Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 29. januara 1939 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mili oglasi do 10 reči| 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din, Pritožba siromaških delavcov. Zdaj, ka so občine dobile od sreskiva našiva gospoda na- čelnika nalog, ka morajo vküp spisati priglašene delavce na podlagi seznama, šteroga so do- bile, se godijo krivice za siro- maške delavce. Priglasili so se nam delavci iz sobočkoga i len- davskoga sreza i se pritožili, da nešterni bogatejši lüdje, ki niti ne spadajo med vrsto delavcov, so zatajili svojo vrednost pri na- povedi i celo se je zgodo slu- čaj, pravijo, da je nekak teliko duga povedao gor, kak ma go- tovščine. Mi verjemo, da je to istina. Zato da nas večletna skušnja na- včila, da verjemo takše trditve. V srca naroda se je naselila ne- voščenost, laž, žela po oboga- tenji, siromak se nepreštimava več, glavno je pri vnogom samo to, da zaslüži i ma z koj ne po siromaškom, nego po gospockom živeti. Pritožili so se nam delavci tüdi, da je pokvarjenost med mladinov grozna v tüjini. Odo- bravajo zato ukrepe oblasti, da se mladine püščajo v tüjino i celo povdarjalo, da so oblasti še pre- dobro, ne bi smele niti 18 let stare püščali v tüjino, ar je ta jako nevarna za nje. Javilo se nam je, da je bila mati v Nem- čiji z maloletnov hčerjov. I ka sta delale? Na spako vseh je mati bole divjala kak hči. I več takših maloletnih deklin je živelo grdo živlenje, celo tri so prišle noseče domo. Starišje so nam poslali brid- ke pritožbo, da njihovo hči, štera je v 17. leti odišla, v tüjino, jih več nepoštüje i ne boga, kda jo domo zovejo, drüži se z nek- šim brezvercom. I takših pritožb je nešteto. Naj samo še edno omenimo. Pridejo domo delavci iz Nemčije i Francije. Spravijo se mladi moški v krčmo. Vino teče, kupice se terejo, začne se kaj gondlati nemški i francoski, ka pa niti nemščina niti francos- ščine ne, samo postaviti se ščejo, ka nekaj znajo i so nekde bili. Penez prinešen steče dol po guti, haska nema ne drüžina, ne država. Vse te žaloš :ne reči omen- jamo, naj oblast opozorimo, da gleda z neizprosnov strogostjov na izseljenstvo ka takših ne- püsti vü, ki bi tem škodili sa- momi sebi, narodi i državi. Ki ma doma vrednost, naj se na njej skrbi, i naj püsti poštenoga si- romaka na delo, da si potrebno zaslüži. Naj nam ne zameri oblast, če nekaj priporačamo, ka naj bi slüžilo v ozdravlenje te küge. Predlagamo, naj vse prijave de- lavcov, ki so včinjene, vrže pod strogo kontrolo i črez leto zah- teva potrdila za vsako navedbo. Ki je dao lažlive podatke, naj se kaznüje i naj se za stalno izkluči iz kadra delavstva i se njemi zabrani odhod v tüjino. Jedino na te način bo mogoče zabijati naraščajočo pokvarjenost med našim narodom. Razgled po katoličanskom sveti. Vatikansko mesto. Pred Tremi krali tisti den se je zvršo poklon rimskoga plemstva i rim- skih patricijov. Poklon je prečteo knez Domenico Orsini, ki je izrazo nepremenlívo vernost i podlož- nost rimskoga plemstva sv. Sto- lici i zednim čestitao sv. Oči za pridobleno zdravje. Sv. Oča so se toplo zahvalili za čestitke i čeravno je bilo slabo vreme, so se te den popoldnevi dugši čas šetali v vatikanskom ogradi, Sv. Oča so sprejeli i blagoslovili tüdi akademike,včlanjene v Kat.Akciji kak i 200 novih mladoženskih pa- rov. Slovesno sta bila sprejetiva od sv. Oče i šla z velikim zado- volstvom iz Vatikana angleški mi- nisterski predsednik Chamberlain i zvünešnji minister Halifax. Prenehao je izhajati ve- liki nemški katoličanski list „Germaniaˮ. Von Papen, bivši nemški poslanik v Beči, ki je de- lao za zdrüžitev Avstrije z Nem- čijov, je pokopao s svojim po- slovimo! govorom krasen kato- ličanski list stranke Centruma „Germanio".Te list je zdaj prešo v roke narodnih socialistov i ti ši- rijo po njem protikatoličanske navuke. Katoličanski list „Vater- land“, ki izhaja v Lutzerni v Švici, piše na to gledoč: „Stara „Germaniaˮ je že davno mrtva. G. von Papen, šteri njej piše oprostilni govor, je še za obstoja Centruma delao za propast lista. S katoličanskoga stališča je dob- ro, da se več ne bode moglo zlorablati ime nekdaj batrivnoga i slavnoga katoličanskoga orga- na.ˮ List Vatikana „L’ Osserva- tore“ isto piše. Nova Prisega v sovjet- skoj vojski v Rusiji. Stalin je spoznao, da ruska vojska ne zanesliva. Zato si je zmislo, kak za pomoč, da njej je predpisao novo formo prisege. V toj formi, sezna, tüdi nega Bogá. Ruski vo- jaki do prisegali na domovino, a ne na Rusijo. Nespametni Stali- novci pa ne premislijo, da ver- nosti do domovine nemogoče do- segnoti brez vernosti do Boga, ki je Stvoriteo domovine. Bogoslovje za izseljenske dühovnike. V Potulicaj na Pol- skom so odprli bogoslovje za tiste bogoslovce, ki ščejo vršiti, dühovno pastirstvo med izseljen- ci v tüjini. — Za nas Slovence bi tüdi potrebno bilo eno takše bogoslovje ali konči en oddelek na našima bogoslovjima za iz- seljenske dühovnike. Sv. leto v L.uxemburgi. Letos je 1200 let, ka je mro sv. Willibrord, apoštol Luxemburga, šteroga kosti počivajo v Echter- nachi. Sv. Oča so dovolili, da se pri toj priliki sveti v celom Luxemburgi sv. leto. Den katoličanskoga vse- učilišča v Detroiti. Meseca de- cembra so v Detroiti v Severnoj Ameriki obhajali „den katoličan- skoga vseučiliščaˮ. Po nalogi detroitskoga škofa se je v vseh cerkvah predgalo od katoličan- skoga vseučilišča. Pred predgov se je pa prečtela Okrožnica sv. Oče, poslana na katoličansko Vseučilišče v Washingtoni. V istom časi so se začeli v Det- roiti tečaji za katoličanske de- lavce, ki so se zdrüžili po navu- kaj, danih po papovih okrožnicah. 1000 zakonskih parov po- navla zakonsko vernost.. V Clevelandi v Sev. Ameriki jé že 5 let vpelana navada, da zakon- ski pari v cérkvi mned mešov ponovijo svoto vernost, ki so jo pri zdavanji izpovedali. V cerkvi sv. Marije v Ackeroni poleg Cle- velanda je zdaj 1000 zakonskih parov ponovite med sv. mešov svojo zakonsko vernost. Mislimo, da ne bi bilo- odveč, če bi se ta navada tüdi pri nas vpelala, po- sebno te, kda idejo naši delavci v tüjino. Novoletna predga kardi- nala Faulhabera. V münchen- skoj katedrali je kardinal nad škof Faulhaber meo na novo leto predgo, šteroj je prisostvovalo 8000 vernikov. Kardinal je opo- meno vernike, naj se junaško dr- žijo v časih, ki ne obečejo ka- toličanom najbolšega i naj ne postanejo malodüšni. Število ločitev zakona v bivšoj Avstriji. V 5 mesecih, kak je bilo dano v bivšoj Avstriji do- voljenje za ločitev zakona, je šte- vilo ločitev jako náglo naraslo. Samo v ednoj škofiji je bilo zvr- šenih 300 slučajov ločitve zakona. Narastek Novin i M. Lista od 1. jan. do 31 decembra v leti 1938. Naročniki Novine Mar. List Pripomba. Ves Bogojina sama ma naročnikov za 104 Novine i 92 na- ročnika za Marijin list. Za vzgled je celoj Slovenskoj Krajini. Horvatsko pitanje stav- leno na rešenje. Od dvoje strani se je za- čelo to pitanje rešavati i to od merodajne strani. Hrvatski, po- slanci, zvoljeni na listi dr.Mač- ka, tüdi tisti, ki so dobili večino, čeravno neso po volilnom zakoni prišli v parlament, so prosili od vlade dovolenje za spravišče. To so dobili i obdržali v Zagrebi. . Na tom spravišči, štero je po- teklo povsem mirno, so sklenili resolucijo, štero so poslali pred vlado. V toj resoluciji povdarjajo samobitnost hrvatskoga naroda i zahtevajo za njega pravice. To je edna merodajna i to ta naj- merodajnejša stran k rešavanji hrvatskoga pitanja. Ta drüga stran je pa vlada. V imeni vlade je pa na seji JRZ poslancov pred- sednik vlade govoro od toga pi- tanja i jasno povedao, da v ok- viri obstoječe ustave, štera pri- znava edinost države, kralevino pod žezlom Karadjordjevičev, bo parlament delao za široke samo- uprave, ali aotonomije. Bog daj, da bi započeto delo rodilo za- želen uspeh. Italijanski zvünešnji mi- nister pri nas. Grof Ciano, italianski zvü- nešnji minister je obiskao našo državo i se je več dni zdržavao v mejaj naše držáve, kak gost predsednika vlade, dr. Stojadi- noviča, ki ga je pozvao na lov na državno imanje Belje. Pri toj priliki sta si dva državnika na- pravila načrte za mirolübno po- litiko Srednje Europe, štere prva naloga je, da naša držáva skle- ne prijatelsko pogodbo z Mad- jarskov. Grof Ciano je bio na Belji nad vse slovesno sprejeti z svojim nasledništvom, pred- vsem z uredniki velkih italijan- skih listov; ki so prišli ž njim v našo državo. Čepride po teh se- stanki, kak se v italijanskih listaj trdi, ob slobodnoga pristanišča v Trsti, te Slovenija dobi izho- dišče na morje po najkračišoj poti i ta okolnost jako olejša vcenitev njenih pridelkov i po- digne teh ceno. Bombni atentati v Angliji. Kak sta se vrnila zadovol- niva angleškiva ministra Cham- berlain, predsednik vlade i lord Halifax, zvünešnji minister iz Ri- ma, kje sta mela sestanke z Mus- solinijom i poročala, kak velike uspehe sta dosegnola, so za- čele po celoj Angliji, na Škol- skom i Irskom pokati bombe. Razstreljavajo se mostovi, želez- nice i drüge važne naprave. Po licija je teliko dognala, da to delajo irski teroristi, zdrüženi v irskoj republikanskoj gardi. Na desetjezere šte ta organizacija, štera je popolnoma tajna i ma za namen popolnoma osloboditi Irsko od angleške oblasti, če- ravno je že Irska samostojna re- publika, samo ka v zvezi z An- glijov, kak te dominijon i šče severno Irsko zdrüžiti z ostalov republikov. Severno Irsko, zva- no, Ulster, so si najmre Angleži pridržali. Proti Barceloni. Francove čete z naglicov idejo proti glavnomi mesti Ka- talonije, Barceloni. Dve važnivi mesti, Igualado i Vendrell so za- vzete i se spüščajo v dolino, kde je ležejše naprejidenje. Gda to pišemo, so oddaljene od Barce- lone, kak Beltinci od Lendave. Čisti narastek za Novine 379, za Mar. List 150 komadov. — Iz srca ,se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slo- venski narod, njegove liste i je raz- širita. Sv. Ciril i Metod naj njima spro- siti čast oltara, bodi naša stanovitni molitev. 2 NOVINE 29. januara 1939. Nedela po treh kralaj šterta. I stopo je Jezuš v ladjo i ž njim so šli njegovi vučeniki. I glej, nastao je na morji veliki vihér, tak, da so ladjo pokrivali valovje — on je pa spao. I pri- stopili so vučeniki, ga zbüdila i pravili: „Gospod reši nas, vtapla- mo se. I veli njim: „ka ste boječi, maloverni?ˮ Te vstane i zapove vetrovom i morji — i nastala je velika tišina. Lüdje so se pa začü- di i so govorili: „Što je te, da so njemi pokorni celo vetrov! i morje?ˮ (Mataj 8, 23—27.) * Ladjica, v štero je stopo Kristuš, nam predstavlja sv. katoličansko Cerkev. V Cerkvi najdemo Gospoda Jezuša Kris- tuša, ki je njeni vrhovni pogla- var. V Cerkvi najdemo na krmili prvoga Kristušovoga slüžabnika, sv. Petra. Voditeli so apoštoli, jamborovo drevo je sv. knž. ja- dra so jakosti, veter, ki ladjo žene, je pomoč Sv. Düha. Ladja se ne da deliti. Os- tati mora cela, ali pa se pogrozi. Tak mora prava Cerkev ostati složna, edina. Kak je ladja na morji izpostavlena burji i valo- vom, tak je sv. Cerkev izposta- vlena silnim napadom raznih na- sprotnikov. A ne pogrozi se, ar je ž njov Kristuš, ki njoj je obe- čao, da jo peklenske moči ne bodo premagale. Ar je v pravoj Cerkvi, najmre v našoj, Kristuš, ki tüdi morji zapovedavle, bo nastala v njoj popuna uhota, gda pride čas mira. Zakaj pa je na morji nas tala burja? Gospodov! vučeniki so dozdáj vidili že vnogo njego- vih čüdežov, a na sebi so ešče ne doživeli niednoga, i na sebi so ešče ne Poznali tistih občüt- kov, ki jih ma iz smrtne nevar- nosti, rešeni človek do svojega rešitela. ' Zdaj pripüsti Gospod, da pride tak velika nevarnost nad apoštole, ki so vsi v ladjici. Čü- dežno jih šče rešiti, da bodo bole trdno vervati, da bodo nje- gove čüdeže zagovarjali i ozna- nüvali z vekšov gorečnostjov, da bodo Zveličari hvaležnejši. Zdigne se viher, kak bi se sipale peklenske pošasti nad vod- no plan, nebo se zatemni, strela šviga z modrikastim bleskom prek vode, valovi se zdigávlejo, ladja se nagible, vesla spadnejo preplašenimi ribičom iz rok. Zgü- bani smo, si mislijo; tak straš- noga vihera so stari ribiči ešče ne vidili nikdar. - Gospod pa spi. Zakaj pa je Gospod v lad- jici spao? Zato, da bi pokazao svojo človečo naravo. Viher se je najmre začeo kesno večer, gda je Gospod henjao včiti i je domo poslao lüdi. Bio je jako trüden i je zaspao. Če Kristuš ne bi bio spao i bi čüječ gledao viher, bi se vučeniki ne vüpali prositi ga po- moči ali pa bi mislili, da nemre pomagati. Zato spi, da se jim tem vekšega skaže. Kak čüdovito vči Gospod svoje vučenike moliti: Nevarnost pride, da jih napuni s strahom, on pa spi, da ga ležej prosijo i v njega verjejo. Iz vsega dogodka pa naj spoznajo, da brezi Gos- poda ne zmorejo nikaj, ž njim pa vse. Otvoritev Slovaškoga parlamenta. Što bi vüpao pred bojnov povedati, ka Slovaki, Tot-je bo- do meli ednok svoj parlament bi ga zaprli i kak veleizdajnika obtožili i obsodili. Pa se je jan 16. letošnjega leta včakao slo- vaški narod, ka se je odpro nje- gov prvi parlament. S tem je bilo koronano dugoletno trplenje kat. dühovnika Hlinke v borbi za pravice Slovaškoga naroda. Predsednik slovaške vlade, dr. Tiso, je tüdi dühovnik. Naši poslanci doma. Parlament je Zvolo verifika- ijski odbor, kak smo že poro- čali, šteri reši, da li so poslanci ili zvoljeni po predpisih zakona, li se je kde kršo zakon. Za na- mestnika v te odbor je prišo tüdi poslanec sobočkoga okraja g, Bajlec. Gda te odbor reši svoje elo, te poslanci prido v parla- ment, položijo prisego i se začne delo, štero de jako lejko, ar pro- tina ma komaj 20 poslancov, Mačkovi najmre neso prišli v parlament. Parlament začne z de- lom v prvoj polovici februara. Mandate vseh slovenskih poslan- cov je odbor že verificirao, to je protizakonitosti pri njihovih vo- litvaj ne bilo. Ka pravite? Včasih se dogajajo po sveti čüdne reči, šče bole Čüdno pa zgleda te, če se za takše reči lüdstvo malo zme- ni, če tüdi ide na njegovo škodo. Ka pravite k tomi? V lepom kraji lendavskoga ok- raja nekak že leta i leta vz- gajaˮ mladino, šteri pa je gvišno več kvara napravo kak haska. Tomi človeki je tüdi zavüpana skrb, da pazi i se briga, naj se deca dobro vči- jo, ka do ednok lehko koris- tila lüdstvi i državi. Splošno pa je znano, na kakši način je té vzgojiteo kvaro dečkece, šteri so komaj v šolo hodili i šteri so že šole vö ostali. Tüdi je znano, da se je ta zadeva začnola preiskavati na pripadajočem mesti i celo okrožno sodišče je stvar v roke prijelo. Zgleda pa, da je cela reč zaspala, konči nej je čüti, da bi se preiskava dale vr- šila. Lüdstvi se čüdno vidi, da se od te reči ne čüje več, če se raziskavle eli nej. Ka pravite k tomi, eli je nej dobro, da se takša reč preišče, ali je nej to lüdstvi na hasek? Mislimo, da je to nej na korist našemi lüdstvi, če se oblast za takše reči bole malo briga. Sili se nam miseo, kak da naše lüdstvo ne bi bilo vredno telko po- zornosti, da bi se takše reči razčiščavale. Vüpamo, da se oblast zgene i zadevo prime pošteno v roke. Celo mamo pravico zahtevati, naj se za- deva razčisti i naj se takši „vzgojiteljeˮ pozovejo na od- govornost. Mamo pravico, da zahtevamo, naj se naša deca vzgaja dobro, nej pa pokvar- ja. Zavüpamo pa lüdem, šteri majo pri takšem reč, da bodo stvar razčistili v splošno za- dovolnost vsej, da ne bi na zadnje izgledalo, kak da bi si to naši vrli dečki sami zmislili. Ka pravite, ali ne bi bilo v korist vsem i v zadoščenje lüdstvi, da se takše reči bole hitro razčistijo? Kratka zgodovina Vančavesi. Ma 53 hiž, 8 evangeličan- skih, 45 katoličanskih. Od 1920—1939. 1. 1. januar. Rojenih 112, mrlo 69, med temi 21 dece, 2 sta mrla v Sla- voniji, oženilo se je 29 dečkov, 38 deklin, v vesi med sebov se je oženilo 5 parov, 2 sta se ože- nila v Nemčiji, 2 v Franciji. Izobražence mamo 3, dr. Ratnika, dominikanca v Sombat- heli, Števaneca vučitela i Bežana, vojaškoga narednika. V vesi sta 2 čevlara, 1 fo- tograf i 1 trgovec z mešanim bla- gom. Ogen smo meli v teh letaj 2 krat, eden je sam sebe vmoro. Drügüh nesreč ne bilo, narod je mirolüben. Županje prle samos- tojne občine so bili + Horvat Jožef, Maček Štefan, + Ratnik Štefan, Ratnik Franc, pod šterim smo proti našoj voli bili priklü- čeni k občini Küpšinci po usta- novitvi novih velikih občin. Prvi starešina je bio Ratnik Franc, za njim Podlesek Ludvik, pod šte- rim smo po našoj splošnoj želi prišli nazaj k Tišini. Največ se je brigao za to fotograf Gider Jožef, ki je podžupan občine Ti- šine i blagajnik, pa naš stareši- na. Pod njim se lepo popravlajo naše ceste. V vesi sta naročeniva 2 „Slovencaˮ, 2 „Slovenskiva do- maˮ, 13 „Novinˮ, 14 „Marijinih listovˮ, „5 Slovenskih gospoda- rovˮ i 3 „Domovine‘‘. Kat. časo- pisje se lepo razvija. Od 10 katastralnih oralov več zemle ma 12 posestnikov, vsi ovi majo pod 10 oralov. Vsi so jako skrbni gospodarje, tak da je splošna sodba v tišinskoj fari, ka največ penez majo Ivančarje. Od naših dečkov jih je 34 slüžilo pri vojski, pri pešadiji 5, artileriji 4, neborci 4, mitralezi 3, pionira 2, telefonista 2, pri biciklistih, železničarski četi, mornarici i sprevodniškoj četi 1, izmed teh so bili 3 kaplarji i nešterni ordinanci. Zdaj mamo 5 regrutov, 1 za zrakoplovstvo, 4 za pešadijo. Prostovolna gasilska četa ma 22 članov, drüštvo vodi pod- preds. občine Gider Jožef. V Marijinoj drüžbi je samo 10 naših dekeo, v Prosvetnom drüštvi pa komaj 3 dečki. Nekda sva s Hockegger Janošom vo- dila „Drüštvo kmetskih fantov i dekletˮ. A kda sva zvedela za namene toga drüštva, smo je so- glasno vsi razpüstili. Lansko leto je bilo z naše vesi na deli v Slavoniji 5, v Nem- čiji 37 lüdi. Zdaj jih mamo v Franciji 19, v Nemčiji pa 6. A pripravla se jih dosta več letos na delo. Katoličanci mamo faro i šolo na Tišini, evangeličanci spadajo pod Soboto. Pošto ma- mo v Rankovcih. Prebivalci se med sebov lü- bijo, kmet lübi siromaka i siro- mak kmeta. Naj ta lübezen med nami ostane, sam napisao gor- nje vrstice. Gider Joško, domačin. Nadaljnja Zborovanja in tečaji Zveze poljedelj. delavcev. Delavska Zborovanja, ki jih prireja ZPD v Prekmurju, bodo v bodočih temnih in mesecih še v Sledečih krajih: V nedeljo dne 29. jan. po sv. maši ob pol 12 uri pri Gradi (Gor. Lendava) v gostilni g. Martika in po- poldne ob 2 uri v Bodoncih v gostilni g. Domjana. Na Svečnico 2. febr. v Nuskovi v gostilni g. Mekiša, ob pol 12 uri v Pertoči v gostilni g. Partlna. V nedeljo dne 5. febr, po sveti maši ob 11 uri v Bogojini v hiši g. Salingera in popoldne ob 2 v Selu na občini ali pa v bivši gostilni Kodila. V nedeljo dne 12. febr. po sv. maši ob pol 12 uri na Cankovi v gost. g Voglerja. Popoldne ob 2 uri še even- tuelno na Tišini, kar bomo še pravo- časno objavili. V nedeljo dne 19. febr. v Gor. Radgoni v Kmetski Posojilnici ob 11 uri dopoldne. V nedeljo dne 26. febr. ob pol 12 uri v D. Lendavi v hotelu Krona in popoldne ob 2 uri na Hotizi. V nedeljo dne 5. marca po sv. maši ob 11 uri v Turnišču (prostor naknadno objavimo) in popoldne ob 2 uri v Beltincih v gostilni g. Sapača. V nedeljo dne 12. marca veliko in zaključno zborovanje, ki bo zdrü- ženo z občnim zborom ZPD v Murski Soboti ob 11 uri dopoldne. Prostor bomo pravočasno določili in objavili. Dosedanja Zborovanja, ki jih je ZPD priredila, so bila nad vse dobro obiskana. Prisostvujoče delavstvo je z zanimanjem sledilo govornikom in odo- bravalo njihova izvajanja. Na podlagi dosedanjih uspehov se šele vidi, kako potrebna so bila ta Zborovanja za naše polj. delavce in koliko koristi bodo imeli od tega naši izseljenci. Poleg zborovanj bo imela ZPD tudi 3, ali 4 dvodnevne tečaje za de- lavske voditelje in zaupnike. Prvi tak tečaj bo 26. in 26. jan. za občine, oziroma podružnice ZPD: M. Sobota, M. Sobota-okolica, Martjanci, Puconci, Kupšinci, Tišina, Beltinci, Bo- gojina, Hotiza, Turnišče in D. Lendava. Drugi tečaj bo 6. in 7. febr. za podružnice: Križevci, Selo, Šalovci, G. Petrovci, Bodonci. Cankova in Pertoča. Tretji tečaj bo 13. in 14. febr. za podružnice: Rogaševci, Kuzma, G. Lendava (Grad) in Pečarovci. Pri vsakem tečaju bo lahko pri- šlo v poštev okoli 46 udeležencev. Božični svetki v tujini. Par dni pred Božičem sem dobil v dar lep kip svete Trezi- ke z rožami, „da mi prvi Božič v tujini ne bo tak žalostenˮ. Polnočnica v Saint Germain d’ Auxerrois poleg Louvre s pet- jem starih francoskih božičnih pesmi in še nekaj najlepših iz zaklada drugih narodov je bila res ganljiva; „mali pevci z lese- nim križomˮ so res umetniki! Božično jutro ob 8 h sem bil že na Gravelle. Gospod žup- nik je maševal. Razen ministranta ni bilo nobenega vernika v cer- kvi: pri polnočnici so napolnili hišo božjo, sedaj si pa ogrevajo premražene ude: pri Francozih je — 15° nekaj izrednega. Pride gospod kaplan, štu- dent na Sorboni, doma s Koreje. Ga pobaram, če je tam isti na- rod kot na Kitajskom. „O ne, mi smo čisto poseben narod in nas je 23 milijonov: to je že za- dosti za en narod!ˮ Pri njih da ni vojne, vendar jim gre slabše radi japonsko-kitajske vojne. Gospod župnik mi pravi, da je naša maša in večernice objavleno v francoskem lokalnem tedniku „La banlieue de Parisˮ: ob 10 h ½ slovesna maša s pe- tjem „Czoro Yougo-Slave, 76 pojočih: skoraj točno so zadeli! Pri večernicah nas je bilo še več. Imel sem kar dve peti ma- ši; pri prvi so vodile petje zbora sestre iz Meudona, pri drugi naši akademiki, ki študirajo na pa- riških visokih šolah. Po evangeliju prve maše je župnik prečital francoski evan- gelij in oznanilo ter posebej po- zdravil „jugoslovenske romare. Po evangeliju druge maše sem odložil plašč in manipelj ter šel na prižnico, ki je skoraj točno sredi cerkve. „Zbrali smo se v krasni moderni cerkvi angelov varuhov na dan, ko v vernih srcih še od- meva angelske petje iz svete pol- noči. Ko je velika svetlost zasi- jala ljudstvu, ki je sedelo v senci smrti. Velika Skrivnost včlove- čenja Boga, ki ga toti niti vesolj- stvo ne more objeti. Pred to skrivnostjo danes klonemo kakor betlehemski pastirji. Skoraj bi rekel: kakor tiste živali ob prvih jaslicah, Spominjajoč se psalmi- stovih besedi »homo cum in ho- nore esset non inteliexit, compa- ratus est jumentis insipientibus et similis factus est illis (Ps 48. 12)" Vendar to^ Dete v jasli!) je nam hrana; to je Isti, ki je pozneje rekel: Jaz sem Kruh življenja. Vsaj nekaj drpbtin z Njegove mize, Vsaj nekaj žarkov Njegove nebeske svetlosti naj nam danes podan... »Slava Bogu na višavah ip na zemlji mir ljudem ..." Kako v teh časih hrepenimo za mi- rom. V Vaših srcih je zdaj mir: božje Dete vam ga je podarilo. To Dete, ki je pozneje tako to- lažijo govorilo skesanim greš- nikom: Odpüščeni so tvoji grehi, Pojdi v miru in ne greši več. To Dete, ki je po svojem dru- gem rojstvu, po veličastnem vsta- jenja prišlo k učencem pri za- klenjenih durih; takrat je stopil v sredo med nje ter jim rekel: „Mir vam bodi". In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: »Mir vam bodi. Kakor je očé mene poslal, tudi jaz vas pošljem". In po teh be- sedah je vanje dihnil in jim re- kel: „Prejmite, svetega Duha; katerim grehe odpüstite, so jim odpüščeni.ˮ (Jan. 20, 19— 23). Svestvo pokore je svestvo miru; ni pravega miru brez od- püščenja grehov; miru, kakor ga svet ne more dati. Z vredno spo- vedjo vi tudi sodelujete za sve- tovni mir. To je prava svetlost, večna. Zato cerkev pri blago- slavljanju stroja za proizvajanje električne svetlobe moli: „Bog, ki si naredil vse posvete, blago- slovi novi stroj za proizvajanje svetlobe in daj, da bomo mogli iz teme tega sveta dospeti k Te- bi, neminljivi svetlosti...“ Na Božič si dajemo darila; vi ste mi že dali in mi še boste svoje molitve; isto jaz. Dodajem misli, ki so me spremljale med molitvijo veselega dela rožnega venca, ko sem obhajal božični večer v družbi več naših inteli- gentov: Devica Ga je od svete- ga Duha spočela; tudi vi pazite, da ne boste od hüdega düha spočeli, smrtnega greha. Devica Ga je pri obisku nosila: ali tudi vi prinašate Jezusa, ko obisku- jete drug drugega? Prosite ga te milosti sedaj, ko se je v vaših či- stih düšah znova rodil. In tistim, ki Ga iščejo med sorodniki in znanci, pri telesnem in duhovnem sorodstvu, povejte jim, da ga je Devica v templju, v cerkvi našla. Pred vsem sami tega ne poza- bite, ko boste spet tako nesreč- ni, da ga boste z grehom izgu- bil!. Ko Ga boste z žalostjo is- kali in v veselju našli. Tretja maša je bila tiha s petjem. Med skupnim obedom sem agitiral za naš tisk, navezajoč na besede svetkovega evangelija: Veličastna Proslava v Črensovcih i. 1938. sept. U. — Pri svetoj meli. Na levoj strani tribfine (tű na sliki je desna) so sedeli predsedniki i odborniki občin Slov. Krajine. En del se jih tű vidi, med njimi tűdi f Vezer Geza, pred- sednik občine Martjanci. 29. januara 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. + Vezer Géza. Po teškoj bolezni je izdehno svojo düšo daleč naokoli poznani javni de- lavec, dugoletni naročnik našega lista, g. Vezer Géza, namestnik nar. poslanca g. Bajlec Franca, predsednik občine v Martjancih. Nešteto naroda se je zbralo k pokopi pokojnoga. Vnogi so izra- zili drüžini svoje sožalje, prvi med temi g. ban, dr. Natlačen. Gda düši našega pokojnoga naročni- ka, do koga nosimo najlepše spomine v svojem srci, prosimo božo pomoč, izrekamo drüžini njegovoj naše globoko sožalje. Beltinci. Šolski upraviteo, g. Šprager Ferdinand, so resno zbetežali. Dobroj materi Mariji zročimo našega naročnika i jo prosimo, naj ga ozdravi. Odranci. Pri nekoj hiši so neznani lüdje vkradnoli pšenico i konjsko spravo. Eden krivec se je najšeo i odnešeno blago po večini povrno. D. Bistrica. Vmrla je mla- da žena Smodiš Ferdinanda i za- püstila dvoje sirot. Kda je bila velika Povoden, je Šla plat vodo iz kleti i se je prehladila. Po- sledica toga prehlada je bila jetika, ki je pretrgala nit njeno- ga živlenja i vzela sirotama ma- ter. Naj Srce Jezušovo potolaži njeno düšo i tiste, ki žalüjejo za njov. Aoto v grabi. Pred par dnevi je aoto iz Sobote v Čren- sovcih pred Našim Domom za- vozo v grabo i podro telegraf- sko soho. Aoto se je poškodo- vao, naši lüdje so ga spravili na varno. Na podporo Novin so po- slali dr. Vályi Aleksander, od- vetnik v Soboti 20 Din., N. z Sobote 20 Din. Lesar Marija, Francija, 12.50 Din., Berke Imre, Francija, 24.25 Din., Casar Jožef, Francija 10 Din., Čosič Martin, obratovodja elektrarne, D. Len- dava, 20 Din. Bog plačaj. Za misijon g. Kereca v Yunnanfu-ji so poslali Župni urad v Martjancih 170 Din., An- tolin Štefan, Odranci 103. Din. 10., Rous Ferenc Gregorov Tur- nišče. 50 Din. Dare poslali na mi- sijon potom Rakovnika. Na podporo naših listov so poslali Slunjski Štefan iz Za- greba 15 Din., Haoko Jožef, žup- nik v Bogojini, 10 Din., Prša Ma- rija, Francija, iz Polane, 12.50 Din.. Bog plačaj. Na podporo Rafaelove drüžbe je poslao Casar Jožef z Francije. 2 50 Din. Bog plačaj. Na filovsko kapelo Ma- rije Pomočnice je poslao Ca- sar Jožef, Fere Champenoise, Francija, 30 Din. Penez poslali g. Haoki, plivanoši. Na afriške misijone je darüvao Horvat Franc z Bogojine 6 Din. Odposlano drüžbi sv. Petra Klavera v Ljubljano. Brančavci. Zvedeli smo, ka slovenski pisateo g. Klemen pripravla novo izdajo svoje knji- ge „Zalesje se probujaˮ z spre- menjena zadnjim poglavjom. Do toga sklepa so ga pripravile bo- gate skušnje pri zadnjih državo- zbornih volitvaj, šterih se je za volo zbiranje gradiva osebno vdeležo. Na Kobilji. Lepi članek smo čteli v našem letošnjem Ka- lendari Srca Jezušovoga o našem skritom Kobilji. Veseli nas, ka se najšeo gospod, ki iz lübezni do Starin i naše preminočnosti pre- kaple stare knjige ino razmi šüm naše gošče od starih časov. Išče tüdi fundamente naše od Törkov porüšene cerkvi. A ne je opazo, ka smo ne v Kobilji, nego na Kobilji doma. Turnišče. 3. t. m. se je trgovci iz Štajara pripetila mala neprilika. Küpo je od Gomili- čanca svinjo na vago, štero je prej Gomiličanec doma sam zva- gao. Zgodilo se je pa, ka je pri prekjemanji v Törnišči zgübila 13 kg. Mogli so jo šče dvakrat vagati, ka je nazaj dobila skoro vse zgüblene kile. Navzoči je bilo dosta sveta, celo eden go- spod iz Tešanovec, menkalo je ešče samo žandarov, ka bi celo zadivo bole natenci popisali. — V prišestnosti bi prosili, naj se svinjam repovje ne bi zdigavali pri vaganji. Beltinci. Pri nas Znamo tak krmiti svinje, ka je razlika med mrtvov vagov i živov samo edna kila. Tak dobro je krmila Vöröš Treza, se zna na njeno škodo. Njena svinja je živa va- gala 40 kg., mrtva pa samo 39 kg. Pazte lüdje, ka se ali na- včite tak polagati ka nede zgübe, ali pa dobro vagati. Tišina. Februara 1. se bo začeo vršiti pri nas sv. misijon. V. Polana. Preminočo ne- delo, 22. januara ob 1 vüri po- poldne so meli naši gasilci svoj redni občni zbor. Na občnom zbori sta bila navzočiva gg. pred- sednik občine i podpredsednik občine, šteriva sta z velikim za- nimanjom sledila poročilom čet- nih funkcionarov. Posebno veli- ko zanimanje se je pokazalo v razpravi zidave novoga gasilsko- ga doma. Gospod predsednik občine je pokazao velko naklo- njenost do gasilske čete s tem, da je obečao, da bo občina pre- skrbela potrebno kolečino šodra za fundament gasilskoga doma, ki bo samo kras i ponos občine. Naši gasilci so pa tüdi sami že v te namen spravili okoli 4000 Dinarov. Vsa drüga težačka dela bodo pa gasilci opravili kšenki. Zato že zdaj prosimo vse naše občinare, da podpirajo naše ga- silce z svojimi darovi v tom re- san potrebnom deli. Posebno pa se obračamo s toplov prošnjov na naše izseljence gasilce i drü- ge znance, da nam priskočijo na pomoč. Znamo, da oni težko slü- žijo krajcare v tüjini, ali par frankov ali mark bote z vese- ljom dali. Vüpamo se, ka naša prošnja ne bo odbita ne pri na- šij polančaraj i ne pri izseljencaj, zato ka naši gasilci ščejo z zi- davov i blagoslovitvijov gasil- skoga doma obhajati tüdi svoj lepi jubilej 15 letnico svojega obstoja. Petek Andrej. Za kaplana v Lendavo je višja cerkvena oblast poslala g. Gjörköš Štefana, novomešnika. Svojo slüžbo nastopi 1. februara. Kobilje. Na podporo kato- ličanskoga prosvetnoga drüštva so darüvali sledeči gospodje v dinaraj: Klekl Jožef, urednik No- vin, 100, Bakan Štefan, župnik, 50, Sukič Ivan, kaplan, 20, Wort- man Beno, 10, vsi trije v Lendavi, Holsedl Anton kaplan v Turnišče 50 din. Vsem Bog obilno plačaj. — Vugrinec Peter, tajnik. Obsedno stanje v Barceloni. Francova vojska je naglo bliža Barceloni. To je tak pre- strašile Katalonsko vlado, da je razglasila po Barceloni obsedno stanje. Rdeči so obvüpani tem- bole, ar je domo pozvao 800 oficerov i ar je odklono na- dalno pomoč poslati rdečim na Španjolskom. Iz Barcelone i oko- lice na jezere tistih rdečih beži, ki so svoj čas ropali i vmerjali nedužne lüdi, ki so cerkve zaži- gali svete reči oskrunili. Znajo, da je pod Francom čaka samo zaslüžena smrtna obsodba. Toj ščejo vujti i se naseliti v Fran- ciji. Francoska oblast se zdaj pogaja z voditeli rdeče Španije v toj zadevi. Pa če Franci vuj- dejo, da li vujdejo Božoj sodbi? Kak hitro je prišo Boži bič na nje i je poka za v potokaj pre- lejane nedužno krv. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi dragega očeta se najprisrč- neje zahvaljujemo vsem, ki so stali ob strani v njegovi težki uri, prav posebno g. dr. Vučaku, ki je z vso po- žrtvovalnost lajšal bolečine. Zahvaljujemo se za iz- raženo sožalje g. banu dr. Natlačena sreskemu na- čelnik g. dr. Bratini in narodnemu poslancu g. Bajlecu Francu. Prisrčna hvala tudi vsem govornikom ob od- prtem grobu: preč. gg. župnikom Kovaču, Šiftaru in Darvašu kot tudi številom ostalim zastopnikom, ki so se poslovili od pokojnega: v imenu zbornice TOI zbor- ničnemu svetniku g. Berliču Jošku, v imenu gasilstva industrijalcu, g. Benku Josipu, v imenu gostilničarske udruženj hotelirju g. Bacu Ljudevitu v imenu občine g. podpredsednika Flisarju in g. Vratariču. Zahvalo smo dolžni tudi vsem neštevilnim gasilskim četam, zlasti martjanski in Soboški gasilski godbi za v srce segajoče žalostinke. Prisrčna hvala vsem neštetim darovalcem vencev in vsem, ki so kakorkoli stali ob strani družini v dneh težke izgube. Vsem iskren Bog plačaj! Družini Vezer - Habe. Vsaka hiša mora imeti šivalni stroj! Pišite še danas eno dopisnico, mi Vam ga pripel- jamo na dom, ali si ga pa izberite v naši trgovini, imamo veliko izbiro od najcenejših pa do najbolj laksusnih. Cene od Din 1525.— naprej. Stroje dobite na male mesečne obroke, pri tt. ŠTlVAN ERNEST tehnična trgovina, največja zaloga koles, šivalnih in pisalnih strojev vseh znamk, radio aparatov, gramofonov, fotografskih aparatov, otročjih vozičkov i. t. d. Murska Sobota, Glavni trg. Grof Ciano se je zadovolno povrno v Italijo. Z najvekšim (navdüšenjom so sprejeli Beogradčani italjan- skoga zvünešnjega ministra, grofa Ciana, gda se je z lova vrno v Beligrad. V prostoraj JRZ stran- ke so Beogradčani zaspevali ta- lijansko himno, štero je s svo- jim sprevodništvom tüdi sam po- pevao. Po vulicaj so ga jezeri pozdravlali, gda se je pelao z teh prostoraj. Prí knezi Pavli je bila večerja i slovo od Njeg. Visočanstva je bila nad vse pri- srčna. V Ljubljani je ban drav- ske banovine, g. dr. Natlačen pozdravo grofa Ciano i na nje- govo prošnjo ga je sprevodo do Rakeka. Tü so se javili novinari prí grofi Ciano, tüdi ured- nik Slovenca dr. Ahčin. Tem je dr. Ciano povedao, da je jako zadovolen i da bo se naskori mogoče znova pelao skoz Jugo- stavijo. — Njegov namen je naj- mre obiskati Romunijo, da po- miri Madjare i Romune i Polsko, da jo priklene na zvezo nemško- italijansko. Če se njemi to po- sreči, te je mir v Srednjoj Eu- ropi zavarvan i je stvorjena edna velika sila proti brezbožnomiko- munizmi, šteri rüši vse, ka je poštenoga, ka je verskoga, ka je Božega, ka je lastnina drügoga. Prle ali sledkar pride do obra- čunavanja z komunisti i vernim Rusom do pomagale države Srednje Europe prí pobijanji ži- dovskoga komunizma. Zahvala. Vsem častilcom mojega ne- pozabnoga moža i našega dra- goga očé BOHAR ADAMA mesara bodi povedana najglobša za- hvala za pri smrti i pokopi iz- kazanö sočütje i za poklonjene vence. Dol. Lendava, 26. jan. 1989. Dovica i deca pokojnoga V prometnem kraju v Prekmurju se proda STANOVANJSKA HIŠA in na prometni točki ležeče novo zidano trgovsko poslopje, kjer je sedaj trgovina z železnino in razna skladišča. Podrobne informacije daje interesentom ravnateljstvo Celjske posojilnice d. d. v Celju. VCEPLENO TRSJE (stolni i vinske sorte) z korenjom oda TROJOK Stanislav, Lendavske gorice. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse informaclje glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencijo 18. me de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v slovenščini! „PUTNIKˮ HIŠA SE ODA. Na prometnom kraji v Soboti, štera je za obrtnika trgovca kmetovalca primerna. Cena po dogovori, pozve se v Kreditnoj Banki v Soboti „izšlo je povelje, da naj se po- piše ves svetˮ. Danes je pove- lje, dolžnost boriti se za dober tisk, ker je to največja svetovna velesila. In je šlo v promet pre- cej izvodov jubilejne številke Novin. Ni brez pomena k betle- hemskemu angelu pristopila mno- žica nebeške vojske. In izselje- nec iz Gančan je točno zapisal: „Novine so vekšega pomena kak dobro pismo od domaˮ. Ni nam bil dolg čas, če- prav smo z večernicami šele ob štirih začeli; naš harmonikar in naše pesmi so nam neopazno okrajšale čas. Marijine litanije pri večer- nicah je naprej pel čg. Natlačen; potem je naprosil izseljence, da so darovali za to cerkev, v ka- teri se lahko tako lepo zbiramo; dar uboge vdove iz evangelija, toliko zaslužen je dar izseljencev. Kakor je tudi zaslužno, da se niso ustrašili mraza in dolge poti, za kar se jim je dobri go- spod župnik še posebej zahvalil pred cerkvijo in se poslovi!: „Na svidenje na Veliko nočˮ. Tudi jaz se nisem mogel drugače posloviti. Opolnoči sem ves truden pogledal prvo zvezo za Monte- reau; zato sem žal mesto najbli- žje zveze izbral lep ovinek; se- veda tudi primerno drag. Zani- miv je bil v toliko, da sem se zadnji del proge peljal z auto- busom na račun železniške karte; menda je za vlak v zimskem ča- su tam premalo prometa. Jasno, da sem prišel s temu primerno zamudo. Izseljenci so mi priznali, da so že govorili: „No, če že duhovnik več ne drži besede, kaj pa potem mi?ˮ Hujše nesreče ni bilo, samo tešči smo bili malo dalje, vsi skupaj. Zato sem pa pridigo odložil na popoldne. Pri maši je stregel mežnar, bivši Parižan; nüni strani je že pobegnil, seveda francoski fantek ima zadosti par ur čakanja v nezakürjeni cerkvi; še slovenski menda ne bi vzdržal. Mežnarju je zelo ugajalo, da so moji izseljenci med mašo tako lepo molili in je vsak imel molitvenik. Zato nam je za pol- dne prinesel na Marini olatar kar največ sveč, da bi bilo ja bolj slovesno; seveda je tudi vse pri- žgal. In najlepšo štolo je pripravil. Prí obedu smo se zopet nekaj novega naučili: da je treba pravočasno odpovedati, če je število udeležencev manjše, ka- kor je bilo prvotno naročeno. Drugače se cena neugodno zvi- ša za posameznika. Vendar smo se veselo fo- tografirali pred Napoleonovim spomenikom in na polotoku ob znamenitem sotočju rek Seine in Yonne. Potem smo pa znova šli v lepo starinsko cerkev. Govoril sem jim o teh, ki pozdravljajo mladega božjega Kralja, zlasti prvi mučenec sveti Štefan. Moški imajo v cerkvi sploh Prednost, že od nekdaj. In to ni bilo nik- dar preklicano; sedaj, v času katoliške akcije se to še pose- bej povdarja. Moramo biti pri- pravljeni dati tudi kri za svojo vero; ali Vsaj voljno prenašati vsakdanje križe. Ne vemo, komu bo naše trpljenje rodilo milost izpreobrnjenja, kakor je Štefa- novo Savlu, poznejšemu vedno slavnemu Pavlu. Moderna in naj- odličnejša poteza katoličanstva: Apostolat, ki naj bi ga vsi z čim večjo ljubeznijo slikali v veli- častni sliki sodobne katoliške Cerkve. Več akcije kakor pa be- sed. Kakor nedolžni otroci mu- čenci. Naj našo vero tudi naše življenje izpoveduje. Po vsaki skrivnosti veselo- ga dela rožnega venca smo za- peli po eno božično oziroma Ma- rijino pesem. Ni Čudno potem, da je prišlo v cerkev tudi več Francozov, čeprav je prí njih bil delavnik. Pred odhodom še moram poskusiti tako tečne dobrote, ki sta jih prinesli dve izseljenki iz domovine, ko sta bili na dopustu. Kakor navadno, se težko ločimo: vsi me spremljajo na kolodvor. Vsem nam bo spomin na božične svetke še dolgo tolažil- no svetil kakor betlehemska zve- zda v temni noči... Zahvala. Vsem, ki so se me spomnili za Božič in Novo leto, se iskreno zahvaljujem. Po- sebej hvala čg. Natlačenu, dr. Žebotu in g. Casarju, g. Janu ter gdč. Sušnik, ki so pomagali pri petju na Gravelle. Pozdrave posebej pošil- jajo dr. Korošca dr. Natlačenu, čgg. Kleklu, Jeriču in Krantzu naši izseljenci, zbrani na Božič na Gravelle v Franciji. Camplin Ivan, izsel. düh. Paris. 4 N O V I N E 29. januara 1939. Pozdrav pošilajo: Gjörek Marija, Trevol, Francija. V imeni Jezušai Marije pozdravla g. ured- nika, se zahvali na rednom po- šilanji Novin i Marijinoga lista, žele g. uredniki zdravje za duga leta, da do se mogli skrbeti za izseljence, ki so kak ftice razste- peni po celom sveti. Pozdravla tüdi svoje domače, prijatele i prijatelice doma i v tüjini i celo Slovensko Krajino. Škafar Verona á Bosse- Roges en Rouraois g. uredniki Novin i dühovnikom beltinske fare pa beltinskomi župani i bel- tinskim poznancom. Je v dobrom, krščanskom mesti. Varga Štefan, Villoughby, Sev. Amerika z ženov g. ured- niki Novin, želeta njim dugo ži- lenje i lübo zdravje, da do se ležej mogli brigati za izseljence v tüjini; celoj strehovskoj vesi, posebno rodbini i dvema ženini- ma bratoma, Števani i Jančiji Gerenčer. Žižek Matjaž, Biederstadt, Nemčija g. uredniki Novin. Se njim zahvali na rednom pošila- nji listov, ki so njemi na veliko veselje; ženi i deci, staršom i celoj D. Bistrici i celoj črensov- skoj fari. Kološa Gizela, Vergnelles, Francija. G. uredniki Novin i njim žele blaženo zdravje, ka do se mogli skrbeti za izseljence, raz- stepene po širnom sveti. Višek naročnine pošila za podporo na- ših krščanskih listov. Pozdravla svojo mamo, brate, sestro rod- bino, soside, celo šalamensko ves, celo sebeščansko faro i celo Slovensko Krajino. Pozvek Jožef, Gimmitz, iz Vidonec g. uredniki Novin, rojst- noj vesi Vidonci. Se zahvalüje na rednom pošilanji Novin i M. lista. Piše: Naši listi so nam potrebni, da nam čuvajo katoličansko vero v borbi z komunizmom, posebno mladina je dužna naročiti, da nosi krščansko zastavo zmage tüdi pri nas, kak to dela mla- dina po drügih državah. Pozdra- vla ženo, malo hčerko, testü i punico, brate, sestro v Franciji i Pozvekov pa Pularoy rod. povedano, ka zgübi častne pra- vice. Če pa to ne navedeno v sodbi, zgübi invalidnino samo za tisti čas, gda prestaja kazen. Če pa se obsodi rodbinski član, za šteroga invalid ali dovica dobi- va invalidnino, zgübi samo nje- gov deo, za časa prestajanja kazni. Če pa obsojeni pridobi nazaj pridoblene pravice, se nje- mi povrnejo tüdi invalidske pra- vice po toj uredbi. Vojna dovica zgübi pravico do invalidnine, če se drügič omoži. Plača se jej pa dveletno invalidnino kak priloži finančnoj direkciji dokaze, ka se je omo- žila. To vala tüdi za hčere, štere dobivajo invalidnino. Invalidnino se ne more zarubiti za zavaro- valnino ali izterjavo duga. Do enetretine se lehko zarubi za državne i banovinske terjatve i invalidski zavodov i drüštev. Do polovice pa za zakonito vzdr- žavanje. Rodbini vmrle peršone, za- ščitene po toj uredbi, ide za po- kopne stroške trimesečna inva- lidnina i doklada. Navodila jugoslovenskim izseljencom v Franciji Vsi naši delavci v Franciji, bodisi industrijske poljedelski ali šumski majo pravico do takzvane drüžinske doklade (allocations familiales) kak francoski delavci, če so spunili za to predpisane pogoje i če njihova deca Ži- vijo ž njimi v Franciji. Naši de- lavci, šterih deci so v domo- vini, nemajo pravice do drüžin- ske doklade. 8. Nasveti v slüčaji ponesre- čene pri deli. Jugoslovenski delavci naj znajo, da jim francoska delavska zakonodaja v slüčaji ponesreče- nja pri deli zagotavlja odškod- nino (rento) i brezplačno zdrav- niško oskrbo i zdravila ravnotak kak francoskon delavcom. V slüčaji ponesrečenja pri deli (accident du travail) delavec mora skrbeti, da bo njegov ne- srečni slücaj včasi prijavleni pri- stojnoj občini, to je tistoj, v štere delokrogi se je nesreča zgodila, To prijavo mora zvršiti njegov delodajalec i delavca taki pos- lati v najbližjo bolnico, odnosno k najbližjemi krajevnomi zdrav- niki, ki potrdi nastalo poškodbo i o tem izda zdravniško Potrdilo. To zdravniško svedočanstvo mora delavec včasi dostaviti pri- stojnomi mirovnomi sodniki (juge de paix), da te lejko začne po zakoni predvideni postopek. Vse prednje trebe podvzeti, če je delavec po nesrečnom slüčaji po- stao delno ali popunoma trajno nesposoben za delo, da se zvrši Postopek o delovnoj nesposob- nosti, na podlagi šteroga pris- tojna sodnija (Tríbunal civil) do- loči višino stalne letne rente po- nesrečenoga delavca. Če je delavčeva poškodba pri deli bila ležejše narave i je po njej postao samo začasno ne- sposoben za delo, te je deloda- jalec dužen — poleg obvezne prijave občini i zdravniškoga pregleda, — da včasi obvesti svoje zavarovalno drüštvo o ne- srečnom slüčaji, da bo delavec lejko redno dobivao svoje pol- dnevnice, ki so njemi v tom slü- čaji po zakoni zagotovljena za ves čas delovne nesposobnosti do nastopa dela. Zednim se Svetüje našim ponesrečenim delavcom — kda so prejšnje že napravili — da svoj nesrečni slüčaj istočasno pismeno sporočijo našemi naj- bližjemi Kralevskomi konzulati ali Kralevskomi poslanstvi v Pa- rizi. V svojem sporočili morajo navesti: svoje ime i priimek, den, leto i kraj rojstva, den prihoda v Francijo, den, vüro kraj i na- ravo svojega nesrečnoga slüčaja, čitljivo napisani naslov svojega delodajalca kak tüdi naslov za- varovalnoga drüštva, prí šterom je delodajalec zavarován. Končno se svetüje ponesre- čenim delavcom, da skrbno ču- vajo vsa zdravniška potrdila, bolniške račune za čaša zdrav- lenja, kak tüdi vsa ostala svedo- čanstva, ki so v zvezi ž njihovim ponesrečenjem. (Dale) Pošta. Gomboc Štefan, á Mantelis. Hvala za novoletni Pozdrav. 38 din sprejeli za lansko leto, kalendar pos- lali, na tom je duga 10 din. Naj mali Jezušek tüdi tebe tolaži, kak ti nam želeš. Berke Imre, Issoudun. Sprejeli 106.25 din, kalendar poslali, vse pla- čano na staro i novo, na podporo os- talo 24.25 din. Bog povrni ! Lesar Ma- rija, Avocan. Sprejeli 84.50 din na letos. Višek spisali, kak si želela, na podporo, Bog povrni. Naslov bo dober. Püvar Ana, á Jancourt. Sprejeli na letos 54.50 din, naslov spremenili. Špic- lin Martin, St. Cyr 1’ Ecole. Sprejeli 60.75 din. Nesmiš nam zameriti, če ne- smo več poslali kak tri številke. To pa zato, ka si nej napisao, odked si i što plača. Vnogi najmre naročijo, mi njim pošilamo mesece dugo, za nje gotov penez vö davamo, a nazadnje pa nikaj ne plačajo. Terjati je ne moremo, da ne vemo, odkod so. Mesarič Bara, á Ia Foletler. Na letos sprejeli 15 din. Zrim Hüda, Boistrancourt. Na letos sprejeli 115 din, kalendar poslali. Na koj je višek ? Jug Janez, á Zerme- zelle. Na letos sprejeli 106.25 din. Prle so na Marijo hodile. Ali nje nega več tam? Na koj je višek penez? Hajdi- njak Alojz, Villiers. Za letos sprejeli od tebe 72 din, od Magdič Marije 80 din. Zelko Jožef, Aller.Za letos spre- jeli 45.50 din, Horvat Helena, Ia Ra- velle. Za letos sprejeli 121.50 din. Na koj je višek ? Horvat Janoš, Bakovci. Novine, ka ste sini poslali, so prišle nazaj k nam. Na red ga vzemite, ka tüdi od očé nešče sprimali. Kozar Jurij, Martinje. Na 1938 1. vse pla- čano. Miholič Jožef, Šülinci. Naročni- kom Novin lehko daš kalendar za po- lovično ceno. Oboje pa morajo plačati i Novine i kalendar. Kerec Mariči sta- vili Novine. Za njo je duga ešče 25 din. Ob priliki nam to pošli. Gjörek Franc. Bükovnica. Ki majo za deleže Marijine liste, ali z Novinami ali brez njih, ne plačajo kalendara, je vse zra- čunano. Ki pa majo samo Novine, morajo v gotovini plačati kalendar po polovičnoj ceni. Iz Francije sprejeli naročnino od sledečih; Matko Jurij 66.60 din, Barbier—Dominko 140.50 din na koj višek? Ciglar Micika 44.25 din, Rituper Koloman 38 din, Hozjan Kata- rina, ferme Aubigny-Moselle. Sprejeli Hl din, na koj je višek? javi nam svoj pravilen naslov. Trplan Frančiška 148 din. Trplan Ana 72 din. Prosimo, da- li je te tvoj naslov v Parizi spremenjen ali si nova naróčnica? Trstenjak Franc 29.60 din, Gjörköš Ignac 103.25 din, na koj je višek ? Gumilar Franc 106.50 din, Mesarič Ivan 74 din, Raščan Franc 37 din, Horvat Viktor 105 din, Prša Ma- rija 112.50 din, Casar Jožef 142.50 din, Zrim Viljem 25.50 din, Antolin Jožef 66.60 din, Šabjan Avgust 84.50 din, Der- varič jean 72 d, Banque Diamant 72 d. Matjašec Ana, a Esnes. Počakamo. Kda spremeniš mesto, nam včasi pošli naslov Prvi sestanek v novem letu. Pariz se je začel prebujati v nedeljo 8. januarja, ko sem šel iz svojega stanovanja na kolod- vor Austerlitz, da se peljam na prvi sestanek naših izseljencev v novem letu. Dež je ponoči izmil že itak čiste asfaltne ceste, da se ble- stijo kakor svetlotemni mramor. Peljem se z métrom prek Seme: kako čüdovito lepo se lomijo v vodi tolike raznobarvne lüči. Do odhoda vlaka sem imel še toliko časa, da sem točno celo najnovejše številko Novin preči- ta!. Peljemo se: tudi v novem letu me neprijetno moti hreščeči prizvok, ki ga ima glas Franco- zov. Do Orleans-a sem točno cel brevir zmolil. Nadaljujem medi- tacijo za pridigo. Seveda mi vmes oko uhaja skozi okno. Kako krasno se od- ražata na nebu dva stolpa orle- anske katedrale, objeta od žar- kov zimskega jutranjega sonca. Glej, glej, bleda mavrica na ne- bu, menda jo v tujini prvič glédam. Na osmi dan po rojstvu je Dete bilo obrezano, na 40. dan so ga v templju darovali; nato je sveta Družina Šla morda za dobo enega leta nazaj v Naza- ret, da so uredili domače za- deve. Potem so se pa gotovo znova vrnili v Betlehem, na ka- terega jih je vezalo toliko blá- ženi spominov svete noči in Sledečih dni . . . Ko so se vrnili v Betlehem, takrat je bilo urad- no Štetje Seveda že končano in tako so gotovo našli kako Skrom- no hišico za stanovanje in se jim ni trebalo več-stiskati v hlevu. V tako Skromno hišico so vsto- pili modri z vzhoda . . . Gotovo so modri ostali ne- kaj časa na svetem kraju, se od- počili in pripravljali na novo dolgo pot. Ob njihovem prihodu je bilo božje Dete staro nekako leto dni in Čez. Potemtakem je razumljiv Herodov ukaz, da je, radi varnosti, dal umoriti deco od dveh let navzdol. Ko se je sveta Družina vrnila iz Egipta v Nazaret, po smrti kralja Heroda in drugih sovraž- nikov božjega Deteta, potem se je začelo oziroma nadaljevat tisto edinstveno drüžinsko živ- ljenje, ki bo vsem drüžinam večni vzor: ob sobotah so gotovo vsi hodili v vaško shodnico, vsako leto za praznike so šli v Jeru- zalem. Do Vierzon-a sem znova točno prečita! Praedicate. Sedaj bom pa kmalu na cilju. Kako prijetno zveni harmonični signal najhitrejšega železniškega vozila, automotrice. Po bregovih pre- vidno korakajo lovci, s puško pripravljeno za strel; psi jih zve- sto spremljajo. Številne vrbe me prijetno spomnijo na domačo krajino, travniki pod yodo pa neprijetno. ISSOUDUN par minut čez 10’. Menda desetina izseljencev me čaka na kolodvoru; izseljen- ka me pozdravlja. Gremo kar v cerkev, ví niste vajeni biti dolgo tešči, se jim zahvaljujem. Seveda bo treba hiteti, ker v cerkvi jih še dosti čaka: prek 30! Ojej, če bi to vedel, bi ven- dar že včeraj prišel. Jaz sem pa računal, da vas bo nájveč 20 vseh skupaj, ker jih je veliko odšlo domov, Plejova skupina pa v drugi département. Ja, že res, pa so drugi prišli na njih mesto ! Pa so se zbirali v veliki negoto- vosti, ker v Novinah ni izšlo ob- vestilo: koliko bi jih šele prišlo, ča bi bilo v našem listu objavljeno! Micka je bolna, pa je ven- dar prišla na sestanek. Takoj začnem spovedovati. Sami smo v lepi, a mrzli cerkvi tamošnjih redovnic. Hvala Bogu: tudi ve- liko Hrvatov je z nami. Malo pred 12’ začnem sveto mašo. Mi- nistrih mi tovariš iz ljudske šole in je ves srečen zato. Prepevajo, da se cerkev trese; Seveda, ko je pa večina iz črensovske fare in imajo izbornega pesmarja vo- ditelja. Pridigal bom popoldne. Po evangeliju mi eden pride pra- vit, naj posvetim 43 hoštijeˮ Kra- sne so naše božične pesmi. Par- krat tako navdüšeno pojejo, da moram jaz odnehati in nekaj pe- tih delov enostavno spremeniti v tihe, čeprav je bila peta maša. Med obedom grem k Vsa- kemu posebej: hvala Bogu ni dosti pritožb. Prevzvišenemu se moramo zahvaliti za javno Po- hvalo v Novinah: darüjemo za novo bogosiovnico. Ena je bila dozdáj pri zobozdravniku pa je še na tešče: med večernice bo pri obhajilu. V začetku večernice pridi- gam. Kako se jim dobro zdi, da čitam evangelij kar iz Novin. Svetkovi himni mi dajejo prave misli, izpopolnjujejo jih molitve, ki jih duhovniki opravljamo v pripravi oziroma zahvali po sveti maši, v čast Mariji in Jožefu. Hiša svete Družine, kjer so tako prijetno cvetele vse jakosti. V kakem duhu tu vsak svoje dolž- nosti vrši! Zato jih pogosto obi- sküjejo glasniki iz nebeske hiše, božji angeli. Sinovi in hčere, Pomislite vendar: sam božji Sin je bil Po- koren Sicer najsvetejšima, ali vendar samo človekoma! Ako vas ta vzgled ne gane, močnej- šega res ni. Živa včlovečena Božja Beseda, ki so tisočletja željno čakala na njeni sladki glas, od- meva 30 let le v skrivnosti drü- žine. Le enkrat ves ta čas se javno zasliši in to v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslüšal ter povpraševal in od- govarjal. Ni učil! Kolikokrat pa sin ali hči hoče zelo učiti svoje starše, gotovo ne po vzgledu božjega Sina.... Dvanajstleni Je- zus v templju, skrivnost dvanaj- sterih apoštolov ... .In Jezus je napredoval v modrosti in sta- rosti in milosti pri Bogu in pri ljüdeh.- Marija, ki „je v brezma- dežnem telesu spočela, rodila, dojila in med presladkimi obje- mi poljubljalaˮ božjega Sina; „pogled na katerega jo je pot- mi z vsemi sladkostmi...“ Ma- rija, ki je po spočetju hitela po- magat svoji sorodnici, ki je bila še dalje v blagoslovljene!!! stanju. Jožef, ki si smel „Tistega, ki so ga mnogi kralji hoteli vi- deti in šlišati, tudi nositi, po- gübljati, oblačiti in čuvati — iz- prosi nam, ki nam je dano Kral- jevsko svečeništvo, da bomo vna- prej obvarovani vsake nečistosti. Ti, ki si bil vreden, da te je božji Sin klical s sladkim ime- nom .očéˮ... Nekdo je zapisal, da so ne- katerih teh sladkost! bili deležni tudi trije modri. Gotovo! Tudi naše drüžine bodo uživate isto srečo, če bomo pogosto mislili: Kaj bi sedaj Jezus naredi! na mo- jem mestu, ali Marija ali Jožef? Če bi večkrat mislili, da tudi nas obdaja nevidni svet angelov va- ruhov in svetih priprošnjikov. Če bi tako živeli, potem niti ne bi bilo tako nemogoče, kar je nekdo predlaga!: naj bi spolno občevanje pri starejših takrat pre- nehalo, ko bi njih sinovi in hče- re spolno dozoreli... Potem bi tudi od naše drüžine vsi hodili redno v cerkev, potem bi se tudi redno postili in v prepovedane dni ne bi jedli mesá; bi držali to lahko zapoved, kakor je bila lahka zapoved v raju: od vsega drevja smeta jesti, samo od tis- tega v sredini ne; vse drugo lahko jeste, samo mesa ne. Po- tem bi v moderni družini bil do- ber katoliški tisk, ne pa da bi bili brez njega, ali da bi celo imeli naročenega versko močne- ga oziroma nasprotnega. Vedno nove lepe misli pri- hajajo, ali čas je skopo odmer- jen. Prepevamo Marijine litanije; pred petjem „Jagnje božje . ˮ. . izpostavi Najsvetejše. Kako zaupno smo potem prepevali; „ki odjemleš greha sveta . . . usmili se nasˮ. Je gotovo nado- mestilo Confiteor, zato sem ne- posredno dal odvezo tisti izse- Ijenki, ki je do pol 4 h čakala na obhajilo . . . Še sem jim povedal, da se na istem svetem mestu zberemo prvo nedeljo junija, mesca Srca Jezusovega, ki se je v tem kraju posebej razodelo, o čemer priča krasna cerkev bazilika. Potem pá jadmo na vlak, ki odhaja pred 4 h in je skoraj pol ure do ko- lodvora pa še karto moram kupiti. Saj za prvo nedeljo junija pridem že v soboto 3. junija iz Pariza v Issoudun. Camplin. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Izgüba Invalidnine i drügi pravic. Invalidi, dovice i sirote, pri šteri se dožene, ka kradnejo, kodivajo, pijančüjejo, igrajo na slepo srečo (tű so mišleni pijanci, kartašje za peneze), ali šteri ne- pošteno živejo ali zapüščajo sebe i svoje drüžine, se jim za do- ločen čas odvzeme invalidnina. Rodbine takši peršon pa dobi- vajo za te čas^polovico njegovi prijemkov. Če je invalid obsojeni zavolo kaštigevrednoga dejanja, zgübi invalidnino samo te, če je v sodbi