO Rok Hrženjak med predstavitvijo knjige —- Št. 23 - 24. marec 2009 TO V celjsko Galerijo MIK je pomladne barve s svojo razstavo pod naslovom IZ ARHIVA, prinesla celjska ustvarjalka Manja Vadla. Že sam naslov nakazuje, da gre za slike iz osebnega arhiva avtorice, ki so večinoma nastale na likovnih kolonijah med leti 2004 in E0D6. Kot je dejala avtorica sama gre za zgodbe, ki povzemajo dogajanje in občutja na kolonijah samih, hkrati pa so prežete z dogajanjem znotraj avtorice, ki je v teh časih izkusila nosečnost ter prve trenutke materinstva. Slike so morda prav zato na prvi pogled umirjene, prežete z nežnim koloritom in uravnotežene s sproščeno otroško potezo. Galerist Matija Plevnik je o razstavi povedal: "Ob vsej navidezni preprostosti Manja Vadla dokazuje mojstrstvo, saj v svoji kreativnosti skrajne učinke dosega z omejenimi potezami in reduciranim koloritom, dela pa so večsojna, saj podrobnejši pogled na platno pričara občutek plastenja." V Rogaški Slatini se je na gregorjevo predstavilo devet otroških folklornih skupin iz Slovenije, Madžarske, Slovaške in Hrvaške. Knjiga iz raziskovalne naloge V kulturnem domu na Polzeli so v torek predstavili knjigo Malteški vitezi na Polzeli, ki je delo mladega avtorja Roka Hrženjaka s Polzele, letošnjega prejemnika študentske Prešernove nagrade. Z njim se je pogovarjala Urška Jeršič. Uvodoma se je mlademu avtorju zahvalil polzelski župan Ljubo Znidar, v malteško obarvanem kulturnem programu pa so nastopili učenci Osnovne šole Polzela. Rok Hrženjak je po odličnem uspehu v polzelski OŠ zaključil šolanje v Gimnaziji Celje - Center. Potem se je na veterinarski fakulteti v Ljubljani posvetil raziskovalnemu delu s področja eko-toksiologije. Vedno se je zanimal za zgodovino, zato je že v drugem letniku gimnazije pripravil raziskovalno nalogo Malteški viteški red na Polzeli, s katero je na tekmovanju Mladi za Celje dosegel vse možne točke. V občini so vsebinsko nekoliko predelano raziskovalno nalogo izdali v knjižni obliki. Knjiga zajema zgodovino Suverenega malteškega viteškega reda v svetu in Sloveniji, podrobneje je opisana malteška Komenda na Polzeli in življenje vitezov, priložene pa so številne fotografije, priloge in skice. TT Najboljši V okviru letošnjega festivala Ttirizmu pomaga lastna glava je bila minulo sredo v Celju turistična tržnica, na kateri je sodelovalo trinajst šol iz celjske regije. Vsaka šola je postavila svojo stojnico in na njej predstavila svojo turistično nalogo. Letošnja tema festivala je Voda - zdravje - izziv za prihodnost. Da je voda še kako povezana s človekovim zdravjem, se dobro zavedajo tudi učenci, ki so pripravili živopisne in z zgodovinskimi dejstvi prepletene prikaze vsega tistega, kar je povezano ne le z vodo, temveč Člani turističnega krožka OŠ Dobrna se lahko pohvalijo s srebrnim priznanjem za sodelovanje pri projektu Turizmu pomaga lastna gjava in z zlatim priznanjem za najboljšo stojnico na tržnici po mnenju občinstva. Pod mentorstvom Sonje Špegel so pripravili turistično nalogo z naslovom Vodna učna pot Dobrna. Razstava bo na ogled do 21. maja 2009. so bili Konjičani tudi s turizmom, ki ga voda kot elementarna dobrina omogoča (termalni vrelci, pomembni unikatni izviri, vodne učne poti...). Iz njihovih nalog, predvsem pa iz prikazanega na stojnicah, lahko sklepamo, da ima Slovenija zelo velike naravne vodne potenciale, ki so vsaj nekateri še popolnoma neizkoriščeni. Pri čemer ne smemo prezreti, da ima Slovenija zelo velik potencial tudi v mladih, ki so se pripravljeni izobraževati na področju turizma in s pridobljeno izobrazbo morebiti odločilno doprinesti k njegovemu razvoju. Komisija, ki je ocenjevala raziskovalne naloge učencev, postavitev stojnic in nastope, je imela vse prej kot lahko delo. Na koncu se je le odločila, da si najvišje, zlato priznanje zaslužita osnovni šoli Ob Dra-vinji in Pod goro iz Slovenskih Konjic. Ti dve šoli se bosta 23. aprila pomerili na finalni turistični tržnici v Ljubljani. Na turistični tržnici v Celju so se predstavile še OŠ Lava, OŠ Marjana Nemca iz Radeč, II. OŠ Rogaška Slatina, šole Dobrna, Vojnik, Loče, Slivnica pri Celju, Griže, Polzela, Braslovče in Mozirje. BA, foto: GrupA NOVI TEDNIK 11 Doživetje za vsa čutila Unescove šole pripravile tradicionalno Večerjo - Okus po poeziji, pesmi, plesu in velikonočnih praznikih Letos se je šolam pridružilo tudi celjsko Društvo ljubiteljev umetnosti, ki pod svojim okriljem združuje mlade umetnike in ljubitelje umetnosti. Osnovnošolci iz Griž so s plesom in pesmijo dodali pridih domačnosti. Dijaki in učenci s Celjskega, povezani v skupnem projektu mreže Unescovih šol, so v petek ponovno združili moči in dokazali, da lahko s svojim znanjem, ki ga pridobivajo v izobraževalnih programih, ter z ostalimi talenti pripravijo nepozaben večer. . »Večerja... Kot obred, tradicija, dogodek. Spajanje elementarnega uživanja hrane z užitkom pripadanja skupnosti. Zbujanje iluzije skupnega doma, preseganje razdalj, radovedno tveganje nove izkušnje, vzpostavljanje zavezništva brez tekmovalnosti in hiearhije moči. Prepuščanje razkošju ustvarjalnosti mladih ter učenje življenja v sožitju z bližnjimi in različnimi - z vsemi čutili in čustvi, ki jih ljudje premoremo. Stopanje čez šolski prag v življenje, okolje, ki nas določa, in v tem okolju puščanje sledi ...« so zapisali v vabilo k posebnemu doživetju dijaki treh celjskih gimnazij, srednjih šol za gradbeništvo, gostinstvo in turizem, hortikulturo in vizualne umetnosti ter osnovnošolci iz Griž. Vsak po svoje so dodali kamenček v mozaik Večerje, s katero so obeležili tudi svetovni dan poezije, hkrati pa v celoto povezali likovno, glasbeno, gledališko, literarno in kulinarično razsežnost. Ponovno so dokazali, da lahko s skupnimi močmi izpeljejo celotno prireditev, od idejne zasnove do glavnega dejanja na odru in končne pogostitve, ki je rdeča nit in več kot dober razlog za druženje gostov, ki se sicer po podobnih koncertnih prireditvah porazgubijo v noč. PM, foto: GrupA Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so poskrbeli za kulinarično popotovanje po slovenskih pokrajinah. Ob številnih vrstah potice, šunki v testu in ostalih dobrotah je že zadišalo po prihajajočih velikonočnih praznikih. Unikatno mizo s tradicionalnimi mozaičnimi vzorci so prispevali dijaki Srednje šole za gradbeništvo Celje. Celjski gimnazijci so se lotili recitalov slovenske in svetovne poezije... ... ter jih prepletli z glasbenimi in s plesnimi točkami. —---Št. 23 - 24. marec 2009 - ložnosti, pa so gostitelji s jo edino. Dvojno podajo s 1 kovičem je odigral Alem A jakovič in zvišal na 3:1. srečanje ni bilo dokončno ločeno, je v 86. minuti po: bel Dedič in v kazenskem { štoru zrušil Žilica. Z bele to je še v drugo zadel Tiganj. K] dramatični končnici so bližje zadetku domači, v dar je ostalo pri minim; zmagi. Trener Marijan i šnik je dejal: »Izkupiček petih tekmah je super za nas, za igralce in klub. Ni tega ni pričakoval, tako smo izjemno zadovol Glavna nagrada poleg pre bo za fante tudi dvodnevni čitek.« DEAN SUSI MITJA Kf Foto: SHEI LESTVICA 1. SNL 1. MARIBOR 25 14 9 2 52:3« 2. MIK CM CEUE 25 11 8 6 35:2' 3. DOMŽALE 25 9 10 6 34:2i 4. RUDAR 25 11 4 10 34:2^ 5. NAFTA 25 10 7 8 29:35 6. HIT GORICA 25 11 3 11 41:4 7. INTERBLOCK 25 9 7 9 37:3 8. LUKA KOPER 25 5 9 11 25:3 9. PRIMORJE 25 4 10 11 23:31 10. LABOD DRAVA 25 5 5 15 25:31 Poraz in ogorčeni trener pred skupščino kluba Derbi kroga je bil v Novi Gorici. Celjani so odigrali dobro ali zelo dobro v prvem polčasu. Če bi dosegli le en gol, bi dobili oceno odlično. To je bil eden najboljših celjskih polčasov v sezoni, toda naivno so prejeli gol. Je izgubil boljši? Milan Andželkovič, jeseni eden najvidnejših celjskih nogometašev, je precej naivno spremljal Etiena Veliko-njo, ki je to izkoristil in spretno, že v kazenskem prostoru, najprej malce odrinil branilca, nato pa žogo usmeril v desni spodnji kot Šeliginih vrat. Celjski vratar je žogo zagledal prepozno za resnejše posredovanje. Vsi celjski streli z razdalj, Janeza Zavrla, Uroša Koruna, Dejana Urbanča in Nejca Pečnika, so bili ali premalo natančni ali ne dovolj nevarni, da bi zaključili v Pi-rihovi mreži. Po zaostanku so Celjani še bolj zapretili in v 34. ter 39. minuti sta uporabni podaji bili delo Sebastja-na Gobca, toda Uroš Koran z nogo in Darijo Biščan z glavo nista zadela cilja iz zelo ugodnih položajev. Vreme je bilo izjemno hladno, veter je rezal do kosti, v celjski slačil-nici pa je bilo vroče že med odmorom. V drugem polčasu je bila posest žoge globoko na celjski strani, gostitelji so bili povsem obrambno usmerjeni, učinka pa ni bilo. Ve-likonja, Kršič in Galešič (vratnica) bi lahko še povišali vodstvo ... O športni sreči Domači trener in legenda Miran Srebrnič ni zmogel iz svoje kože. Čeprav je dobil obe tekmi na novogoriški klopi, je domačim poročevalcem povsem objektivno ocenil obračun, toda njegovih bistvenih stavkov niso vsi povzeli: »Zmaga je sladka, težko pri-borjena. Igra po tleh nam ni uspevala. Imeli smo precej težav s postavitvijo Celjanov, ki so igrali zelo agresivno. Zaustavljali smo jih z dobrim branjenjem. Lahko bi zmagali še višje, toda tudi Celje je pri rezultatih 0:0 in 1:0 imelo svoje priložnosti. Moramo biti iskreni in priznati, da smo imeli tudi nekaj športne sreče v ključnih trenutkih tekme. Lahko smo zadovoljni, da se je tako izšlo.« Novinarske konference s trenerjema po tekmi ni bilo, kar je v Novi Gorici že navada, delegata tekme Alda Knafelca iz Kopra pa to ni motilo. Vseeno smo dočakali Slavišo Stojanoviča, šele uro kasneje pa ostale celjske igralce, ko je bil štadion že v temi in na parkirišču le še avtobus in naše vozilo. Celoten tretji polčas še v slačilnici Po daljši pridigi svojim varovancem se nam je pridružil celjski trener: »V prvem polčasu smo si zamislili določe- Izjemna priložnost se je ponudila Urošu Korunu, potem ko je žoga le za las preletela soigralca, zato je ni najbolje zadel in švignila je mimo vrat Gorice. Milan Andželkovič je bil sredi prvega polčasa v Novi Gorici premalo pa in Velikonja je odločil tekmo. no postavitev, ki je v večji meri dobro delovala. Le posamične napake so botrovale, da smo prejeli zadetek. Na drugi strani smo bih pri zrelih priložnostih zelo neuspešni. V 2. polčasu smo poskušali z menjavami dvigniti ritem igre, a učinka ni bilo. Lahko nam je žal za vse skupaj, kajti imeli smo možnost, da v Novi Gorici izvlečemo kaj več. Gorica namreč ni bila na ravni, kot sem je vajen na domačem igrišču.« Stojanovič je bil zelo ogorčen, kar pa je pred mediji kar dobro skrival: »Zamerim jim več stvari. Predvidel sem namreč, kako lahko dobimo gol. Cel teden smo vadili, kako ga preprečiti, potem pa smo ga prejeli prav na takšen način. Prikazali so premalo želje, ko smo bili v zaostanku. Niso bili dovolj konkretni. Moji igralci se bodo morali zamisliti. Tako ne morejo uspeti, ne le v Celju.« Nismo se zmogli znebiti občutka, da so Celjani odigrali dobro, še posebej v prvem polčasu. Čemu takšna razjarjenost trenerja? »Tekma se igra 90 minut. Igrali smo relativno dobro, toda naivno prejeli gol. Od ponedeljka do nekaj ur pred tekmo sem opo- zarjal, katera je edina možnost, da dobimo gol. Zabičal sem, da Velikonji za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da strelja proti našim vratom. Torej, teden dni sem moštvu govoril, kje je edina možnost, da se spodbije. Pa ravno tam se je spodbilo. Zato je zame vprašljivo še kaj drugega,« je padla senca dvoma na moštvo. Sledi prvenstveni premor zaradi reprezentančnih tekem. »Najprej se moramo pogovoriti, kaj sploh hočemo v prihodnosti. Imamo nasploh dosti težav znotraj kluba, nekaj odgovorov bo ponudila skupščina kluba. Želimo si ureditve finančnih razmer. 14 dni bomo trdo trenirali, kajti spomladanski del prvenstva smo začeli daleč od naših želja in pričakovanj.« Janez Zavrl tokrat ni igral v obrambi, temveč v zvezni vrsti in zadovoljil trenerja, ki je zanj dejal: »Številni poškodbe in kartoni so nas primorali v roša-de. Zavrl je odigral dobro, toda Andželkovič ni bil stoodstotno pri stvari.« Tako je končal Stojanovič in se še pol ure zadržal v slačilnici, odkoder je odmevalo ... Dva reprezentanta Pogovarjali smo se tudi z Aleksandrom Šeligo: »Začeli smo zelo ambiciozno in nadzorovali potek do sredine polčasa. Po prejetem golu smo potrebovali kar nekaj časa, da smo se zbrali in spet začeli igrati. Gostje so zasluženo zmagah.« Celju preostaja le še boj za 2. mesto? »Vseskozi smo se obremenjevali le s seboj in ne z Mariborom. Zdaj je zadnji trenutek, da se zberemo, začnemo zmagovati, tudi v go-steh, in da zadržimo drugo me sto.« Selektor slovenske reprezentance Matjaž Kek je na seznam za kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na SP leta 2010 s Češko in Severno Irsko poleg novinca, celjskega napadalca Nejca Pečnika, kot tretjega vratarja uvrstil tudi Šeligo: »Že z vpoklicem v reprezentanco sem počaščen, če pa me bo selektor uvrstil med osemnajsterico, pa bom še toliko bolj vesel.« No, medtem se je poškodoval prvi vratar reprezentance Samir Handa-novič in Šeliga bo zagotovo vsaj na klopi. Ali je Stojanovič uvidel, da je v Novi Gorici odpeljal zadnji vlak proti naslovu državnega prvaka? Skupščina kluba, ki bo morebiti pomembnejša celo od lovorike, se bo jutri začela ob 15.00. 12 od 15 točk! Nogometni štadion Ob jezeru postaja neosvojljiva trdnjava. Zmaga Rudarja ni več posebna novica. Štiri zmage v petih tekmah spomladanskega dela prvenstva pa je izjemen izkupiček Marijana Pu-šnika in njegove čete. Po zmagi s 3:2 nad Dravo se je novinec v ligi zavihtel na četrto mesto ob izjemnem vzdušju v moštvu. V uvodnih minutah so bili Ptujčani nekoliko nevarnejši, vendar so kasneje pobudo prevzeli Velenjčani. V 41. minuti so po sedmem kotu po-vedli. Izvedel ga je Trifkovič, Nikola Tolimir pa je bil po predložku najvišji v gneči pred golom in s približno petih metrov z glavo meril tik pod prečko: »To je moj prvi zadetek in vesel sem, da sem pripomogel k zmagi. Veliko smo vadili prekinitve in to se nam je obrestovalo.« Domači so v 53. minuti povedli z 2:0, zopet po kotu, že devetem. Po podaji Grbiča je bil najvišji in najs-pretnejši Ozren Perić in dosegel peti prvenstveni zadetek. Kljub zaostanku dveh zadetkov se je Drava vrnila v boj za točke. V 60. minuti je po levi strani prodrl Kelenc, z lobom ukanil Saviča, dokončno pa je žogo v mrežo poslal Senad Tiganj. Le nekaj minut kasneje bi lahko Tiganj in tudi Zili-č rezultat izenačila, a se je izkazal Savič. Če gostje niso izkoristili nekaj svojih lepih pri- Po mnenju trenerja Rudarja je najbolje v soboto odigral Nikola Tolimir. Rekori tekme Tudi letošnji, že 7. m do zdaj, saj se ga je ud iz Avstrije, Švice, Itali Nastopili so tudi skor ski konkurenci. Tekmo' več medalj. V svojih kat zmagovalci je bil tudi R Tekmovanje je odprl žalski žup xirrn/1- Št. 23 - 24. marec 2009 Njjll Neugoden poraz Zlatoroga Laščani prejeli trojko v zadnjih sekundah - Jutri bodo gostili Krko - Alpos nemočen brez Novakoviča V ligi UPC se je v skupini za prvaka v soboto končal prvi krog, medtem ko so v skupini za obstanek ekipe odigrale že drugi krog. Obe moštvi z našega območja sta izgubili, Laščani na Kodeljevem in Šentjurčani v Postojni. Poraz v zadnji sekundi Za Laščane je poraz na Kodeljevem pri Slovanu lahko še kako neugoden v njihovi želji, da se vključijo v boj za NLB j ligo. Kaj lahko se namreč zgodi, da bi znal biti celo ključen, čeprav se je drugi del sezone i šele začel. Do poraza je ekipa I Aleša Pipana prišla po velikem boju in lastni napaki, kajti odločilno trojko za minimalno zmago Slovana so »pivovarji« dobili v zadnjih sekundah tekme, kar se jim ne bi smelo zgoditi. Osem sekund pred koncem tekme je pri izidu 69:68 za Zlatorog Dario Krejič (15 točk, 4 trojke) imel na voljo dva prosta meta. Zadel je le enega, nato so v obrambi gostje pozabili na Deliča, ki je neoviran nekaj sekund do konca s krilnega položaja zadel za 71:70 in sledila sta veliko veselje na eni ter žalost na drugi strani. Novi organizator igre Laščanov Darrell Jenkins je ob skromnem metu (6:15) dosegel 14 točk, po 12 pa sta prispevala Nejc Strnad in Uroš Lučič. Časa za ža- lih 470 a I cev odni pokal Žalca v karateju je uspel, in sicer še najbolje o rekordnih 470 tekmovalk in tekmovalcev iz 57 klubov -Irvaške in iz Slovenije. slovenski reprezentanti, tako v kadetski, mladinski in član-v katah in borbah. Karate klub Žalec je tudi tokrat osvojil ih so zmagali Tilen Kajtna, Urška Krajne in Matej Seidl. Med ludournik iz KK Polzela. TONE TAVČAR lost pa v vrstah Zlatoroga ni, saj že jutri sledi nov obračun. V Tri lilije prihaja Krka, ki je v prvem krogu doma premagala Hopse. Spomnimo, da v letošnji sezoni v prvenstvu Laščani v svoji dvorani še niso izgubili. Veliko skrbi za Šentjurčane Alpos je še drugič zapored gostoval in še drugič zapored izgubil, tokrat v Postojni. Ob porazih, predzadnjem mestu in psihološki obremenitvi je prišla še drastična kazen za trenerja Damjana Novakoviča, kar je nov velik udarec za Šentjurčane, ki doživljajo najtežjo sezono, odkar so od leta 2000 v prvi ligi. V Postojni, kjer so pred tednom igralci Alposa v zadnjem krogu prvega dela sezone slavili za kar 38 točk, so tokrat dobro odigrali le en polčas in nato povsem popustili. Na klopi je sedel pomočnik Novakoviča, Stane Ožbej, prvi trener pa je skušal pomagati s tribune, a se ni izšlo. Po začetnem vodstvu domačih so sicer Šentjurčani z zelo dobro drugo četrtino, ki so jo dobili za 15 točk, prvi polčas rešili v svojo korist (45:40). Nato so domačini dosegli najprej delni izid 13:0, nato pa razliko držali do konca tretje četrtine, po kateri je bilo 64:55. V začetku zadnjega dela je sledil nov juriš domačinov, pobegnili so na 71:55 in v 33. mi- Najboljši strelec Zlatoroga na Kodeljevem je bil Dario Krejič. Zelo obžaluje, da je osem sekund pred koncem tekme zgrešil prosti met, ki bi zagotovil vsaj podaljšek. nuti že odločili tekmo. Edini razpoloženi Šentjurčan Asmir Sadibašič (22,8 skokov) je sicer poskrbel, da se razlika ni še višala, a to je slaba tolažba za Alpos, ki ostaja predzadnji, samo dve zmagi pred Novo Gorico. V 3. krogu so Šentjurčani prosti; to bo morda priložnost, da strnejo svoje vrste pred odločilnimi zadnjimi petimi krogi sezone. Jutri bodo Hopsi še drugič gostovali, v Tivoliju pri Unionu Olimpiji, kjer realno nimajo možnosti za zmago, Elektra Esotech pa doma čaka iz tedna v teden boljše igralce Heliosa iz Domžal, ki so, čeprav se igra v Šoštanju, veliki favoriti. Potop za Bežigradom V 1. B ligi je že jasno, da bo Rogaška igrala dodatne kvalifikacije za vstop v ligo UPC, kajti po sila slabi predstavi in katastrofi za Bežigradom (Par-klji so slavili kar s 94:55) moštvo Borisa Zrinskega nima več možnosti za neposredno na- Posedel. Nova kovic u deset mesecev kazni Kot strela z jasnega je v Šentjurju odjeknila novica, da je trener Alposa Damjan Novakovič kaznovan z desetimi meseci prepovedi dela v košarki v vseh vlogah. Vzrok je incident na kvalifikacijah za vstop v 1. pionirsko ligo pred 14 dnevi v Rogaški Slatini. Vodil je ekipo Šmarja, ki ji že vrsto let'lju-biteljsko pomaga. Na tekmi proti Rogaški, ki je slavila s 107:22, naj bi pred koncem prišlo do pretepa med njim in domačim trenerjem Markom Čonžkom, ki je kaznovan s sedmimi meseci prepovedi. Novakoviču prepovedujejo tudi delo v članski konkurenci, odvzema se mu tudi ustavna pravica do dela, saj je profesionalni trener in živi od košarke, posredno pa tudi njegova družina. Seveda pripravljajo v Alposu pritožbo, pritožbo pripravlja tudi Novakovič, ki se je že posvetoval s pravniki, zbira pa tudi izjave tistih (bilo jih je kar precej, nekdanjih igralcev in funkcionarjev), ki so bili v dvorani, kajti incident naj bi predovanje. O njem bosta 1. aprila odločala Rudar in Par-klji, poraženec pa bo skupaj z Rogaško in predzadnjo ekipo lige UPC (zdaj je to Alpos), igral dodatno ligo za prvo mesto, ki podarja vstopnico za ligo UPC. Za Bežigradom je ekipa Rogaške, Čeprav jo je spremljalo kar veliko navijačev (negostoljubni domačini so jih v dvorano spustili le 40, čeprav je bilo prostora dovolj), povsem pogorela. Psihično nepripravljena je namreč tekmo zavozila že po desetih minutah, saj so Parklji, ki so začeli zelo ostro, že vodili z 28:8. Do polčasa so sicer Slatinčani znižali na 30:43, to pa je bilo tudi vse, kajti v nadaljevanju je sledil pravi potop. Vsega štiri dosežene točke Rogaške v sedmih minutah igre tretje četrtine so bile dovolj za domačine, da so pobegnili na +30 in razliko samo še višali. V naslednjem krogu je Rogaška prosta (proti Rogli ji bo vknjižena zmaga z 20:0), zato pa igra že v četrtek (26. marec) doma tekmo zadnjega, 26. kroga proti Gradišču. To bo že tudi priprava na dodatne kvalifikacije. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA Damjan Novakovič bil bistveno manjši, kot je prikazan v obrazložitvi. Šlo naj bi samo za prerivanje in verbalno prepiranje. Je pa jasno, da vse skupaj še kako negativno vpliva tako na Novakoviča kot na KK Alpos, ki se bori za obstanek v ligi UPC. Zanimivo je, da je bil dogodek prav v Rogaški Slatini, kjer Novakovič živi in je vrsto let navduševal s svojimi igrami v dresu kluba tega mesta. JT Kobale 19, Šrot, Božičevič 12, Javornik 11, I. Klančnik 10. Vrstni red: Odeja 21, Konjice 19, Rogaška 16. ROKOMET 1. SL (ž), 21. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje 35:30 (18:18); Koren 13, Gerič 8, Kla-kočer 7, Pelikan 3, Koljič, Majcen 2; Oven, Ljubas 8, Celeia Žalec - Ptuj 41:36 (22:20); Krhlikar 11, Petrinja 10, Potočnjak 9, Grčar 8, Krajnčar 2, Korun 1; Ciora 10, Mateša 8, Krka - Velenje 41:29 (18:18); Okleščen 10, Nadu, Bačar 6; Jankovič 11, Ma-lilovič 6, Javornik 4, Musič, Cu-bernič 3, Nakič 2,Vrstni red: Olimpija 42, Celeia Žalec 31, Zagorje 30, Kočevje, Celje 27, Krka 26, Ptuj 22, Piran 11, Brežice, Škofja Loka 10, Kranj, Velenje 8. ODBOJKA 1. DOL, 21. krog: SIP Šempeter- Galex 0:3. Vrstni red: Marc-hiol 58, Triglav 48, Krka 39, Maribor 35, Galex 34, Calcit 29, Šempeter 5, Knauf 4. 1. DOL (ž), 21. krog: Benedikt - Aliansa 1:3. Vrstni red: Calcit 51, Sloving, Aliansa 45, Koper 32, Ptuj 23, Novo mesto 21, Grosuplje 18, Benedikt 17. (KM) NOGOMET 1. SL, 25. krog: Gorica -MIK CM Celje 1:0 (1:0); Ve-likonja (23), Rudar - Drava 3:2 (1:0); Tolimir (41), Perič (48), Mujakovič (83); Ti-ganj (60, 86-11 m), Maribor - Primorje 2:0, Koper - Domžale 0:0, Interblock - Nafta 5:0. 2. SL, 17. krog: Šentjur-Krško 0:0. Vrstni red: Olimpija 35, Aluminij 30, Triglav 29, Mura 24, Krško 23, Šentjur 21, Bela Krajina 19, Bonifika 18, Livar 17, Zagorje 12. 3. SL - vzhod, 16. krog: Möns Claudius - Čarda 0:1 (0:0), Dravinja - Šmarje 2:0 (1:0); Štante (42), Vodopi-vec(71), Simer Šampion -Odranci 3:0 (1:0); Omanovič (30, 81), Jovanovič(82), Kovinar Štore - Šmartno 1:0 (1:0); Krljanovič (5). Vrstni red: Dravinja 40, Kovinar36, Dravograd 32, Šmartno 31, Odranci 25, Stojnci, Maleč-nik 24, Veržej 21, Simer Šampion 20; Čarda, Möns Claudius 15, Črenšovci 14, Paloma 13, Šmarje 8. Štajerska liga, 15. krog: Zreče - Šoštanj 2:1 (0:1); Pučnik (55-llm), Slatinek (78); Pranjič (36), Rogaška - Šentilj 3:0 (2:0); Mikše (30, 43), Drofenik (64). Vrstni red: Pesnica 31, Zreče 30, Pohorje 27, Partizan, Gerečja vas, Rogaška 23, Podvinci 21, Ormož, Bistrica 19, Šoštanj 17, Bukovci 16, Peca 13, Brežice 8, Šentilj 2. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 1. krog: Geo-plin Slovan - Zlatorog 71:70; Lekič, Delić 17; Krejič 15, Strnad, Jenkins 14, Lučič 12, Nu-hanovič 9, Koštomaj 5. 1. SL, za obstanek, 2. krog: Epic Misel - Alpos 87:75; Soldo 24, Moro 20; Sadibašič 22, Glavaš 15, McCoy, Lapornik 10, Avdibegovič 8, Brown 7, Crenshaw 3. Vrstni red: Zagorje 34, Epic Misel 32, Alpos, Škofja Loka 31, Nova Gorica 28. 1. SL (ž), za obstanek, 2. krog: Odeja - Konjice 70:64; T. Oblak 20, Ljubenovič 16; športni koledar Sreda. 25. 3. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 2. krog, Laško: Zlatorog - Krka (19.30), Šoštanj: Elektra - Helios, Ljubljana: Union Olimpija - Hopsi (obe 20). 1. SL(ž), za prvaka, 3. krog: Domžale - Merkur Celje (20). ROKOMET 1. SL, 22. krog, Mozirje: Gorenje - Slovan (19). Zacelili laško rano Pariz: Slovenska reprezentanca v malem nogometu je v tretjem, zadnjem krogu kvalifikacijskega turnirja za preboj na evropsko prvenstvo premagala Črno goro s 7:1 in osvojila drugo mesto. Prej je premagala Francijo s 3:2 in izgubila * z Rusijo z 2:0. Izbranci selek- ' torja, Celjana Andreja Dobo-vičnika, so se uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo januarja v Budimpešti in Debrecenu. V selekciji je bil tudi član Do-bovca Rok Mordej. »Zelo smo veseli. Pozdravljena je rana s kvalifikacij v Laškem. Zadnjo tekmo je Mordej odigral odlično,« je takoj po vrnitvi izpostavil Dobovičnik, ki bi v francosko prestolnico popeljal tudi Uroša. Krofliča (prej Ži-vex, zdaj Dobovec), a je tik pred zdajci zbolel. Tudi Celjsko ima orla Planica: Finec Harri Olli je zmagal na zadnji tekmi letoš- — njega finala svetovnega pokala v smučarskih skokih na pla-niški velikanki, tretje mesto ^ si je delil slovenski rekorder Robert Kranjec. Velenjčan Robert Hrgota je zasedel 22., Primož Piki z Ljubnega pa 23. mesto. Za Hrgoto je bila to najboljša uvrstitev v karieri, za Pikla pa najvišja uvrstitev se- ^ zone. (DŠ) Št. 23 - 24. marec 2009 m - 14 KULTURA NOVI TEDNIK Kraigherjeva ulica je v Celju v Novi vasi. Od Kraigherja do Gospe svete Danes pojasnjujemo poimenovanje Kraigerjeve ulice, ki je v Celju v Novi vasi. Poimenovali so jo po slovenskem politiku Borisu Kraigherju. Boris Kraigher 14___________________ očeta Lojza Kraigherja, priznanega slovenskega dramatika, pripovednika in zdravnika, v Gradišču v Slovenskih goricah. Ze takoj po rojstvu se je družina preselila v Ljubljano, kjer je bil oče najprej zdravnik, po letu 1919 pa je prevzel vodenje mestne ljubljanske bolnišnice. Boris Kraigher se je po končani osnovni in srednji šoli vpisal na študij gradbeništva na tehniški fakulteti ljubljanske univerze, ki jo je obiskoval med leti 1932 in 1934. Že kot mlad intelektualec se je vključil v levičarsko komunistično gibanje. Prav zato študija ni končal, saj je bil zaradi komunističnega delovanja leta 1934 obsojen na dve leti in pol zapora. Kazen je odslužil v zloglasni kaznilnici v Sremski Mitro vici. Po prestani kazni se je preživljal kot gradbeni tehnik v Ljubljani. Deloval je kot sekretar univerzitetne organizacije komunistov. Leta 1937 je postal sekretar mladinske komisije Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, ki je konec leta 1938 prerasla v Pokrajinski komite Skoja za Slovenijo. Deloval je tudi kot član CK Skoja. Leta 1940 je bil Boris Kraigher na 3. konferenci Komunistične partije Slovenije izvoljen v njen centralni komite. Po okupaciji leta 1941 je ostal v Ljubljani in prevzel mesto sekretarja okrožnega komiteja komunistične stranke in okrožnega odbora OF za Ljubljano. Sredi decembra je postal tudi organizacijski sekretar centralnega komiteja komunistične stranke, maja leta 1942 je postal še član njegovega politbiroja. Še isti mesec je bil poslan v bunker v Obrije ob Savi, kjer naj bi s Francem Ravbarjem urejala nekaj pomembnih zadev v zvezi z novo nastajajočimi partizanskimi enotami. Med italijansko racijo maja 1942 sta bila oba zajeta, vendar ju zaradi ponarejenih dokumentov niso prepoznali. Borisa Kraigherja so internirali v koncentracijsko taborišče Gonars, od koder je po nepojasnjenih okoliščinah v noči na 31. julij 1942 skupaj s sedmimi drugimi taboriščniki pobegnil. Po vrnitvi v Slovenijo je nadaljeval politično in vojaško aktivnost. Med novembrom 1942 in majem 1943 je deloval kot organizacijski sekretar na sedežu CK KPS. Od 14. julija 1943 do 5. oktobra 1944 je izvajal funkcijo po-litkomisarja pri glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Jeseni 1943 je bil tudi med udeleženci zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer je bil izvoljen v plenum OF ter v slovensko delegacijo Avnoja. Leto kasneje, septembra 1944, je Boris Kraigher postal član izvršnega odbora OF. Od marca 1945 je bil tudi politični sekretar oblastnega komiteja KPS, tajnik pokrajinskega odbora OF in podpredsednik pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za slovensko Primorje. Po drugi svetovni vojni, natančneje od 13. avgusta 1945 do 14. junija 1946, je bil Boris Kraigher sekretar glavnega odbora ko- munistične stranke in tajnik glavnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije za Julijsko krajino. Zatem je postal minister za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije (LRS). Od leta 1948 je bil član centralnega komiteja jugoslovanske komunistične stranke oziroma po sporu s Stalinom kasnejše Zveze komunistov Jugoslavije. Januarja 1953 je Boris Kraigher postal predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in na tem mestu ostal do leta 1962. Med leti 1963 in 1967 je opravljal tudi funkcijo podpredsednika zveznega izvršnega sveta in predsednika odbora ZIS za gospodarstvo. Predvsem je bil zadolžen za pripravo gospodarske reforme. Boris Kraigher je bil znan tudi kot teoretik' marksistične ekonomije. Že med narodnoosvobodilno vojno je objavil vrsto prispevkov o nalogah v narodnoosvobodilni vojni, po vojni pa vrsto pričevanj o začetkih narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani ter članke o temeljih politične in gospodarske ureditve povojne Slovenije. Bil je tudi nosilec partizanske spomenice 1941. Umrl je 4. januarja 1967 v prometni nesreči v bližini Sremske Mi-trovice. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Gos-posvetske ulice. Foto: GrupA Zgodbo o Borisu Kraigherju je za objavo napisal mag. Branko Goropevšek. V celjski, žalski in velenjski glasbeni šoli je bilo minuli teden 38. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Glasbeniki s Celjskega so s svojimi uvrstitvami spet dokazali, da sodijo v sam slovenski vrh. Med violinisti se je v kategoriji l.a (do 11 let) s Celjskega najbolje odrezal Jan Čugalj iz Glasbene šole Rogaška Slatina. Prejel je zlato plaketo in osvojil 3. mesto. V kategoriji l.c (14 in 15 let) pa je Jure Smirnov Oštir iz velenjske GŠ prejel zlato plaketo in dosegel 2. mesto. Med violisti je z našega območja v kategoriji l.b (12 in 13 let) srebrno plaketo in 2. mesto slavila Hana Lavrinc iz podružnične GŠ Laško. Najboljši kontrabasist iz celjske regije je Miha Firšt (2.a - 16 in 17 let) iz GŠ Celje - prejel je 1. nagrado in zlato plaketo. Med kitaristi pa se je s Celjskega najbolje odrezal Aljaž Cvirn (2.a) iz celjske GŠ - z zlato plaketo je osvojil 2. mesto. Najboljša harfistka je Brina Zamrnik (l.a) iz GŠ Frana Koruna Koželj skega Velenje, ki je ob 1. nagradi prejela tudi zlato plaketo. V kategoriji l.b sije 3. mesto in zlato plaketo priigrala Naja Mo-horič, prav tako iz velenjske GŠ, v kategoriji l.c pa je Astrid Ana Kljun iz velenjske GŠ z zlato plaketo pristala na 2. mestu. V disciplini orgle Primož Sukič iz Akademije za glasbo. je Ana Glušič iz velenjske GŠ v kategoriji l.c z zlato plaketo pristala na 1. mestu, Karmen Zidar Kos (2.a) iz velenjske GŠ je osvojila srebrno plaketo in 2. nagrado, Ro-zalija Pavše (2.b - 18 in 19 let), tudi iz velenjske GŠ, pa srebrno plaketo in 3. nagrado. Med komornimi skupinami s pihali si je absolutno zmago v prvi kategoriji z vsemi osvojenimi točkami priigral Trio saksofonov (Žiga Vešligaj, Jaka Krušič in Nejc Keiner) iz GŠ Celje. V drugi kategoriji pa je Trio Domena (Melanija Pintar, Domen Marn in Nataša Lazič) iz GŠ Celje prejel zlato plaketo in 3. nagrado. Zaključna koncerta nagrajencev bosta danes ob 18. uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in jutri ob 18. uri v Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. BA Foto: SHERPA Tri zlate pod okriljem Ipavcev v Šentjur Februarja in marca so se učenci Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur izkazali na različnih tekmovanjih. Še posebej so blesteli trije. Monika Volarič (flavta) se je pod mentorstvom Diane Štih udeležila mednarodnega tekmovanja glasbenikov Upolova svirel na gradu Štanjel. Njen nastop je dobil najvišje število točk - 96,33, s čimer je postala absolutna zmagovalka v B-kategoriji. Eva Vrečko (violina), mentorica Be tka Rauter, je v Zagrebu na mednarodnem tekmovanje mladih virtuozov violinistov dobila posebno nagrado za najbolje izvedeno etudo. Podelilo jo je hrvaško društvo skladateljev. S svojim programom se je tako imela priložnost predstaviti še enkrat, in sicer na koncertu prvonagrajencev v Zagrebu. Timotej Užmah (klarinet) je pod mentorstvom Matjaža Vodiška zasijal na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu. V pred-kategoriji je prejel 99,33 točk. Vse tri mlade glasbenike je na tekmovanjih spremljala ko-repetitorka Mojca Krajne. Žlahtna priznanja v Radeče Iz glasbene šole Radeče in podružnične šole Laško so se učenci udeležili mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu. Na klavirju je Anuška Zakonjšek pod mentorstvom Nine Mole dosegla srebrno priznanje. Še uspešnejši so bili trobilci. Jernej Maček, mentor Marko Razboršek, je v predkategoriji s trobento dosegel sto točk in seveda zlato priznanje. Zlato priznanje je v II. kategoriji dobila klarinetistka Špela Šrgan, mentor Primož Razboršek. Na saksofonu si je v II. kategoriji zlato priigral Jure Knez, mentorica Neva Marn. Na trobenti, prav tako v II. kategoriji, je zlato dobil Nejc Zahrastnik. Njegovo umetniško pot usmerja Boštjan Župevc. Pod istim mentorstvom je najžlahtnejše odličje v II. kategoriji na tubi dobil še Žan Bregar. V III. kategoriji je z rogom Uroš Ulaga dobil srebrno priznanje, mentor je Rudolf Kocman. Vse tekmovalce je na klavirju spremljala Nina Mole. Koncert Laibacha odpadel V Plesnem forumu Celje bi morala v soboto nastopiti kultna skupina Laibach. A so organizatorji koncert tik pred zdajci odpovedali zaradi tehničnih težav. »To je drugi koncert, ki smo ga v več kot 30-letni zgodovini Plesnega foruma morali odpovedati, za kar se obiskovalcem iskreno opravičujemo,« je dejala vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefanovič Erjavec. Obiskovalcem so denar za karte že vrnili, koncert Laibacha pa prestavili za nedoločen čas. Skupina Laibach je sicer nameravala na koncertu v Celju predstaviti svoj najnovejši album Laibachkunstderfuge. Gre za predelavo Umetnosti fuge, znamenitega dela skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Laibach si je za svoj inštrument pri interpretaciji Umetnosti fuge izbral kar računalnik in računalniške programe in nastalo je zanimivo delo, ki predstavi Bacha v nekem smislu tudi kot začetnika elektronske glasbe. BA St. 23 - 24. marec 2009 Glasbeniki s Celjskega v slovenskem vrhu 101 TEDNIK KULTURA 15 Spoštovani Hvala, ker ste tako množično obiskali mojo razstavo! Vznak iskrene zahvale, da ste mi namenili toliko pozornosti, vas z ekipo BMW-ja, ki vas je pogostila na otvoritvi in sprejela ob vašem obisku, vabimo na prijateljsko zaprtje razstave, ki bo v petek, 27.3.2009 ob 18 .uri v bistroju BMW, v Žalcu StaneJakše- Stanč galerija BMW HEM ocenjujemo Teharčani spet na odru V Celju smo Teharske plemiče skladatelja Benjamina Ipav-ca videli na odru z združenimi močmi prizadevnih oblikovalcev, ki so poskrbeli za vzorno odrsko in glasbeno podobo Ipavčevega dela. Dirigent Simon Dvoršak je v čedno brošuro zapisal, da je dirigirati opero ob 100-letnici smrti skladatelja velika čast, ob premieri pa, »da lahko s ponosom ugotovimo, daje Ipavčeva rodoljubna opera pomemben mejnik v zgodovini in bi si zaslužila posebno mesto na slovenskih gledaliških odrih«. Svoj oder je našla v Celju, kot ga je slovenska opereta v Žalcu. Odrsko so Teharske plemiče pripravili režiser Miha Alu-jevič, scenograf Matija Kovač, koreografinja Gordana Stefa-novič Erjavec, kostume je oblikovala Darja Vrebac, zborovski razgled razgrnil zborovodja Gregor Deleja, predstava pa je na taktirki Simona Dvoršaka. V odrsko scenskem in glasbenem projektu so sodelovali tudi dijaki Srednje šole za gradbeništvo Šolskega centra Celje, sedeže v orkestrskem jašku pa posedli študentje akademij v Ljubljani in Gradcu ter dijaki in profesorji glasbenih šol iz Celja, Žalca in Velenja. Združene silnice za oblikovanje zelo zahtevnega glasbenega odra Benjamina Ipavca. Kar pomembna zborovska odrska razmerja je doseglo sodelovanje zborov Gimnazije Celje - Center, I. gimnazije v Celju in Glasbene šole skladateljev Ipavcev iz Šentjurja. Zbore je vzorno uglasil in pripravil kar za odrsko zvočno magistralo zborovodja Gregor Deleja. Svojo zgodbo je govorila koreografija s kar zgodovinsko figuraliko giba z nakazili človeške simbolike sodobnega plesnega izražanja. Scena ima najnujnejše scenske vidike, pa je vendar dovolj nazorno nagnjena k zgodovinskemu obdobju zgodbe, kar bi veljalo tudi za kostume, ki so sicer nekoliko prezrli kakšen model iz zgodovinskih knjig. Režiser Miha Alujevič je v svojo režijsko knjigo vnesel veliko odrske gibčnosti, odprl dovolj prostornine za značajska obrisovanja likov in dobra razgibal zborovske scene. Orkester je imel z dirigentom Simonom Dvoršakom zanesljivo veslo, pevski oder pa gladko prehodno odrsko traso. Pevski solisti in zbor so bili na odru dovolj za poetsko in lirično vrstičnost ob bogati zborovski rimi partiture Benjamina Ipavca. Nikjer kot zgolj odrski pribitek. Kar že na začetku si je natančno določil igralski oder teharski župan Pengar, basist Janko Volčanšek pa izravnano kontrolo z vlogo, ki je takoj za pevsko listnico njegovih uspešnih. Tudi sopranistka Andreja Zakonjšek Krt v vlogi njegove hčerke Marjetice je z izrednim pevskim občutkom našla tisto lirič- no pevsko priložnost, ki v njeni pevski naravi tli in kali s fermentirano čustvenostjo. Prijetno je presenetila sopranistka Martina Zapušek z vlogo njene družice Jerice. Marjetici usojeni ženin, tenorist Matjaž Stopinšek, je vse psihološke preobrazbe vloge lepo premeril vse od liričnega ljubezenskega -hrepenenja do trdne odločenosti hudo užugati pohlepnost seganja za izvoljenko grofa Urha, z odločno fantovsko srenjo teharskih z zvezdicama v celjskem grbu. Odrsko ga je bilo kar nekaj lažje užugati, saj je bil baritonist Boštjan Korošec manj pronicljiv in trhel celjski grof Urh, ob katerem smo čakali bolj sugestivno sporočilo. Velja tudi za Miho Hli-ša, grofovega ogleduha, preoblečenega v romarja. Opazili smo Ivanovega prijatelja Valentina Boruta Alujeviča. Celjski »operni« in žalski »operetni« oder postajata kažipot za slovenska odrsko glasbena dela. Dvignjen zastor za tisti repertoar, ki ga na naših osrednjih odrih kar odrivajo. Deroča reka odnaša našo bogato zapuščino ustvarjenega. V Celju in Žalcu lahko ugledamo naš pravi obraz kot v čarobnem zrcalcu. Hvala Celjanom za Teharčane! BOGDAN UČAKAR Eden največjih celjskih kulturnih projektov v zadnjih sto letih, Ipavčeva opera Teharski plemiči v produkciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje, se s tremi predstavami v Domu kulture Velenje ponovno vrača na slovenske odre. Prva velenjska uprizoritev bo v soboto ob 19.30, v ponedeljek ob 11. uri in ob 13.30 pa si bodo opero ogledali še osnovnošolci in srednješolci s Štajerske in Koroške. Monumentalen projekt, ki je pod svoje okrilje združil več kot sto sodelujočih posameznikov ter številne partnerje, je bil na odru SLG Celje premierno uprizorjen novembra lani. Izjemni odmevi občinstva in navdušene kritike so tako na pot pospremili trodejanko izpod peresa šentjurskega skladatelja Benjamina Ipavca, ki šteje za prvo slovensko opero z zgodovinsko snovjo. Obenem je to prva lastna operna produkcija v knežjem mestu, ki je bila doslej uprizorjena enajstkrat. Skupno si je predstavo ogledalo več kot 3.500 gledalcev iz vse Slovenije in tujine, operna produkcija pa je močno odmevala tudi preko naših meja, kjer so o njej poročali zlasti strokovni mediji. Po marčevskih predstavah v Velenju so v načrtu še gostovanja po Sloveniji. V juliju se Teharski plemiči selijo tudi na Celjski grad in v ljubljanske Križanke, začele pa so se že tudi priprave za turnejo na Češko. (BA) Št. 23 - 24. marec 2009 Iz Borijevih črnih skicirk Vsestranski celjski ustvarjalec Bori Zupančič se z risbami iz svojih črnih skicirk predstavlja v krčmi TamKoUčiri. Razstavo risb iz zadnjega obdobja svojega ustvarjanja je na prav poseben način odprl v četrtek. Ob uri, ko je bilo napovedano odprtje razstave, na steni ni visela še nobena risba. A to je bil del scenarija. »Želim, da to storimo skupaj z obiskovalci. Prinesel sem nekaj risb iz mojih črnih skicirk, ki jih bomo z obiskovalci najprej predebatirali, vsako posebej pokomentirali ter jih nato skupaj obesili na stene,« je pojasnil Bori Zupančič, ki je soustvarjal tudi podobo krčme, v kateri trenutno razstavlja. »Vedno imam s seboj črno skicirko in vanjo beležim vse, kar se mi v danem trenutku >suče< po glavi. Tega materiala se je skozi leta nabralo že ogromno. Za tokratno razstavo pa sem izbral tiste risbe, ki ustrezajo razstavnemu prostoru in ki vzpodbujajo nekakšno komunikacijo z obiskovalci krčme,« je Bori Zupančič odgovoril na vprašanje, po kakšnem ključu je naredil izbor svojih risb za razstavo. Ta bo v TamKoUčiri na ogled približno mesec dni. BA, foto: SHERPA Odprtje Borijeve razstave v krčmi TamKoUčiri se je spremenilo v pravi performans obešanja risb. www.novitednik.com V dvomilijonskem turškem mestu Ga-ziantep, ki je ob meji Hučije s Sirijo, je te dni na ogled razstava likovnih del, nagrajenih na mednarodnem razpisu revije Likovni svet iz Celja. Razstavljena dela avtorjev do 20 let, ki jih hrani Galerija likovnih del mladih Celje Mihaila Lišani-na, tokrat predstavljajo likovno ustvarjalnost mladih iz 55 držav. Istočasno je v Gaziantepu svoje delo opravljala mednarodna žirija turškega mednarodnega razpisa za mlade, ki jo je vodil Mihailo Lišanin. Ta je ob otvoritvi razstave za svoje dolgoletno podporo razvoju likovne kultu- re mladih prejel veliko priznanje mesta Ga-ziantep ter sprejel povabilo za razstavo v Gaziantepu tudi v naslednjem letu. Že konec marca bo Mihailo Lišanin gost ministrstva za kulturo na Kubi, kjer bo na posebni slovesnosti predal priznanja kubanskim otrokom za sodelovanje na letošnjem mednarodnem razpisu revije Likovni svet. Ob tej priložnosti v Havani pripravljajo razstavo del kubanskih otrok. Na Kubo bo odpotovala tudi slikarka Irena Polanec, ki bo sodelovala na Bienalu umetnosti skupaj s 140 umetniki iz 40 držav sveta. BS Razstavo v Turčiji so odprli ataše za kulturo iz veleposlaništva Slovenije v Ankari Marko Polajžner, župan Gaziantepa Omer Can in Mihailo Lišanin. Iz Celja v turški Gaziantep 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Podtaknjen požar v ' Šmartnem ob Paki Dva strela v prsni koš Oče poravnal sinove neporavnane račune? - Ovaden zaradi poskusa umora Jamova ulica v Celju je bila v noči na nedeljo skorajda prizorišče umora. 51-letni Celjan je namreč dvakrat streljal v 23-let-nega mladeniča. Kljub temu, da je bil ustreljen naravnost v prsni koš, je 23-letnik izven življenjske nevarnosti. Po do zdaj znanih podatkih je bil pred tem, nekje okoli polnoči, v nekem lokalu v celjski Novi vasi in se v njem ali pred njim spri z leto dni mlajšim znancem. Neuradno menda zaradi očitkov o tatvini denarnice. Prepir naj bi mlajšega tako razjezil, da je poklical svojega očeta. Odločen, da zaščiti svojega sina, se je 51-letnik sam odpeljal na dom 23-letnika v Jamovo ulico. Mladenič naj bi iz hiše prišel z nožem v roki, med sporom naj bi razbil tudi steklo na 51-letnikovem avtomobilu. Ta je zatem segel po pištoli in v mlajšega (domnevno) dvakrat ustrelil. Kriminalisti so 51-letnika prijeh dobre pol ure kasneje na njegovem domu in ga takoj pridržali. Po končanem policijskem pridržanju ga bo zaslišal še preiskovalni sodnik, ki se bo odločil, ali bo strelca obdržal v sodnem pridržanju, priporu ali ga bo izpustil na prostost. Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi bila trojica celjski policiji že znana zaradi nekaterih kaznivih dejanj. SŠol Foto: GrupA »Elektrika me je ...« Sojenje zaradi povzročitve nevarnosti pri delu - Mladeniča stresla elektrika Na Okrožnem sodišču v Celju se je včeraj začelo sojenje zaradi kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti in kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Obtožena Boštjan Volf, nekdaj direktor podjetja Premena, in Drago Romih, takratni vodja delavnice pri podjetju Si-mer, se morata zagovarjati, ker sta bila v času, ko se je 9. maja 2002 zgodila tragična delovna nesreča v Zrečah, odgovorni osebi. V neposredni bližini križišča Ceste na Roglo in Kovaške ceste je tistega dne pri postavljanju reklamnega panoja namreč umrl 25-letni Rajko Veler iz okolice Žalca. Ta je s sodelavcem opravljal še zadnja dela, preden bi bil reklamni pano do konca postavljen. Stoječemu na aluminijasti lestvi, prislonjeni na pano, mu je na višini približno 4,5 metra sodelavec Ivan Jazbec podal alumi- nijasto kapo. Gre za del, ki bi ga morali postaviti na zgornji rob panoja. Med dvigovanjem kape je Veler s kovinskim delom prišel v stik z električnimi vodniki visokonapetostnega daljnovoda, ki so napeljani nad panojem. Po udaru elektrike je 25-let-nik padel z višine in umrl. »Ko sem mu podal kapo, sem se obrnil stran še po del, ki bi ga morala namestiti na stranski rob panoja. Takrat sem slišal, da ga je stresla elektrika. Po padcu na tla je poskušal vstati, govoriti ni mogel, dejal je le: >Elektrika me je ...< Nato sem ga poskušal oživljati sam, zatem je na kraj prišel tudi zdravnik, nesrečo pa je opazil še en mimoidoči,« je na sodišču razlagal Ivan Jazbec, ki so ga tja povabili kot pričo. Dodal je še, da sta se z Velerjem tik pred tragedijo pohecala ravno na račun električnih vodnikov, češ »kaj bi bilo, če bi jih prijel«. Omenil je še, da se mu je takšno delo zdelo nevarno. Eden od odvetnikov obtoženih mu je še postavil vprašanje, ah ne bi morala o nevarnosti, saj so vodniki potekali nad panojem, obvestiti nadrejene, saj je to pomenilo pretečo nevarnost glede na varnostne kriterije. Volf, ki je bil tisto leto direktor ene vidnejših oglaševalskih agencij in tako tudi naročnik, je dejal, da obžaluje nesrečo, ki se je zgodila. Dan pred nesrečo naj bi Velerju celo naročil, naj počaka s postavitvijo panoja, ker niso imeli enega od potrebnih dokumentov. Tudi Romih obžaluje tragedijo, je pa dejal, da je to, da Veler ni opravil usposabljanja iz varstva pri delu, izvedel šele po nesreči. Zanikal je, da bi bil vodja del, in dodal, da ni vedel, da bo pano postavljen tik pod daljnovodom. Na sojenju sta pričala tudi Franc Hriberšek, takratni delavec zreške upravne enote, in Andrej Kamen-šek iz Elektra Slovenska Bistrica. Oba sta dejala, da nihče od odgovornih za postavitev panoja pri njih ni priglasil začetka del na tem nevarnem odseku. Na prihodnji sodni obravnavi naj bi zaslišali še tri priče, ki bi nekoliko razjasnile okoliščine nesreče, nakar naj bi izrekli tudi sodbo. Obtoženima grozi večletna zaporna kazen. SŠol V četrtek okoli 14.25 so morali gasilci zaradi večjega požara posredovati v Šmartnem ob Paki. Ognjeni zublji so najprej zajeli stanovanjsko hišo in nato še gospodarsko poslopje. Več prostovoljnih gasilcev iz Šmartnega ob Paki, Paške vasi, Letuša in Lokovice je požar gasilo več ur, akcija se je končala pozno zvečer, nato so organizirali še požarno stražo. Gašenje je bilo toliko bolj zahtevno, saj je ogenj ogrožal še tri bližnje objekte. Na srečo so vsaj iz gorečega hleva uspeh rešiti živali. Škode Nesrečni pano in kraj mladeničeve smrti je za več deset tisoč evrov, del pogorele stavbe so zaradi varnosti morah tudi porušiti. Kriminalistična preiskava je potrdila prve podatke, da naj bi šlo za požig. Požar naj bi podtaknil lastnik objektov, ki ga bodo policisti najverjetneje zaradi kaznivega dejanja požiga tudi ovadili. V petek je gorelo še v Straži na Gori na območju šentjurske občine. Požar je zajel man-sardno stanovanje stanovanjske hiše, v kateri sta živeli dve družini. Ogenj je poleg stanovanja popolnoma uničil še ostrešje objekta, zagorelo pa naj bi zaradi napake na električni napeljavi. Gasilci iz Lokarij, Dramelj in Šentjurja so v ve-čurnem gašenju preprečili, da bi se požar razširil še na ostale dele hiše in še na dve sosednji stavbi. Škode naj bi bilo kar za 40 tisoč evrov. SŠol Madžar ostal v priporu Celjski kriminalisti so v minulih dneh zaradi vlomov pridržali 37-letnega Madžara. S pomočjo še dveh storilcev je vlomil v dve stanovanjski hiši na območju Šmarje-te pri Celju. Ukradel naj bi skoraj za pet tisoč evrov nakita. Kot so sporočih s celjske policije, je bila ena oškodo-vanka v času vloma celo v hiši. Policisti so 37-letnika prijeh v bližini hiše, sostorilca pa sta pobegnila. Madžar naj bi bil s svoji državi že stari znanec policije, celjski pohcisti pa skupaj z madžarskimi kolegi sodelujejo pri iskanju ostalih dveh storilcev. Po pijačo in kolo V noči na petek so neznanci na Koroški cesti v Velenju vlomih v gostinski lokal. Lastnik pogreša več cigaret, alkoholnih pijač in dnevni izkupiček. Škode naj bi bilo za približno 600 evrov. Štirikrat več škode pa je bilo v soboto v kiosku na Opekarniški cesti v Celju, kamor so vlomili in nato odnesli kar nekaj stvari. Pohcisti preiskujejo vlom tudi v Mil-činskega ulici, kjer je neznanec v obdobju zadnjih štirinajstih dni iz kleti odpeljal moško kolo, vredno 600 evrov. £ o u aJ ■ u o b mm •o (C i) (0 E o St. 23 - 24. marec 2009 NOVI UMIK NASVETI 17 ZDRAVJE ■ NASE BOGASTVO Krvni tlak in nova zdravila Bralka se že 20 let zdravi zaradi povišanega pritiska z enapom in sprašuje, ali obstoja kakšno novo zdravilo za zdravljenje krvnega tlaka. Povišan krvni tlak je na prvem mestu med boleznimi, zaradi katerih umirajo ljudje v razvitem in v svetu v razvoju. 48% bolnikov s povišanim pritiskom umira za boleznimi srca, najpogosteje za infarktom srca, 52% pa jih umre za možgansko kapjo. Povišan krvni tlak ima vsaj 40% Evropejcev. S starostjo Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog se ta odstotek povečuje. Zdravila proti povišanemu tlaku jemlje le dobra tretjina ljudi, uspešno pa si zniža sistol-ni krvni tlak le 12% zdrav- ljenih bolnikov. Samo 8% pa doseže ciljne vrednosti za si-stolni in diastolni krvni tlak. Ti rezultati so porazni, zato smo veseli, da se je na področju zdravljenja hiperten-zije pojavilo novo uspešno zdravilo, saj smo zadnje zdravilo, ki je bilo novo dobili že davnega leta 1990. Za ravnovesje krvnega tlaka je so pomembni hormoni, ki nastajajo v ledvicah in nadledvični žlezi. Ta sistem spada med obrambne mehanizme v borbi za preživetje, danes ko nimamo več intenzivnih preobremenitev, je pa postal izvor različnih posledic, ki dvigujejo krvni tlak. Vsako novo zdravilo je prineslo nove kvalitete, spremenila se je prognoza, pa ne samo hipertonije, temveč tudi bolnikov s srčnim popuščanjem, astmatikov, bolnikov z zadebeljeno steno srca, z aterosklerozo, po kapi in še in še. Po dolgem zatišju se je lani pojavilo novo zdravilo, ki se vpleta v ta mehanizem zo-ževanja žil na nov način. Zdravilo deluje direktno na hormon renin in prepreči njegovo delovanje. S tem one- mogoči nastanek angiotenzi-na 1 in prepreči vse stranske poti, ki so še omogočale razvoj hipertenzije. To zdravilo so razvili v Švici. Za napredovanje in komercializa-cijo pa je zmanjkalo kapitala, zato je velika firma No-vartis, ki je poznana pri nas po prevzemu Leka, vložila kapital v raziskave in plasiranje zdravila po svetu. Tako sem dobil prve informacije o novem zdravilu že lani, ko je bilo v pripravljalnem obdobju za registracijo, decembra sem preizkusil prve tablete na bolnici, ki je uspešno prestala poseg, ki je zahteval izločitev dosedaj znanih zdravil. Sedaj je zdravilo tudi pri nas, a je rezervirano le za težke oblike. Kaj bo v prihodnosti z tem zdravilom? Po mojem se obeta nov pristop v zdravljenju, Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si. saj nam to zdravilo omogoča zdraviti bolezen pred nastankom velikih okvar. Ima pa zdravilo še to dobro lastnost, da po prenehanju zdravljenja ostane krvni tlak znižan še več dni in da se le postopoma povečuje, ne tako kot pri prejšnjih, kjer je ob prekinitvi zdravljenja prišlo do naglega porasta pritiska. Raziskave s tem zdravilom še potekajo, a je že pred nami novo upanje na lažje, čeprav na začetku dražje zdravljenje hipertenzije. Počakajmo na leto 2011, takrat bodo znani rezultati teh študij. - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za uehhe m male ^oApodinj J• ' / odiniei 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 01 iL £3 s o» M j- Is ■M 2* si « .&>N £ S A jii t IS je o» N 3 n " S "S .S I *** •& 55««« 3 ■o'«' ae n>O Informacije: 03/4225-100 Podpisanih naslov: I nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19. 3000 Celje ^P^ -— NUJiHliJI 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT )2'//25'232 55,01/519 35f'fl www.pirnat.si ^ Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29. Maribor Zdravilno laneno seme rožice in cajcki Regrat za zdravje spomladi Laneno seme v kombinaciji z manj mastno (nemastno) prehrano preprečuje rast rakastih celic v tkivu prostate. Prof. dr Wendy Demark iz Durhama v Veliki Britaniji s sodelavci je dokazala, da laneno seme zniža nivo testosterona v krvi, ki pospešuje rast rakastih celic v prostati. Strokovnjakinja predlaga v prehrani teh bolnikov laneno seme kot dodatek, ki lahko zniža tvorbo testosterona. V britanski raziskavi je 25 moških z rakom na prostati redno uživalo laneno seme. Uživali so mleto laneno seme po 3 velike žlice dnevno, v daljšem obdobju. Po operaciji so primerjali tumorje omenjenih bolnikov s tumorji posameznikov, ki niso bili vključeni v raziskavo. Tumorske celice pri bolni- kih, ki so uživali laneno seme, so rasle in se razmnoževale počasneje, v tumorju pa je bilo bistveno več mrtvih celic kot v tumorjih bolnikov, ki niso uživali lanenega semena. Pri moških, ki so uživali hrano z dodatkom lanenih semen, so ugotovili tudi nižje vrednosti holesterola in testosterona in tudi padec PSA. Laneno seme vsebuje veliko lig-nanov, to je vlaknina, ki kontrolira količino testosterona in omega 3 maščobnih kislin, ki preprečuje rast tumorskih celic.Tako se kot dodatek operativnim metodam in zdravljenju z zdravili priporoča dodatek iz lanenega semena in to mletega, saj je celo seme ostro in lahko v večjih količinah poškoduje sluznico. dljive snovi. Že če upoštevamo zgolj izboljšanje celotne presnove in izreden vpliv na čiščenje krvi, že postaja jasno, kje vse ga je moč s pridom uporabiti: pri protinu, revmatizmu, kožnih ekce-mih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčnosti, lenem črevesju, motnjah delovanju jeter in žolčnika, prsni in trebušni vodenici. Zelo priporočljiv je tudi pri diabetesu. Simon Ašič je o regratu zapisal, da zdravilno vpliva zlasti na jetra in ledvice ter da je zelo primeren za pomladansko in jesensko zdravljenje. Posebno navdušen je bil nad korenino, o kateri je menil, da človeka naravnost pomladi. Spomladi je priporočal uživanje regratove solate in soka iz regratove korenine, čaj iz listov in korenin pa se bo kot koristen izkazal zlasti pozimi. Najbolj učinkovit in najbolj zdravilen je sveže stisnjen sok, ki ga je treba jemati dve do tri žlice na dan vsaj tri do štiri tedne. Zelo priporočljiva je tudi uporaba svežih mladih listov v solati. Čajni napitek iz regratovih listov pripravimo kot poparek iz dveh žličk listov ah kot prevretek iz zvrhane žličke regratovih korenin. Uživamo ga do trikrat na dan. Koristen spomladanski čaj si naredimo iz pesti regrata in kopriv: njune liste poparimo z litrom in pol vode ter pustimo stati pet minut. Čaja ne sladkamo, dodamo pa mu lahko žličko medu. Regrat se izjemno obnese v spomladanskih mešanih solatah, kjer mu družbo delajo samonikle užitne rastline, kot so plešec, če-maž, rman, jeglič, vijolice, navadna zvezdica, ter gojeni por. Z njimi si bomo pošteno očistili kri in organizem. Nabiralci prvega regrata se že veselo sklanjajo nad travniki. Končno je prišel čas, ko si po dolgi zimi lahko privoščimo ta prijetno grenki in koristni spomladanski plevel. Z njegovo pomočjo si bomo razstru-pili celo telo in pozdravili marsikatero obolenje. Regrat (Taraxacum officinale) je zdravilen v celoti. Nabiramo ali samo korenino ah rastlino pred cvetenjem ali cvetne koške ob cvetenju. Vsa rastlina vsebuje grenči-no, holin, saponin, vosek, sluz, sladkorje, malo eteričnega olja, veliko železa, kalij in druge rudninske snovi. Velja za pravo vitaminsko bombo, zlasti se ponaša z vitaminom C, ki ga je največ v Piše: PAVLA KLINER svežih listih zgodaj spomladi. Korenina je bogata z inu-linom in tarakserinom. Fito-terapevti so mnenja, da največ zdravilnih moči vsebuje korenina, ki raztaplja, osvežuje, čisti, odpira, pospešuje potenje, krepi. Močno pospešuje zlasti izločanje seča in žolča ter tako iz telesa odstranjuje vse strupene in ško- 18 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Tel.: 03/579 83 20 GSM: 051438 038 splet: www.gostiscemiran.si Stopfe 31,3231 Grobelno.Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si ZLATI GRIC Zlati grič d.o.o. Stari trg 39a Si-Sale Slovenske Konjice T: +386 3 758 o3 50 F: +386 3 758 o3 78 www.zlati-gric.si Gosf>šce.n^prenoč^a «At," Bohorč " DOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, AU CARD, CHBUNfe Sprejemamo naroflla ta vcžj« isključene dniib« Bohorč Marjan up-, DuSana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri C«^ Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 726 www.gostisce-bohorc.com m St. 23 - 24. marec 2009 Höfel ŠTORMAN CELJE Mariborska 3, Si-3000 Celje Tel.: 00386(0)3 426 0426 Fax: 00386(0)3 426 0395 E-mail; recepcija.storman@siol.net PENZION vitaparK Zdraviliška 22,3270 LAŠKO, telefon 03 573 1610, internet: www.vitapark.si, email: info@vitapark.si GOSTLSC K NOV! TUNIK GOSTIŠČE Grega in Simona Narat tel.: 03 gsm: 041323 824 info@gostisceju13.si Gostišče Miran najdete križa, ki povezuje morje neposredni bližini avtoceste, lahko v njem uživate in počivate v prostora se kaže v kar treh parkiriščih. jedeh, jedeh iz stročnic in žitaric... Da ne govorimo o sladicah, ki predstavljajo čisto posebno kulinarično arijo. Vsaki jedi pristoji izbrano vrhunsko vino, ki vam ga bodo v gostišču Miran predstavili in postregli na način, ki vinom visoke kvalitete tudi pritiče. Odkar so gostišče konec lanskega leta obnovili, lahko v elegantno prenovljenem novem delu restavracije poskrbijo za 120 gostov. 60 gostov najde svoje mesto v starejšem delu restavracije, medtem ko so lahko poslovna druženja v primerni intimi v zgornji etaži gostišča. Nikakor ne smemo pozabiti na njihovo vrhunsko vinoteko. V objemu hladu, miru in kamna tam počivajo buteljke in arhivska vina, prostor pa je kot nalašč za druženja manjših skupin, ki jim lahko na željo pripravijo tudi kratek tečaj spoznavanja vinske kulture. Premorejo še apartma in dve sobi z jacuzzijem, pa je opremljena tudi s platnom in projektorjem ter primerna za razne seminarje in poslovna srečanja. Gostišče Miran premore in ponuja veliko. In pričakovanja tudi izpolni. Ne glede na vrsto hrane, ki jo boste izbrali ob naslednjem obisku pri njih, verjamemo, da boste vedno znova zadovoljni. A če dovolite, naj vam za konec namignemo le še nekaj... V naslednjih tednih bodo v kuhinji Gostišča Miran kulinarične igre na temo pa od znanilcev pomladi, ki premorejo sloves afrodiziaka. Tel. Gostilna Emavs: 02/80-50-830 email: info@klet-bistrica.com , ■-•.---Klet Bistrica iggnOAW in Gostilna Emavs j v 9 ' 5 1 j 1 8 lJ Vinarska ul. 3 ^«■iiHtiMk. 2310 Slovenska Bistrica Trnovec Tel.: Mob:__ www.gostiscemiran.si pon.-sob.: ned.: Delovni čas: 08:00 - 20:00 09:00-20:00 Nadaljuje se s prijaznim sprejemom, ki takoj nakaže izjemno gostoljubje Miranove hiše. A roko na srce, vašo naklonjenost si bodo dokončno pridobili z jedilnim listom. V kulinaričnem smislu ostajajo zvesti gastronomski tradiciji Kozjanskega in Obsotelja, Savinjske doline in deloma Pohorja, ki ji znajo vdahniti tudi nekaj svežine s sledenjem trenutnim kulinaričnim trendom. Arome in okusi njihovih jedi so pristni, naravni, prav nič izumetničeni. Pestrost jedilnega lista — Št. 24 - 24. marec 2009 m ZVITOREPKA Bolezen spodnjega urinarnega trakta pri mačkah S tem izrazom opisujemo probleme povezane s spodnjimi sečili (mehurjem in sečnico). V to skupino spadajo vnetje mehurja in sečnice, formiranje kristalov in kasneje lahko tudi sečnih kamnov v mehurju ter delna ali popolna zapora sečnice. Vnetje mehurja se lahko pojavi zaradi bakterijskega vnetja ali pa zaradi tvorbe drobnih kristalčkov v močno koncentriranem urinu, ki dražijo steno mehurja. Najpogostejši sta dve vrsti kristalov. Struvitni kristali so pogostejši in se tvorijo v bolj bazičnem urinu, oxa-latni kristali pa v kislem. Tvorba kristalov in vnetja sečil so pogostejša pri kastriranih ah steriliziranih mačkah s prekomerno telesno težo, ki jedo večinoma briketirano hrano in pijejo malo vode. Stres, ki nastane zaradi selitve, pridobi- tve novega družinskega ah šti-rinožnega prijatelja, ter tekmovanje za hrano lahko predstavljajo večji rizik za nastanek teh bolezni. Ker so mačke zelo čiste živali, jim moramo redno čistiti stranišča, ker tudi zadrževanje urina poveča možnost nastanka obolenj. Pogostost teh obolenj je občutno večja v spomladanskem in jesenskem vlažnem obdobju. Do zapore sečnice pride, ker kristali skupaj s celicami stene mehurja tvorijo pasti podoben čep, ki zapre sečnico. Ker imajo samčki daljšo sečnico, ponavadi pride do zapore pri njih. Znaki, ki se pojavljajo, so uriniranje na spremenjenih mestih izven stranišča, pogostejše uriniranje z manjšo količino urina, uriniranje po kapljicah, napenjanje ob uriniranju, mijavkanje zaradi bolečega uriniranja, krvav urin, ne- normalna, spremenjena obarvanost in vonj urina, pogosto umivanje okoli spolovila, pojavijo se lahko tudi spremembe v obnašanju, kot so nemir, apatičnost, skrivanje, bruhanje in izguba apetita. Vaš muc morda ne bo imel vsega naštetega, a če opazite kakršnekoli znake oteženega uriniranja, pojdite z njim takoj k svojemu veterinarju. Kajti, če pride do zapore sečnice, lahko muc v hudih bolečinah tudi pogine zaradi zastrupitve s sečnino. Veterinar bo najprej opravil splošni pregled živali in natančno preveril kako poln, boleč in kakšen je na otip mehur. Če gre muc urinirati na primer v kad, je priporočljivo, da prinesete s seboj urin za analizo, ker je včasih zelo težko dobiti vzorec urina, bodisi zaradi bolečine ali zara- di praznega mehurja. Analiza urina je zelo pomembna, saj nam pove, ali gre za bakterijsko vnetje in je potrebna antibiotična terapija, ah pa gre za prisotnost kristalov v urinu in bo potrebno spremeniti hrano. Dieta pomaga pri topljenju kristalov s tem, da znižuje oziroma zvišuje ph urina. Potrebna je redna kontrola urina, ker se ob dolgotrajnih dietah lahko zgodi, da pričnejo zaradi spremembe kislosti ali bazičnosti urina nastajati druge vrste kristali. Na tržišču so tudi paste, ki se uporabljajo kot dodatek k terapiji. Če je sečnica zaprta in nikakor ne moremo stisniti urina iz mehurja, je potrebno mucka sedirati ali ga dati celo v popolno narkozo. Pred tem je priporočljivo narediti kontrolo krvi, da se oceni stopnja rizičnosti narkoze. Odstrani se čep v sečnici, nato se vstavi kateter in izprazni ter spere mehur. Naredi se analiza urina, da se odkrije vzrok zapore sečnice. Kateter se prišije in ostane nekaj dni v sečnici. Po potrebi dobiva tudi antibiotike in zdravila za zmanjšanje otekline ter pomoč pri delovanju sfinktrov, ko se odstrani kateter. Največ, kar lahko sami na-. redite za svojega muca, je to, da upoštevate navodila veterinarja v zvezi s terapijo in predpisano dieto ter rednimi kontrolami urina. Mucka je potrebno stimulirati k pitju vode, to pa naredite tako, da mu po stanovanju nastavite več posodic z vodo, če rad pije tekočo vodo, mu lahko priskrbite vodno fontano, brikete mu namočite z vodo in, če nima problemov z mlečnim sladkorjem in drisko, mu pogosteje ponudite mleko. VIKTORIJA LONČAR, dr.vet.med. Tmoveiiska 2, Celje I 0349031 93 i www.zvitorepk3.si CEPLJENJE PROTI STEKLINI s z brezplačnim preventivnim pregledom veterinarska ambulanta za mate živali St. 23 - 24. marec 2009 20 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNU iščemo topel dom Uh, ja, točno tam me srbi! In to že cel dan! Sem že skoraj izgubil živce Sem še malce zaspan. Pa ta svetloba me strašno moti. In nekam postra-zaradi srbenja. (Ajas) ni me nosi. Ne, nimam mačka - on ima mene... (Jaka) Sončica, 1,5-letna muca Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, 2-krat cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirani, večinoma testirane na FeLV in FTV, z odpravljenimi paraziti, socia-lizirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo dom, ki bo izključno notranji brez zunanjih izhodov, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepil proti kužnim boleznim ter po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo. Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031 326 877. Že res, da sem na kratkih nogah, a po videzu in duši sem pravi iabrado-rec! (Mili) Preprodajalci Ste lastnik čistokrvnega psa z vsemi potrebnimi papirji, ki dokazujejo njegovo plemenito kri, a vendar se vam zdi, da s psom nekaj ni v redu. Je veliko večji ali manjši od običajnih standardov za njegovo pasmo, poleg tega pa ga pestijo številne zdravstvene težave, vaš račun za veterinarske storitve pa se veča iz meseca v mesec. Ko brskate po internetu, čisto po naključju naletite na temo o pasjih preprodajalcih in ugotovite, da je vaš kuža pravzaprav neka čudna mešanica, ki spominja na čistokrvnega psa svoje vrste, za povrhu pa ima še vrsto zdravstvenih težav. Dejstvo je, da se lahko to zgodi vsakemu, ki kupuje čistokrvnega psa, saj je ilegalna trgovina s psi -dobro uveljavljena tudi v Slo- Uradne ure Zonzanija: pon-pet 8h-16h; ogled živali: pon-pet 12h-16h; sprehajanja po predhodni najavi: sob in ned 10h-12h; internetni naslov: www.zonzani.si; telefon: 03/749-06-00 v v _ j/\ HISA David'4^nesečnjmucek Micmac, 8-mesečni muc veniji. Tako imenovani rejci rajši kupijo psa za »male denarje« v vzhodnoevropskih državah, kjer je nadzor nad delovanjem psarn slab ali pa ga sploh ni, potem pa jih za 10- ali 20-krat višjo ceno prodajo v Sloveniji. Psi so pogosto bolni ali degenerirani, velikokrat zbolijo tudi zaradi neprimernega načina transporta. Pogosto novi lastniki psa za potegavščino izvedo takrat, ko so že navezani na novega družinskega člana, zato se mu seveda ne morejo odpovedati. In prav na to računajo preprodajalci. Če ste se torej odločili za nakup čistokrvnega psa, se najprej pozanimajte o prodajalcu - rejcu, ki kužka prodaja, poleg tega pa ga prosite, naj vam pokaže kužkovo mamo in vso dokumentacijo (zdravstveno stanje, redna cepljenja, dokumenti o rodovniku...). ^kratka, bodite kar se da previdni, da ne bo- Saj poznate tisto zgodbo o levčku Simbi, kajne? Jaz sem mu kar podobna, ne le po imenu, temveč tudi po karakterju. No, samo pri barvi sem njegov negativ. (Simba) ste na koncu obžalovali, da ste se odločili za novega družinskega člana. NINA ŠTARKEL NOVI TEDNI BORZA DELA 21 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR ■ M/Ž; STREŽBA HRANE IN PUAČ. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 30.3.2009: TRGOVINA IN BISTRO ŠKORPIJON STANISLAV KRAJŠEK S.P.. ZADOBROVA 68.3211 ŠKOFJA VAS POMOČ V KUHINJI - M/Ž: POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.3.2009: TRGOVINA IN BISTRO ŠKORPIJON STANISLAV KRAJŠEK S.P.. ZADOBROVA 68.3211 ŠKOFJA VAS GRADBENA DELA - M/Ž: POMOČ PRI ZIDARSKIH IN TESARSKIH DEUH. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P., MILČIN-SKEGA UUCA 13,3000 CEUE STROJNIK - M/Ž; UPRAVUANJE Z FINIŠERJEM IN ASFALTNO FREZ0, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0.. ULICA HEROJA LACKA 8,3000 CEUE STROJNIK TGM ■ M/Ž; OPRAVUANJE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 26.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0.. ULICA HEROJA LACKA 8.3000 CEUE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA POSLOVNIH PROSTOROV - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.3.2009; MODRI VAL ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE D.0.0., PREŠERNOVA CESTA S3,123S RAD0MUE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK STROJNIK TEŽKE MEHANIZACIJE - M/Ž; IZVAJANJE PREVOZOV IN UPRAVUANJE S TEŽKO MEHANIZACIJO, VZDRŽEVANJE VOZIL IN TEŽKE MEHANIZACIJE, IZVAJANJE DEL V SKLADU S STROKOVNO USP0S0BUEN0STJ0; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.3.2009; ELEKTRO CEUE, PODJETJE ZA 0ISTRIBU-CU0 ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.D., VRUNČEVA UUCA 2 A. 3000 CEUE VARNOSTNIK - M/t' VAROVANJE PRODAJNIH MEST, VARNOSTNIK/VARNDSTNLCA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.3.2009; PROSIGNAL DRUŽBA ZA VAROVANJE. D.D.O., KERSNIKOVA UUCA 19.3000 CEUE TRGOVEC / KOMERCIAUST AVTODELOV (DELO V CEUU) - M/t (S PRIPISOM ZA AVTO ŠKORJANEC) PRODAJA IN NABAVA AVTODELOV. NEDOLOČEN ČAS. 25.3.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0., DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA TRŽNIK NA TERENU - DELO V CEUU - M/Ž; (S PRIPISOM ZA M0ŽN0ST-PLUS ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE TOMAŽ KOKDU S.P.) 0EL0 00 OBSEGALO STROKOVNO SVETOVANJE IN SKLEPANJE POGODB PRI STRANKAH. NEDOLOČEN ČAS, 25.3.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER 0.0.0.. DUNAJSKA CESTA 21,1000 UUBUANA KERAMIK KERAMIČAR - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE IN KAMNA - DELO SE OPRAVUA V AVSTRIJI (00 PONEDELJKA DO PETKA) IN TUDI PO SLOVENIJI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 1.4.2009; ANOERUČ - ROZMAN ZAKUUt NA GRADBENA DELA IN STORITVE D.0.0., JAPUEVA UUCA 17.3000 CEUE STROJNIK NASTAVUALEC STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE - DELO V CEUU - M/Ž; (S PRIPISOM ZA "VIVAPEN DM"). ZNANJA S PODROČJA PREDELAVE PLASTIKE IN MATERIALOV, NASTAVITEV STROJA ZA BRIZGANJE PLASTIKE, MONTAŽA IN 0EM0NTAŽA ORODIJ ZA PREDELAVO PLASTIKE. PRIPRAVA MATERIALOV. VODENJE SKUPINE V ISTI IZMENI DELA IN NEPOSREDNA ODGOVORNOST ZA RED. ODPRAVA MANJŠIH NAPAK NA STROJIH. ZAGOTAVUANJE NEMOTENEGA 0EL0VNEGA PROCESA. IZVAJANJE KONTROLNIH POSTOPKOV. KOORDINACIJA DEL IN DELOVNIH POSTOPKOV, DRUGA DELA. POVEZANA S POTREBAMI OBRATA IN/ALI PO NALOGU NADREJENEGA: NEODLOČEN ČAS. 27.3.2009: SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0., DUNAJSKA CESTA 21. 1000 UUBUANA TESAR TESAR - M/Ž; ZIDARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P., MILČINSKEGA UUCA 13, 3000 CEUE ZIDAR ZIDARSKA IN TESARSKA DELA - M/Ž; ZIDARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.3.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P., MILČINSKEGA UUCA 13,3000 CEUE AVTOMEHANIK POPRAVILO VSEH VRST OSEBNIH VOZIL - M/t' POPRAVILO VSEH VRST OSEBNIH VOZIL. AVTOVLEKA. MONTAŽA AVT0PLAŠČEV; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 29.3.2009; AVTOMEHANIK-FRANC Š0BAK S.P.. BE-ZENŠK0VA UUCA 11.3000 CEUE AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; RAZGRADNJA RABUENIH VOZIL RAVNANJE DELOV VOZIL IZVAJANJE OSTALIH POPRAVIL NA KAROSERIJSKIH DELIH, SESTAVA IN MONTAŽA DELOV ZA AVTOMOBILE, OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA; NEDOLOČEN ČAS. 30.3.2009; MANPOWER D.0.0.; MANPOWER D.0.0., PE CEUE, STANET0VA UUCA 14,3000 CEUE MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV MEHANIK - M/Ž; MEHANIK ZA DROBNO IN TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, TOVORNJAKE IN KOMBIJE. DELO SE BO IZVAJALO V DELAVNICI IN NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 26.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN O.O.D., DUCA HEROJA LACKA 8.3000 CEUE MONTER VODOVODNIH NAPRAV INŠTALATER VODOVODNIH IN PUNSKIH NAPRAV ■ M/ Ž; INŠTALACIJE VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.4.2009: GRADNJE ŽVE- PLAN D.0.0., UUCA HEROJA LACKA 8.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE NA TERENU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM. PRIDOBIVANJE TERMINOV. SKLEPANJE ZAVAROVANJ; D0L0ČEN ČAS, 24 MESECEV, 5.4.2009: GRAWE ZA-VAR0VALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA, K0MENSKEGA UUCA 4,1000 UUBUANA SAMOSTOJNI TRŽNIK NA TERENU - M/t' SAMOSTOJNO PRIDOBIVANJE NAROČNIKOV. SKLEPANJE POSLOV, SKRR ZA OBSTOJEČE STRANKE. PRIPRAVA VSEBINSKIH PREDLOGOV IPD. DELO JE VEZANO IZKLJUČNO NA TEREN; NEDOLOČEN ČAS. 30.3.2009; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.0.0.. PE CEUE. STANET0VA UUCA 14,3000 CEUE FRIZER FRIZER V CEUU - M/t SAM0STDJ0 DELO FRIZERJA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 30.3.2009; FRIZERSTVO ZINKA PASARIČ S.P., CANKARJEVA UUCA 21, 3230 ŠENTJUR MIZAR MONTER PVC STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA PVC OKEN, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.3.2009; KRIS MONT - VGRAJEVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA KATJA MARK0ŠEK S.P.. NA OTOKU 2.3000 CEUE EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC - DELO NA OBMOČJU CEUA - M/Ž; SVETOVANJE PRI PESTRI IZBIRI FINANČNIH NALOŽB. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 25.3.2009; FINPRO C ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0., SLAMNIKARSKA CESTA 3, 1230 DOMŽALE GOSTINSKI TEHNIK VODJA STREŽBE - M/t SESTAVUA JEDILNIKE IN SODELUJE PRI OSKRBI KUHINJE S SUROVINAMI IN DRUGIM MATERIALOM IMA PREGLED NAD DELOM NATAKARJEV TER DOGAJANJEM V GOSTINSKEM OBRATU SODELUJE PRI STREŽBI. POGRINJANJU MIZ, PRIPRAVI POGRINJKOV RAZPOREJA NALOGE SODE LAVCEV TIR SPREMUA NJIHOVO DELO SKRBI. DA GOSTJE V NAJKRAJŠEM MOŽNEM ČASU DOBUO NAROČENO HRANO IN PUAČO TER DA SO ZADOVOUNI S POSTREŽBO SODELUJE Z VODJO KUHINJE, REŠUJE MOREDITNE REKLAMACIJE. IPD.; NEDOLOČEN ČAS. 30.3.2009; MANPOWER O.O.O.; MANPOWER D.0.0., PE CEUE, STANETOVA UUCA 14,3000 CEUE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER VILIČARJEV (ELEKTRONIK) - M/t SERVISIRANJE VILIČARJEV PO TERENU. DELO POTEKA OD DOMA IN NA TERENU. DELO Z RAČUNALNIKOM (BRANJE NAČRTOV). POZNAVANJE ELEKTRONIKE; NEDOLOČEN ČAS, 25.3.2009; MANPOWER D.0.0.: MANPOWER D.0.0.. PE CEUE. STANETOVA UUCA 14. 3000 CEUE GRADBENI TEHNIK VODJA ASFALTERJEV - M/t VODJA ASFALTERJEV. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.4.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HERUJA LACKA 8.3000 CEUE ZDRAVSTVENI TEHNIK BIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJ. NEDOLOČEN ČAS. 28.3.2009; IZVIR SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE MERI MUNIH S.P.. ŠMARJEŠKA CESTA 18, 8000 NOVO MESTO STROJNI TEHNIK VZDRŽEVALEC SERVISER - M/t SERVISIRANJE TURBIN IN HIDROMEHANSKE OPREME ZA MALE HIDROELEKTRARNE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.4.2009: TPS-TURBINE, DRUŽBA ZA TEHNIČNO PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE, D.0.0.. UUCA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CEUE KOMERCIALIST KOMERCIAUST - TRGOVSKI POTNIK - M/t PONUDBA IN PRODAJA STORITEV IN IZDELKOV KUPCEM NA TERENU, NEDOLOČEN ČAS, 25.3.2009; ČETISK. GRAFIČNO PODJETJE. D.O.D.. BEŽIGRAJSKA CESTA 5. 3000 CEUE VIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBA SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA - M/t (S PRIPISOM ZA TEHNOPOUS D.O.O.). KNJIGOVODSKA DELA ZA POTREBE DRUŽBE IN SESTAVA BILANC. NEDOLOČEN ČAS. 25.3.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0., DUNAJSKA CESTA 21. 1000 UUBUANA VODJA GRADBIŠČA - M/t ORGANIZIRANJE IN VODENJE STROKOVNIH DEL NA GRADBIŠČU, POVEZOVANJE IN POSVETOVANJE Z ORUGIMI STROKOVNJAKI, NADZOR PODREJENIH DELAVCEV NA GRADBIŠČU, DAJANJE NAPOTKOV IN NAVODIL PODREJENIM DELAVCEM, SODELOVANJE Z NAROČNIKI, SODELOVANJE Z NADZORNIKI. REŠEVANJE PROJEKTNIH PROBLEMOV. USKLAJEVANJE Z VODJO PROJEKTA TER POSVETOVANJE Z VODJD GRADBENE OPERATIVE. IZVEDBA OBRAČUNOV. IZDELOVANJE PREDLOGOV ZA NAGRAJEVANJE DELAVCEV TER SKRB ZA POZITIVNO DELOVNO OZRAČJE. DELO NA INOVACIJAH IN IZBOLJŠAVAH: NEDOLOČEN ČAS. 30.3.2009; MANPOWER D.0.0.; MANPOWER O.D.D.. PE CEUE, STANETOVA UUCA 14.3000 CEUE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST VIJAKOV IN OKOVJA - M/t PRODAJA IN NARAVA, NEDOLOČEN ČAS. 16.4.2009; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.0.0., CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 2. 3000 CEUE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST SAMOSTOJNI KOMERCIAUST OELOVNE ZAŠČITE - M/ Ž; PRODAJA IN NABAVA, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CEUE, OPEKARNIŠKA CESTA 2,3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) VODJA KONTROLE - M/t' BRANJE NAČRTOV, TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH IN KONTROLNIH POSTOPKOV, POZNAVANJE IN OBVLADOVANJE KONTROLNIH METOD IN POSTOPKOV, UPORARA INTERNIH, NACIONALNIH IN MEDNARODNIH STANDARDOV, POZNAVANJE MERLNIH POSTOPKOV ZA UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI. ROKOVANJE Z MERILNIMI PRIPOMOČKI IN APARATI. PREGLEDOVANJE IZDELKOV. OGLEDI 00 REKLAMACIJAH; NEDOLOČEN ČAS, 28.3.2009: MAKSIM TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, D.O.O... TRG CEUSKIH KNEZOV 2.3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) VODJA GRADBIŠČA - M/Ž: VODJA GRADBIŠČA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8.3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ELEKTRO MATERIALA - M/t PRODAJA IN NABAVA BLAGA V VELEPRODAJI. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. D.0.0., CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 2.3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST SAMOSTOJNI KOMERCIAUST ORODJA - M/t PRODAJA IN NABAVA BLAGA V VELEPRODAJI. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009: INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. D.0.0.. CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 2,3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE DELO NA PROJEKTIH, ADMINISTRACIJA, ORGANIZACt JA POSLOVNIH DOGODKOV - M/t IŠČEMO SODELAVCA ZA KOORDINIRANJE IN PRIPRAVO PROJEKTOV, STROKOVNIH PUBUKACU. ORGANIZACIJO POSLOVNIH DOGODKOV IN KONTAKTOV S POSLOVNIMI PARTNERJI. PRIČAKUJEMO NATANČNO IN ODGOVORNO DELO. VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST. PREDNOST IMAJO KANDIDATI ZIZODRAZRD TEHNIČNE ALI EKONOMSKE SMERI. PREDPOGOJ JE ODLIČNO ZNANJE ANGLEŠČINE IN RAČUNALNIŠKIH APLIKACIJ. ZAŽELENO DESETPRSTNO TIPKANJE; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2009; TEHNOLOŠKI CENTER POU-EKO. KIDRIČEVA UUCA 25. 3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST NEVROLOGIJE ZDRAVNIK SPECIAUST - M/Ž; SPECIAUSTIČNO ZORA-VUENJE, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 25.3.2009; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA ULICA 5. 3000 CEUE UE LAŠKO ""* OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČIŠČENJE - M/Ž: ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 30.3.2009; ALEŠ CVETKA PIŠOTEK, S.P., SPODNJA REČICA 25,3270 LAŠKO VRTNAR CVETLIČAR CVETUČAR. VRTNAR, PRODAJALEC - M/t CVETLIČARSKA, VRTNARSKA DELA IN PRODAJA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.3.2009; CVETUČARSTVO IN PRODAJA NA DROBNO EDI COKAN. S.P.. 0R0ŽN0V TRG 3,3270 LAŠKO KUHARSKI POMOČNIK POMOČNIK - DELO V RADEČAH - M/t POMOČ PRI PRIPRAVI TOPUH IN HLADNIH OBROKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.3,2009; SDDEXO PREHRANA IN STORITVE D.0.0., ŽELEZNA CESTA 16.1000 UUBUANA KUHAR SAMOSTOJNI PICOPEK • M/t PRIPRAVA IN PEKA PIC, NEDOLOČEN ČAS, 27.3.2009; GOSTILNA BEZGOVŠEK DENIS BEZGOVŠEK. S.P.. TRUBARJEVO NABREŽJE 31, 3270 LAŠKO UE MOZIBJE SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/t SUKOPLESKAR. SUKOPLE-SKAR - ČRKOSUKAR. RESTAVRATORSKI SODELAVEC, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 19.4.2009; SINA. GRADBENIŠTVO. NEPREMIČNINE. D.0.0.. NA TRGU 30, 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA DELA - M/t ČIŠČENJE AVTOMOBILOV, PRIPRAVA STORJEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2009; SIRENA D.0.0.. STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE. PAKA 4, VITANJE, PAKA 4,3205 VITANJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/t RAVNANJE BETONSKEGA ŽELEZA, REZANJE BETONSKEGA ŽELEZA, KRIVLJENJE BETONSKEGA ŽELEZA (ROČNO IN STROJNO), POLAGANJE IN VEZANJE ARMATURE, VGRAJEVANJE, ČIŠČENJE DELOVNEGA PROSTORA; NEDOLOČEN ČAS, 25.3.2009; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE CEUE, STANETOVA UUCA 14,3000 CEUE AVTOKLEPAR AVTOKLEPRASKA IN UČARSKA DELA - M/t AVTO-KLEPARSKA IN UČARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 1.6.2009; SIRENA D.0.0.. STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE. PAKA 4. VITANJE. PAKA 4,3205 VITANJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT V AVTOPERVOZNIŠTVU - M/t PRIDOBIVANJE VOŽENJ ZA TOVORNJAKE, UREJANJE DOKUMENTÄRE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.4.2009; HLASTEC. PROIZVODNJA, TRGOVINA, GOSTINSTVO. PROMET IN STORITVE, 0.0.0, KRIŽEVEC 57, 3206 STRANICE PRODAJALEC "PRODAJALEC AVTODELOV - M/t ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS S 3 MESEČNIM POSKUSNIM DELOMI OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO: IZKUŠNJE Š PRODAJO AVTODELOV (AU VSAJ POZNAVANJE AVTODELOV), POZNAVANJE IN OBVLADANJE OSNOVNEGA RAČUNALNIŠKEGA ZNANJA. VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE. IZBRANI KANDIDAT BO OPRAVUAL SLEDEČA DELA: PRODAJA AVTODELOV IN OPREME TER SVETOVANJE STRANKAM. V KOLIKOR VAS TO DELO ZANIMA. POŠUITE VAŠE PISNE PROŠNJE NA ELEKTRONSKI NASLOV BRIGITA.KUK@SIOLNET AU NA NASLOV AVTODEU KUK S.P.. OPLOTNIŠKA UUCA 2,3210 SLOVENSKE." NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009; ANTON KUK, S.P. AVTO KUK AVTOSERVIS -TRGOVINA. OPLOTNIŠKA CESTA 2,3210 SLOVENSKE KONJICE STROJNI TEHNIK STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/t DELO NA GRADBENIH STROJIH ZA ZEMEUSKA DELA: ROVOKOPAČ. NAKLADAČ. TEŽKI BAGER; NEDOLOČEN ČAS. 25.3.2009: MANPOWER O.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE CEUE, STANETOVA UUCA 14,3000 CEUE INŽENIR RAČUNALNIŠTVA PROGRAMER - M/t SAMOSTOJNO PROGRAMIRANJE IN POMOČ PRI PODPORI STRANKAM. NEDOLOČEN ČAS. 9.4.2009; NAVIGARIS, POSLOVNE REŠITVE, SVETOVANJE. STORITVE, D.O.O, MESTNI TRG 18, 3210 SLOVENSKE KONJICE EKONOMIST INFORMATIK SVETOVALEC ZA PODROČJE ERP SISTEMOV - M/t IMPLEMENTACIJA SISTEMA NAVISION PRI STRAN KAH IN NUĐENJE PODPORE STRANKAM, NEDOLOČEN ČAS, 9.4.2009; NAVIGARIS. POSLOVNE REŠITVE, SVETOVANJE, STORITVE. D.0.0, MESTNI TRG 18. 3210 SLOVENSKE KONJICE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIAUZACIJE Z LICENCO - M/Ž; VSA DELA ZDRAVNIKA V SPLOŠNI AMBULANTI. NEDOLOČEN ČAS. 27.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE. MESTNI TRG 17.3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJu" PRODAJALEC PRODAJALKA - M/t DELO V TRGOVINI Z TEKSTILNIMI IZDELKI. DELO NA BLAGAJNI. DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 4.4.2009: KIK TEXTILIEN UND NON-FOOD. DRUŽBA ZA TRGOVINO. POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.0.0, RUSKA UUCA 6,2000 MARIBOR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIAUST DRUŽINSKE AU ŠOLSKE MEDICINE AU PEDIATER AU ZDRAVNIK Z UCENCO ZA DELO V DRUŽINSKI AU ŠOLSKI AMBULANTI - M/t ZDRAVNIK V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE IN DELO V NMP IN DEŽURNO SLUŽBO. NEDOLOČEN ČAS, 27.4.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMAB JE PRI JELŠAH* OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA - M/Ž; DNEVNO MOKRO IN SUHO ČIŠČENJE PROSTOROV OB BAZENIH IN V WELLNESU. ČIŠČENJE OKOUCE, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 24.3.2009; TERME OUMIA BAZENI D.D.. ZDRAVILIŠKA CESTA 24. 3254 PODČETRTEK POMOŽNA DELA - M/Ž; VULKANIZERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 2.4.2009; VULKANIZERSTVO VULKO GORAN ORAČA S.P, LEVSTIKOVA ULICA 3 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA REŠEVALEC IZ VODE - M/Ž; SKRB ZA VARNOST OBISKOVALCEV, SKRB ZA RED IN UREJENUST NA KOPALIŠČIH OZ. WELLNESSU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.3.2009; TERME OUMIA 0.0, ZDRAVIUŠKA CESTA 24.3254 PODČETRTEK PRODAJNI SVETOVALEC M/Ž; SKLEPANJE IN PODALJŠEVANJE NAROČNIN Z DRUŽDO MOBITEL PRODAJA MDBITELOV IN DODATNE OPREME.... NEDOLOČEN ČAS. 27.3.2009; IRSCOM POSLOVNE STORITVE ROMEO ŠALAMON S.P.. STANETOVA CESTA 9. 3320 VELENJE KUHARSKI POMOČNIK POMOČ V KUHINJI - M/t PRIPRAVA HRANE. ZELENJAVE. DEUTEV HRANE. ČIŠČENJE KUHINJE IN POMOŽNIH PROSTOROV: DOLOČEN ČAS, 1.4.2009; PREVOZNIŠTVO IN GOSTILNA FERME. MATEJ FERME S.P., KIDRIČEVA UUCA 60,3250 ROGAŠKA SLATINA PEK PEK - M/t PRIPRAVA - PEKA KRUHA IN PECIVA TER RAZVOZ, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 19.4.2009; GRATIS, PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.0.0, CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PEK - M/t PRIPRAVA ■ PEKA KRUHA IN PECIVA TER RAZVOZ, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 25.3.2009; GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRADRENIŠTVO. D.0.0, CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH MESAR MESAR V MALOPRODAJI - M/t PRIPRAVUA IN OBLIKUJE MESO ZA PRODAJD. SORTIRA MESO, PRODAJA KONČNE MESNE IZDELKE: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.4.2009; CEUSKE MESNINE D.D. CEUE, CESTA V TRNOVUE17,3000 CEUE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE. TOČENJE PIJAČ V TOČILNICI. PRIPRAVA JEDILNICE: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 24.3.2009; TERME OUMIA D.D., ZDRAVIUŠKA CESTA 24,3254 PODČETRTEK KUHAR KUHAR - M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI, UREJANJE BIFEJSKE MIZE, SKLADIŠČENJE ŽIVIL; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 24.3.2009; TERME OUMIA D.D., ZDRAVIUŠKA CESTA 24.3254 PODČETRTEK KOMERCIALIST OBMOČNI VODJA TERENSKE PRODAJE - DELOVNO MESTO - ŠMARJE PRI JELŠAH - M/t VODENJE IN TERENSKA PRODAJA ZEUŠČNMEGOVALNIHIZDELKOV-DELO POTEKA NA TERENU. KJER SE VRŠI PREDSTAVI- TEV, SVETOVANJE TER NJIHOVA UPORABA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.4.2009; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO. D.0.0. UUBUANA. TRŽAŠKA CESTA 42.1000 UUBUANA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) PROJEKTANT TEHNOLOGIJE - M/Z; PROJEKTIRANJE TEHNOLOŠKEGA PROCESA PO PATENTU 22550 IN 22551. VEČ VIDETI. WWW.UIL-SIPO.SI, NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2009: EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O, KUNŠPERK 18,3256 BISTRICA OR SOTLI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE TEHNOLOG - M/t ORGANIZIRANJE IN VODENJE TEHNOLOGIJE, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.4.2009; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.O.O, ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA 54.3250 ROGAŠKA SLATINA MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK - DELO V RAZVOJNEM LABORATORIJU - M/t RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.4.2009: KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.0.0, ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA UUCA 54, 3250 ROGAŠKA SIAT1NA UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA GROBO ČIŠČENJE - M/t GROBO ČIŠČENJE NA OBJEKTIH V GRADNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.3.2009; VEGRAD D.D. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE, STARI TRG 35,3320 VELENJE AVTOMEHANSKI DELOVODJA VODJA SERVISA - M/t ORGANIZIRA, VODI IN RAZPOREJA DELA IN DELAVCE, ORGANIZIRA PRESKRDO Z REZERVNIMI DELI, ORODJEM IN MATERIALI, PLANIRA IN DOGOVARJA OPRAVUANJE SERVISA, ORGANIZIRA GARANCIJSKE POSTOPKE, REŠUJE REKLAMACIJE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.3.2009; MINS N01 D.O.O, PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN GRADBENIŠTVO. CESTA SIMONA BLATNIKA 18.3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA - M/t NADAVA, PREVZEMI, SKLADIŠČENJE, VODENJE CELOTNEGA TEHNIČNEGA ODDELKA TER VODENJE ANAUZ PRODAJE. POSPEŠEVANJE PRODAJE. SKRR ZA RACIONALNO ZALOGO BLAGA. VODENJE ZAPOSLENIH NA TEM ODDELKU ...; NEDOLOČEN ČAS, 9.4.2009; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.O.O. IAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE IB, 3241 PODPLAT OPERATER NA TELEVIZUI - M/t OPERATER NA TELEVIZIJI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 25.3.2009; TV1, MEDIJSKA PRODUKCIJA. TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, KOROŠKA CESTA 7 C. 3320 VELENJE NOVINAR PODROČNI - M/t NOVINAR PODROČNI. ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.3.2009; TV1. MEDIJSKA PRODUKCIJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, KOROŠKA CESTA 7 C. 3320 VELENJE MULTIMEDIJSKI USTVARJALEC - M/t MULTIMEDIJSKI USTVARJALEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.3.2009; TV1. MEDIJSKA PRODUKCIJA. TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, KOROŠKA CESTA 7 C. 3320 VELENJE MOJSTER VIDEO OPREME - M/t MOJSTER VIDEO OPREME, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 25.3.2009; TV1, MEDIJSKA PRODUKCIJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, KOROŠKA CESTA 7 C, 3320 VELENJE FRIZER OSEBNE STORITVE - FRIZER - M/t FRIZERSKE STORITVE - ŽENSKE IN MOŠKE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.3.2009; FRIZERSKI SALON N. NATAŠA VRČKOVNIK S.P, FLORJAN 289.3325 ŠOŠTANJ FRIZER - M/t SUŠENJE. BARVANJE. UČENJE. MODNA MANIKURA, SPREJEMANJE...; DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 25.3.2009; FRIZERSKI STUDIO HIPNOTIK. TEJA HRIBERŠEK. S.P, TOPOLŠICA 31.3326 TOPOLŠICA PRODAJALEC PRODAJALEC - BLAGAJNIK - M/t PRODAJA, PREVZEM. SKLADIŠČENJE. ZLAGANJE TER ZARAČUNAVANJE TRGOVSKEGA BLAGA; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 9.4.2009; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, 0.0.0. IAŠE 1/0, PODPLAT. LAŠE 1 B. 3241 PODPLAT NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V PIZZERUI PRI BERTH. PREVZEM BLAGA. BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE; NEDOLOČEN ČAS. 27.3.20D9; AVTOPREVOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEK S.P, PODKRAJ PRI VELENJU 46 B. 3320 VELENJE PRODAJALEC AVTOM. REZ. DEL, KMET. MEHAN. PRODAJALEC AVTOMOBILOV - M/t POSREDUJE INFORMACUE O TEHNIČNIH ZNAČILNOSTIH IN PRODAJNIH POGOJIH VOZIL POSREDUJE INFORMACUE O LASTNIH SERVISNIH STORITVAH ZA POOBLAŠČENI SERVIS. PRODAJA REZERVNE DELE. DODATNO OPREMO. AKUSTIKO, AVTO KOZMETIKO IN OSTALO BLAGO, VODI BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE IN UREJA DOKUMENTACIJO ZA PLAČILA. VODI IN UREJA POSLOVNO DOKUMENTACIJO (PONUDBE, POVPRAŠEVANJA, DOBAVNE DOKUMENTE, GARANCIJE...), PRIPRAVUA VOZILA ZA IZROČITEV KUPCEM Z VSO USTREZNO DOKUMENTACIJO. KOMUNICIRAŠ KUPCI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.3.2009; MINS N01 D.O.O, PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN GRADBENIŠTVO, CESTA SIMONA BLATNIKA 18,3320 VELENJE EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE VODJA AVTOCENTRA - M/t VODI, ORGANIZIRA IN KOORDINIRA DELO V AVTOCENTRU USKLAJUJE, POSREDUJE IN PROMOVIRA TER TRŽI PRODAJNI PROGRAM AVTOCENTRA ORGANIZIRA IN VODI DELO TE AKTIVNOSTI V SKLADU S POGODRO 0 ZASTOPANJU DDBAVITEUEV IZDELUJE PONUDBE TER SKLEPA KUPOPRODAJNE POGODBE NAČRTUJE IN SPREMUA REAUZACUO PLANOV NARAVE TER PRODAJE, SKRBI ZA PRILIVE IN ODUVE SREDSTEV: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 24.3.2009; MINS NO 1 0.0.0, PODJETJE ZA TRGOVINO. STORITVE IN GRADBENIŠTVO, CESTA SIMONA BLATNIKA 18.3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.3.2009; PIVNICA METKA JERNEJ KUHAR S.P, VEUKA PIREŠICA 36 B, 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA NATAKAR - DELOVNO MESTO JE V PREBOLDU. BAR PRI KMETU - M/t STREŽBA PIJAČ, VZDRŽEVANJE ČISTOČE V LOKALU, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 4.4.2009; NOVA KRESNICA GP, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O, LOČICA OR SAVINJI 21,3313 POLZELA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STREŽBA PIJAČ - M/Ž; STREŽRA PIJAČ V DNEVNEM BARU, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.3.2009: DNEVNI RAR ANTIKA PUB VOJKO KRIŽNIK S.P, VRANSKO 48.3305 VRANSKO MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/t MONTER STROJNIH INSTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2009; GOZNIKAR MONTAŽA, TRGOVINA IN INŽENIRING ~> D.0.0, NOVI DOM 26,1420 TRDOVUE IZDELOVALEC POUESTRSKIH IZDELKOV - V SAVINJSKI DOUNI - M/t VAŠE DELO BO ZAJEMALO POLAGANJE POUESTRSKIH VLAKEN V KALUP TER LEPLJENJE. VSTAVUANJE IZDELKA V STROJ. KONTROLA GOTOVIH IZDELKOV. DELO JE FIZIČNO LAHKO IN PRIMERNO ZA ŽENSKE IN MOŠKE. KI POZNAJO POUESTRSKA VLAKNA IN SMOLE. LAHKO TUDI UUBITEUSKO; DOLOČEN ČAS. I MESEC. 27.3.2009; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.0.0, LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 UUBUANA PRODAJALEC TRGOVKA - DELOVNO MESTO NA VRANSKEM - M/t DELO V ŽIVILSKI TRGOVINI NA VRANSKEM, PRODAJA. SKRB ZA UREJENOST TRGOVINE. DELO S TRGOVIN-SKO DOKUMENTACIJO; DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 29.3.2009; PEKARNA POSTOJNA. PROIZVODNJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O, KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA * NATAKAR NATAKAR - M/t NATAKAR - DELOVNO MESTO V ŽALCU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.4.2009; MAKROČIP TRGOVINA NA DERELO IN DROBNO. IZVOZ IN UVOZ D.0.0, SPODNJI KRAJ 32,2391 PREVAUE EKONOMSKI TEHNIK REFERENT ZA RAČUNOVODSKO ADMINISTRATIVNA DELA - M/t KNJIŽENJE VSEH POSLOVNIH DOGODKOV, VODENJE IN USKLAJEVANJE SALDAKONTOV KUPCEV IN DDBAVITEUEV. IZTERJAVA ZAPADUH NEPLAČANIH TERJATEV. OBRAČUN IN KNJIŽENJE OSNOVNIH SREDSTEV. OBRAČUN IN KNJIŽENJE BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA. OBRAČUN OBRESTI. OBRAČUN PUČ. IZDELAVA POROČIL V SKLADU Z NAVODIU NADREJENIH. VODENJE ADMINISTRACIJE » ZA POTREBE PODJETJA. KADROVSKA EVIDENCA; NEDOLOČEN ČAS. 27.3.2009; ZAGOŽEN. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE. D.O.O, CESTA OB ŽELEZNICI 3,3310 ŽALEC PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE MOBILNI UČITEU ZA DODATNO STROKOVNO POMOČ -M/t IZVAJANJE DODATNE STROKOVNE POMOČI, DELOVNA OBVEZNOST V SKLADU S119. ČLENOM -ZOFVI. DOLOČEN ČAS. 4 MESECE, 28.3.2009; II. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC. ŠIUHOVA UUCA 1,3310 ŽALEC Št. 23 - 24. marec 2009 MRC - MALI OGLASI NOVI TEDNIK vodnik TOREK, 24.3. 9.00 Dvorana I.OŠ Celje Oder mladih 2009 območno srečanje otroških gledališčingledališklh skupin iz MO Celje in Velenje ter obän Dobrna, Štore in Vojnik 14.00 Občinska knjižnica Griže Velikonočne ustvarjalnice 15.00 Mladinski center Velenje Popoldanski MC teden sproščanja 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Baletna šola Stevens: Pepelka balet, za mladinski abonma in izven 17.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje_ Mir se začne z menoj odprtje likovne razstave mednarodnega natečaja plakat miru, nastop učencev OŠ Tabor 17.00 Knjižnica Velenje_ Mamici za praznik ustvarjalna delavnica 18.00 Muzej Laško__ Ivo Daneu debatni večer ob 40-lemici KK Zlatorog Laško 19.30 Celjski dom Kleopatrina zabava gledališko-plesna predsta-va članov Plesnega vala Celje 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina_ Miha Alujevič in Kolektiv 69: Življenje je kabaret, kajne? glasbeno-gledaUški večer melodij iz muzikalov, gost JanŠilec SREDA, 25.3. 9.00 Dvorana I. OŠ Celje Oder mladih 2009 območno srečanje otroških gledališč in gledaliških skupin iz MO Celje in Velenje ter obän Dobrna, Štore in Vojnik 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje _ Ljubenske potice - cvetno-nedeljske butare otvoritev občasne razstave 15.00 Mladinski center Velenje Popoldanski MC teden sproščanja 16.00 Pokrajinski muzej Celje Javno vodstvo po razstavi Mavrični svet Schiitzove keramike vodi avtorica razstave ku-stodinja Rolanda Fugger Germadmk 16.00 POŠ Loka pri Žusmu Šopek za mamico prireditev ob materinskem dnevu 17.00 Plesni forum Celje_ V plesnem vrtincu območnaremjaplesnih miniatur sodobnegaplesa 17.00 Župnija Zreče, fama _cerkev_ Materinski dan otroški program 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku _ Pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Knjižnica Rogatec_ Ježkove urice reševanje rebusov in ugank, glasba, ples 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba P. Kortepeter: Koga ima mamica rajši, Kravica Katka, Darilo za mamico pravljične ure 17.00 Športna dvorana Zreče Mamici podarim, kar sam naredim prireditev ob materinskem dnevu 17.00-18.00 Vila Mojca Velenje Ko učenje postane veselje delavnica za mlade 18.00 Ljudska univerza Celje Kako najti zadovoljstvo v nezadovoljivem svetu tečaj meditacije 18.00 Mladinska knjiga Celje, mestna knjigama__ Ciciklubova pravljična ura 19.00 Dom kulture Velenje Bolero 2009 20. hwrumitarnaprireditev ob materinskem dnevu 19.00 Plesni forum Celje_ Potoples znanstveno fantastično potovanje v ples 19.00 Savinova hiša Žalec Ivan Dobnik: Svetilnik predstavitev pesniške zbirke 19.00 Mestna galerija Riemer _Slovenske Konjice_ Ekslibrisi Plamenka Čen-giča_ 19.00 Knjižnica Velenje, _študijska čitalnica_ Boris Koran: Na začetku je bila Troja literarno-potopisni večer 19.19 Knjižnica Velenje, _študijska čitalnica_ Vzroki za medgeneracij-ske prepade predavanje Rajka Škariča ČETRTEK, 26.3. 11.00 Dvorana I. OŠ Celje V plesnem vrtincu območna revija plesnih miniatur sodobnega plesa 12.00 Galerija Železarskega muzeja, Teharje_ Tadeja Brate: Po sledeh kulture železa, tehniški spomeniki Slovenije otvoritev fotografske razstave 15.00 Mladinski center Velenje Popoldanski MC teden sproščanja reševanje rebusov in ugank, glasba, ples 17.00 Knjižnica Šentjur_ Ura pravljic 17.00 Knjižnica Šentjur, enota Planina Ura pravljic 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Pogovor Marijana Tršarja in Lojzeta Gostiše ob zaključku slikarske razstave Barvne interpretacije 18.00 Osrednja knjižnica Celje, Levstikova soba_ Biserna zgodba celjskega plesnega orkestra Žabe predstavitev zgodovine orkestra 18.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici_ Pomlad, imamo te radi 18.00-19.00 Vila Mojca, Velenje Ko družabna igra zamenja računalnik delavnica 19.00 Knjižnica Kozje_ Čitalniški večer z dr. Ros-vito Pesek pogovor vodi Marjan Ma-rinšek 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Tatjana Kruder: Kemikalije v vsakdanjem življenju predavanje 19.00 Kulturni dom Šentjur Pomladanski koncert Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur 19.00 Dom sv. Jožef_ Branko Cestnik: Mladost - priložnost ali grožnja? 42. Nikodemovi večeri 19.00 Celjski mladinski center Četrtkova meditacija 19.00 Knjižnica Laško Ruth Podgornik ReS: Sajenje sezonskih rastlin izobraževalno predavanje KINO mmmimmm ■ Spored 24. in 25.3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Prehod, psihološki triler 15.40. 19.40 Vanihi, akcijska fantazijska drama 17.10, 20.20 Revni milijonar. kriminalna romantična drama 16.10,18.40,21,10 Strastna zapratrijhrka. romantična komedija 17.00,, 19.15, 21.30 Prenašalec 3, akcija 18.35 Bralec, romantična drama 20.40 Hotel za pse, družinska komedija 16.20, 18.30 International: Mednarodna prevara, akcijska drama 15.30 Mu pai ni do tebe. romantična komedija 15.30.18.20, 21.00 Nenavaden primer Benjamina Buttona, drama 18.00 Nerojen, grozljivka 17.40, 21.40 Operacija Valkira, vojna drama 21.15 Povest 0 Despereauxu, animirana komedija 15.10 Somrak, fantazijska romantična drama 16.05, 20.50 MALI UNION TOREK, 24.3. 20.00 Shine a light - glasbeni dokumentarec SREDA, 25.3. 18.00 Inju-zver v sanci-triler 4 male ogl in čestitko na Radiu Celje ■ izključno s svojo naročniško kartico, potožnico ozlroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. prenesejo v naslednje leto! MOTORNA VOZILA PRODAM SUZUKI alto, letnik 1997, dobro ohranjen, reg. marec 2010, prodam. Telefon (03) 573-6484. 1193 mm SF; • MM KOLEOS 2,0 DCI Testno vozilo, UGODNO, R.S.L d.o.o. Levec 03/425 45 14, 03/425 45 16 ramo S Wim H "fld? "Af" 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Laguna III 2.0 GT Testno vozilo, UGODNO, R.S.L d.o.o. Leveč 03/425 45 14, 03/425 45 16 HITRO NAROČITE 16.00 Knjižnica Šoštanj H. Koncut Kraljić: Kako so igrače spametovale Matica ure pravljic 17.00 Glasbena šola Celje XXII. Roševi dnevi osrednja prireditev s podelitvijo nagrad, režija Miha Alujevič 17.00 Plesni forum Celje V plesnem vrtincu območnarevijaplesnihmi-niatur sodobnegaplesa 17.00 Dvoranah, slovenskega tabora Žalec_ Društvo muzikaiček Ljubljana: Čarovnije pro-tipackarije glasbenapredstavaza otroke, cicibanov abonma in izven 17.00 Telovadnica OŠ Vojnik Spet na naši šoli koncert ansamblov s člani, nekdanjimi učenci 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. E,Wi1'¥ tudi letnik 2009 ^vTiVV.M M J,ys prilogo TV-OKNO! ^'M'J'H Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika RENAULT twingo 1149 ccm, 43 kw/59 km, letniki 1996, el. poket, avtoradio, servisiran,prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 781-086. 1239 POSEST PRODAM ZEMLJIŠČE, 2.500 m2, zo gradnjo manjše stanovanjske hiše (gospodarsko bivalni objekt), s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, voda, elektrika na parceli, na lepi, mirni lokaciji, med Novo Cerkvijo in Dobrno, ugodno prodam. Telefon 031 314-616. 1235 nje 1939, potreben popravila, lokacija Celje-Vojnik, prodam za 115.000 EUR. Telefon 041 989-986. 1359 KUPIM VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali lea-singa, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429 ODDAM DELAVNICO za ovtoličarjo ali avtomehani-ko, 60 m1 in prostor za proda jo avtomobilov, oddam v najem. Telefon 5718-250,041 279-153. 1360 POSLOVNE prostore v središču Celja, zraven sodišča, urejeni trije prostori, 50 m2, dva vhoda, plinsko centralno ogrevanje, klima, primerni za odvetnike, trgovino, gostinski lokal ali drugo, oddamo v najem ali prodamo. Telefon 041 620-917aliinfo@colorstudio.si. 1381 STANOVANJE PRODAM CEUE, center. Trisobno mansardno stanovanje, 2/2, vvelikosti 90 m2, kompletno na novo adaptirano, plinsko ogrevanje, klimatizirano, vsi priključki, ugodno prodam. Cena 106.000 EUR. Telefon 031 620-506. 1288 ENOSOBNO stanovanje, takoj vseljivo, ohranjeno, nizki stroški, prodam. Telefon 041 305-628. 1323 CELJE, Glavni trg. Obnovljeno stanovanje, 76 m2, prodamo za 96.000 EUR. Telefon 031 770-943. 1355 m St. 23 - 24. marec 2009 - INFORMACIJE 23 ^Prodajate (ne)premičnino? Želite, da Je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) > O <2 « S« o e £ PB S« O) li 10» »• ---- JmM. ...... ••-"■ LiifP w r OPEL astra l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 070 818-XXX. MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) V OKVIRJU Vse cene vključujejo DDV OPEL astra 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodani. Telefon 070 818-XXX. Informacije 03 4225100 GARSONJERO, 23 m2, obnovljeno leta 2008, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. o. o. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA f* POSOJILA!!! I (TAKOJŠNJE IZPLAČILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev.! PREVERITE! PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20, 040 633 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30. 040 633 334 I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22.1000 Ljubljana_I Na podlagi 18. člena Statuta Javnega gospodarskega zavoda za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje, Dečkova cesta 1, Celje ter sklepa Upravnega odbora z dne 17. 3.2009, se razpisuje prosto delovno mesto - reelekcija za: direktorja javnega gospodarskega zavoda Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna strokovna izobrazba tehnične, pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja gospodarskih javnih služb Direktor bo imenovan za 4 leta oziroma do predvidenega preoblikovanja zavoda, z možnostjo ponovnega imenovanja ter se zaposli za polni delovni čas. Pisni prijavi morajo kandidati predložiti dokazila o izpolnjevanju z razpisom določenih pogojev, življenjepis ter svojo zamisel programa razvoja dejavnosti zavoda in ukrepov za dosego programskih ciljev. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: ZPO Celje, Dečkova cesta 1, 3000 Celje, z oznako »ZA RAZPIS DIREKTORJA«. UO zavoda bo opravil izbor v petnajstih dneh po zaključku razpisa in o svojem izboru obvestil župana Mestne občine Celje. Direktorja imenuje na predlog župana Mestni svet Mestne občine Celje ter bo o odločitvi kandidat o imenovanju obveščen v petnajstih dneh po sprejetju sklepa na mestnem svetu. Upravni odbor ZPO Celje Ko nemo si strmel v strop, oči so ti žarele, premagal bom bolezen in vrnem se domov, a žal je bolezen tokrat zmagala. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FERDINANDA POTOČNIKA - FERDA s Hudinje, Celje (4.1.1942-13.3.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali vence in sveče. Hvala osebju ZD Vojnik in njegovemu osebnemu zdravniku dr. Džordževiću. Žena Sonja, hčerka Natalija ter vnuka Nejko in Jaki 1357 GARSONJERO, 34 m2, obnovljeno leta 2008, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. o. o. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n EN0S0BN0 stanovanje, 38 m2, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. o. o. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n EN0S0BN0 stanovanje, 33 m2, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. ' Spektrum Trade, d. o. o. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n DVOSOBNO stanovanje, 58 m2, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. o. o. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n DVOINPOLSOBNO stanovanje, 61 m2, v centru Celja, prodom. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. o. o. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n ODDAM OBNOVLJENO meščansko stanovanje, velikost 94 m2, Ljubljanska 6,1. nadstropje, oddam. Telefon 041 971-824. 1337 STANOVANJE za dve osebi ali paru, dnevna soba, spalnica, mini kuhinja, sanitarije, wc, tuš v souporabi, oddam. Telefon 041 650-737. 1382 PRODAM VRTNO mizo iz bambusa, s steklom in štirimi stoli, pleteno, primerno za verande, ugodno prodam. Telefon 031 262-019. 1380 MIZO, 2,20 m, 6 stolov, sedežno, kuhinjo, hladilnik, štedilnik, 2 + 2, zamrzovalno omaro, pralni stroj, sušilni stroj, prodam. Telefon 040 869-481. 1386 PRODAM RABUEN0 strešno opeko, približno 150 m2, prodam, cena 40 EUR. Telefon 051 274-323. 1347 SIP0REX, 5 cm, 200 kosov, prodam. Ugodno prodam notranja vrata Lip Slovenske Konjice, 85*200. Posodim gradbeni fasadni oder. Telefon 041 767-797.1187 KUPIM ČISTOKRVNE haskije, dva psička in psičko, stari so 3 tedne, brez rodovnika, cepljeni, s potnim listom, prodam za 200 EUR. Telefon 041 230-547. 1348 DVE telički simentalki prodam. Telefon 031 691-766. 1363 KRAVO s svežim mlekom ali brejo telico prodam. Telefon 5740-616. 1365 TELIČKO simentalko, 120 kg, za 350 EUR, teličko lim/rj, 70 kg, za 210 EUR in simentalko, 60 kg, prodam za 220 EUR. Motnik, telefon 041 946-759,041 915-828. 1366 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO, rdeče, iz neškropljenega grozdja, prodam. Telefon 041 720-499, (03) 5821-535. Š117 SENO in otavo prodam v Doblatini nad Laškim. Telefon (03) 577-4023. 1342 BALE sena in kocke, velike, prodam. Telefon 041 783-758. 1349 KONJSKI gnoj prodam. Telefon 040 608-248. 1379 OSTALO PRODAM SENO v kockah in motor za kosilnico Bes prodam. Telefon 041 294-974. L117 DVE telečji polovici prodam. Telefon 041 405-342. 1336 HLODOVINO: smreka, bor, sušice (lobadar-ca), lahko tudi na panju, kupim. Telefon 031 357-312. 1369 PRODAM PONI žrebico, staro 7 mesecev, prodam ali menjam. Won (03) 5738-082,031 249-934. L113 15 ovčk, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 5716-489,041 794-217. Ž22 Ženitna posredovalnica za vse osamljene 03 031 Leopold Orešnik s.p., Prebold Ni dneva, ne noči, da s tabo z mislimi ne bi bili. Praznina nepopisna za tabo je ostala, saj veš, da ne mala. Molče se s solzami borimo, le tebe, Gašper, nazaj si želimo. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega sina, brata in vnuka GAŠPERJA ANTLOGE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala društvoma LK Sokol in PGD Ložnica. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu. Žalujoči: mami, ati, brat Iztok z družino in babi 1367 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija, brata, svaka in strica VINKA SPOLENAKA s Ponikve 28, Ponikva pri Grobelnem (24.1.1935 -11.3.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in sv. maše. Zahvala društvoma invalidov in upokojencev ter njihovima praporščakoma, g. župniku Bohorču za opravljen obred, pevcem in trobentaču. Iskrena hvala nečakinji Silvi za ganljive besede slovesa, Slovenskim železnicam, kolektivu pošte 3102 Celje in pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba. Žalujoča: žena Olga in sin Vinko z družino 1353 UPOKOJENKA iz Savinjske doline, 56 let, urejena, želi prijatelja do 70 let. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan. 1370 IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, likanje, šivanje. Telefon 031 872-558. šns SIMPATIČNI podjetnik, 50 let, želi spoznati žensko do svojih let. Lahko si brez službe. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan. 1370 CELJANKA, 37 let, urejena in zaposlena, želi poštenega moškega. Lahko si tudi močnejše postave. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan. 1370 Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 57-26-319» O31 836-378 Leopold Orešnik s.p., Prebold Si komunikativen, urejen, t dosti časa? Dinamično podjetje potrebuje nove sodelavce za delo na področju trženja. Pogoj izpit B-kategorije. Pokliči nas za več informacij od pon. do pet 8. do 15. ure po tel. 03/425-61-50 Jakoma d.o.o.. Mariborska c. 44.3000 Celje. 62-letni vdovec išče vdovo do 60 let za gospodinjo na deželi. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POMLAD. 1371 1372 52-letni fant išče vdovo do 45 let za gospodinjo na deželi. Pozneje možna poroka. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro 0SAMUEN. 13731374 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje, informacije po telefonu 041425-404. 1312 RAZNO IZVAJAMO vse vrste izkopov s kombinirko, bagri in mini bagri, izgradnje dvorišč ter ostale nizke gradnje. GMG Vinder, d. 0.0., Zadobrova 126, Škofja vas, telefon 051 377-900. 1140 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104 1315 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, RozmariPetek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 . Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si Št. 23 - 24. marec 2009 TO tV^C ti z a 3 ei ezdeo M^/vttV^ So najlepše pesmi že napisane? Pozlačena maslena želva 1. vrsta (z leve): Gašper Pantner, Martin Smrkolj, Jure Tovornik, Gašper Tratnik; 2. vrsta: Tadej Rataj, Žiga Hercog, David Žlaus, Miha Vozlič, razredničarka Maja Stanek, Gregor Korošec, Rok Motore, Rok Milinovič, Kekec Košak, Rožle Penca; 3. vrsta: Benjamin Preložnik, Tomaž Ovčar, Boštjan Pe-telinšek, Luka Lazar, Josip Pintar, Alen Operčkal; 4. vrsta: Aljaž Operčkal, Leon Kubot, Mitja Žagar, Luka Krivec, Denis Pažon, Gregor Planine. Foto: JANI ROJNIK Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tednik@nt-rc.si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji). Blaž Habjan in njegov izdelek Št. 23 - 24. marec 2009 Zlati olimpijec iz kulinarične artistike, ki ste ga v Novem tedniku že spoznali kot avtorja prvonagrajenih slik iz zrnja Blaž Habjan, se je lotil novih kuharskih podvigov in jih tudi tokrat pozlatil. Najprej je konec februarja sodeloval na kulinarični razstavi v Hotelu Union v Ljubljani. Razstava je imela tekmovalen značaj, pri čemer se je Celjan Blaž, sicer zaposlen v Hotelu Štorman, lotil izdelave skulpture iz masla. In čeprav je iz masla oblikoval prvič, je osvojil zlato medaljo. Želvo je zatem obnovil in se z njo udeležil še mednarodnega tekmovanja v Celovcu. Na sejem Gast Celovec, ki je bil minuli teden, se je Blaž odpravil s kolegom Robertom Lukasom, s katerim sta tekmovala v okviru teme Doživite gastronomijo. Na skupno razstavno mizo sta na ogled postavila Blaž svojo želvo, Robert pa sliki iz zrnja in čokolade. »Tudi letos je bila sejemska ponudba zelo pestra, veliko se je dalo videti in poskusiti, tako pri hrani kot pijači. Mogoče me je motilo le to, da se vedno več uporabljajo vnaprej pripravljene osnove; kreme, omake ... Menim, da sama raven oziroma kvaliteta kulinarike s tem pada,« je po prihodu iz Celovca povedal Blaž. Vrnil pa se je, s čim drugim kot z novo zlato medaljo in poln novih zamisli. Vas zanima, kako je videti želva iz masla? Skulptura, ki žal ni obstojna, bo v Hotelu Štorman na ogled ves četrtek. PM Srednja šola za strojništvo in mehatroniko Šolskega centra Celje je imela maturantski ples 7. februarja. Na sliki razred S-4. b strojni tehnik Foto: SHERPA Celjan, glasbenik Igor Korošec, si je s skupinama Coda Express in Coda Singers zamislil koncert, katerega rdeča nit so bile uspešnice izpod peresa Dušana Velkavrha. Pripravil ga je v dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu minuli petek. Dušan Velkavrh je glasbeno pot začel s skladbo Danes mi je 16 let, sodeloval z Mladimi levi, Hazardom, Pepelom in kri, Moni Kovačič, Ditko Haberl, ki je bila tudi posebna gostja večera in številnimi drugimi glasbeniki. Danes ga za tekst na Slovenski popevki ni moč prepričati, bo pa sodeloval v strokovni komisiji festivala. Igor Korošec bo prihodnje leto praznoval 40 let delovanja na glasbeni sceni in upamo, da bo glasbeno poslastico pripravil tudi takrat. SB Foto: GrupA