5200 i
DR. LJUDEVIT PIVKO
Izdala Sokolska župa Maribor. Tiskala Mariborska tiskarna d. d.
DR. LJUDEVIT PIVKO:
SOKOLSTVO L
Češkoslovaško Sokolstvo 1862 - 1922.
52001
1.	Sokolstvo se je 'rodilo na Češkem iz stremljenja po povzddgi in popleme-nitvd prirodnih telesnih in duševnih zmožnosti naroda is pomočjo zdrave vzgoje.
2.	Leta 1861. je imela Praga še nemškega žnpana. Vse šole so ¡bile nemške. Spomladi 1861 so zmagali Čehi pri volitvah v mestni zastoip in 6. aprila se je sešel (po 241 letih) češki zbor.
Valovi narodnega navdušenja so naisili in ise razlivali po Vsej češki zemlji. Narodna zavest se je vodoma širila in narodno življenje se je naglo prebujalo. ¡Zasitop mesta Prage je sklenil jieseni 1861, da se uvede v vseh mestnih šolah češki učni jezik.
V tej živaihni dobi je nalstalo v Pragi prvo sokolsko društvo, zibel Sokolstva.
•3. Prvo telovadno društvo. Prijatelji telovadbe so se shajali v dveh telovadnih zavodih. Prvega je vodiil F. Schmidt, drugega Jam Mailypetr. V )o[beih izaivodiih ¡so telovadili Čehii in Nemci ¡skupno po nemškem vzortu in z nemško terminologijo.
Telovadba v ¡zavodih mi zadovoljevala vseh gojencev. Leta 1861. so jeli misliti na mstanjoviitev ¡nemškio-češkega telovadnega društva in ¡so izdelali pravila. Nemci in Čehi so ¡se udeleževali priprav. Tyrša tedaj mi bilo v Pragi, niti Fiigmerja, Tyrš je bil vzgojitelj pri Barthellmoviili, Fiigner pa na letovišču piri Siv. Ani pri Beroumu, (kjer se je slučajno seznanil s Tyršem. Vrmivši se v Prago je zvedel Tyrš o pripravah za novo diraštvo im je zahteval pa-avila, da jih pregleda in prevede v češčino. V tem so Nemci sklenili, da si osnujejo samonemško društvo, »Prager Man-necrtur n vere in«, nakar so češki gojenci Schmidtovega ih Malypetrovega zavoda jeli pripravljati ¡ustanovitev češkega 'telovadnega društva. To je bilo koncem julija 1861. Tyrševa pomoč je došla v pravem trenotku. Kot znan
najboljši ¡telovadim strokovnjak je prevzel vodlsltvo ¡im izdelal pravila.
Dne lil. novembra 1861 citatno v »NarodmiDi Distih« skromno vest; »Društvo za telovadbo. Prijatelji telovadbe nameravajo, ¡kakor eujemo, o-smovati v Praga društvo ¡za telovadbo im so ¡se 'zaradi tega že nakolikokrat posvetovali. To društvo se baje osnuje po načinu nemških ¡društev.« Dne 5. decembra pozivajo »Narodni Listy«, naj se javi v uredništvu »Časa« ali v zavodlu gospoda Malypetria, kdor se zanima za novo češko telovadno društvo.
Dne 17, decembra je vložil dr. Ju-liuis Gregr pri oblasti pravila idmštva »Telocvična jedinota pražska«. ¡Zaradi foiranalmib napak je moral javila popraviti in jih je predložil lanova. 3. januarja 1862. Potrjena pravila ¡so do-šla šele 27. januarja, malkar ¡so časopisi javili ustanovitev društva (31. I.).
4. Ustanovni občni zbor se je vršil 16. februarja 1862 ob 10. umi dopoldne ,v češki realki v Panski (Gosposki) ulici ob udeležbi 75 ¡članov. Fiignem, (ki ni bil navzoč, je prevzel mesto staroste. V prvem odboru so bili še: dr. M. Tyrš, Tom. Černy, dr. Eduard Gregr, dr. Jul.
Gre gr, Emanuel Tonner itd., sama možje, (ki so ipojmili nalogo, vzgajati narod Ik moči in možatosti. Pozdrav »Zdar Buih!« bo pozneje ¡na Touner jev predlog izpremenili v -»Nazdar!« Geslo je bilo »Krepimo se« (»Turnie se«), društven znak pa ptič sokol z razpetimi krili- Prva telovadka se je vršila 5. marca.
5.	Mnogo važnih vprašanj je čakalo rešitve. Naj nujne j e so potrebovali češko telovadno nazivoslovje. Tyrš je presenetil člane -novega društva: predložil jim je telovadni slovarček, fcojega je bil izdelal že preje na letovišču, kjer je marljivo telovadil s sinovi Bartbel-rnove družine.
6.	Znamenita je bila seja d!ne 27. marca, ko je po nagovoru dr. Eduarda Gregra predlagal starosta Fugner, naj se člani na dokaz enakosti .in bratstva tikajo med ¡seboj. Predlog je bil z navdušenjem sprejet.
7.	Načelniško mesto so si osnovali šele 13. maja in izvolili dr. Miroslava Tyrša za načelnika.
8.	Začetkoma so telovadili v tesni šolski sobi, potem pa v veliki dvorani »pri AipoHu«, ki jo je najel požrtvoval-
ni starosta Fiigner na svoje 'broške. Razen tega je starosta daroval takoj 1200 goldinarjev za nakup orodja.
9.	Društveni kroj je [bila začetkoma pripridsitla nebarvama platnena obleka in majhen okrogel 'črn klobuk. Za rdečo srajco je bilo mnogo borbe. Mnogim članom ni ugajala kot revolucijo-niami iznafc svobode -italijanskih Gari-haMinoev. Bali -so se neprijetnosti s policijo.
Prvi izlet je bil 27. aprila v civilnih oblekah z društvenim znakom, prvi izlet v sokolskem krojni pa 11. maja.
10.	Število dobrih (telovadcev je rasli o in že 1. jnnija so nastopili z javno telovadbo v dvorani »pri Apol-lu«. Pri' tej priliki je prejelo društvo krasen prapor, okrašen z mojstersko sliko Josefa Manesa.
11.	Zanimanje za društvo je rastlo v Pragi in v ostalih mestih Po praškem vzoru so nastala leta 1862 telovadna društva v Železnem B-rodtu, Kraljičinem Gradcu, Jaromeri, Jičinu, Kritni gori, Kolinu, Novi Paki, Prihra.mi in Tumovu. Društvo v Brnu je ustanovljeno (brez praškega vpliva že januarja
1802, ia se je preustrojilo šele dve leti pozneje v sokolsko društvo.
12.	Kmalu so Gulil i poit ret M) enotnega dela. Pomanjkanje vaditeljev je ■zahtevalo skupno vaditeljsko šolo. Septembra 1863 je hil prvi vaditeljski tečaj, ki hi se hil vršil vsako leto, toda policija jih mi id!o’violilia. Pomagali so si s tem, da so pošiljali iz Prage izvežiba-ne vaditelje raznimi društvom.
13.	julija 1864 je bila pirva skupna telovadna slavnost v Kutni gori, katere so se udeležila društva Praga, Kultinia gora, Kolin, Purdubice in Po-debrady. Važno je, da je prevzel občni zbor »Praškega telovadnega društva« ime »Sokol« im sicer tna predlog Em, Tonmerja, češ, Jugoslovani nazivajo tako svoje junake.
14.	Dne 15. novembra 1865 je umrl prvi sokolski starosta, Jindrich Fiig-ner, vzor skromnega, dlo skrajnosti požrtvovalnega človeka, Iki je izražal sokolska gesla v dejanjih. Svoje premor ženje je dal Sokolu. Praškemu Sokolu je zgradil krasno stavbo, s katero se je močno zadolžil. Stavba je prešla v last društva leta 1866. Eiiigner je izhajal iz stare praške trgovske družine. Oče ga
je poslal (mladega v svet, da (bi videl trgovska mesta in trgovski promet. Tako je prišel v ¡Brst Baot idv-ajlsetleiten mladenič, kjer jie spoznal italijansko narodno ¡gibanje. (Prepotoval je tudi Franciji©, Angliijo itn Belgijo in se vrnil v Pirago (kot revlolmcijonar z velikimi ¡gospodarskimi načrti. iZ zanimanjem je zasledoval ¡dogodke v Italiji in izražal svoje veselje o'b avstrijskem porazu leta 1859. piri Magenti in Solfe-rinu, 'Garibaldija in njegove dobrovolj-ee v kombi zoper Avstrijo je .izredno čislal. Sokolstvo je smatral za revolu-eijonarno organizacijo in je sprejel v sokolski krori rdečo garibaldinsko ko-■šuljo.
15.	Za leto 1865. je izšla prva sokolska statistika (Sbormjk Sokolsky), iz koje je razvidno, da so imela vsa društva 1949 članov, med njimi 964 telovadcev.
16.	Vojna doba 1866 je ovirala razvoj narodnega in sokolskega gilbanja. Nekatera društva so razpadla, drugim so Prusi uničili imetje. Dr. Tyrš je prevzel tega leta vodstvo Telovadnega zavoda za mladino, ustanovljenega v praškem Sokolu. Zavod deluje še dan-
danes in jo vzgojil vristo odličnih sokolskih ¡delavcev.
17.	Po vojni ¡smo čutili izpnememlbo politične smeri avstrijske vlaide. Dualizem jo ¡razdelil 1867 avstrijke Slovane in izaiooil zalitavske Slovane na milost in nemilost Madžarom, piredlitavsfce pa Nemcem. Sokolstvo je tudi trpelo. Društvom! so prepovedali celo trobente in ihofbne. Vlada ni dovolila ustanovitve zveze čeških sokolskih društev, pač je pa sačaisno odobrila pravila pokrajinske zveze avstrijskega Turnerstva in dovolila njeno ¡spojitev z nemškim Tuir-nerstvom.
Skupino organizacijo je ¡skušal Tyrš okrepiti po drugi poti. Pospešil je svoje ¡delo »Temelji telovadbe« (»Zakl adove teloeviku), ki ga je jel izdajati v zvezkih (1868—1872).
18.	Sokolstvo se je krepiilo leto za letom. Društva so 'bila ¡središče zavednih in narodno ponosnih čeških ljudi.
Ko je ministerstvo iznova odreklo dovoljenje za -ustanovitev centralne zveze sokolskih ¡društev, so jeli snovati župno organizacijo. Karejsov načrt (12 žup na Češkem) je priredil Tyrs tako, da je razdelil Češko na 6 žup, Mo-10
ravlslko na 2 žu/pi. V svrho ustanovitve žup iso se "vršila nato sokolska zborovanja, v raznih središčih.
Tyrš je jel 1. januarja 1871 izdajati časopis »Sokol«, ki je postal vez vseh društev. Krasni Tyrševi članki so utemeljevali potrebo Sokolstva iz človeškega, narodnega, gospodarskega in umetniškega stališča. Ta časopis je ogromnega pomena za razvoj Sokolstva. Po Tyršn so mn bili uredniki Styblo, ^dr. Scheiner in Kavalir, — V Soheinerjevi dobi slo jeli izhajati polog časopisa drobni zvezki »Vaditeljske knjižnice« (»Knikovna cvičitelu), ki so bili dolga leta edini vir strokovne izobrazbe sokolskih vaditeljev.
19.	Leta 1871. je štelo Sokolstvo na Češkem 96, na Moravskem 17 društev, na Dunaju 1, skupaj 11.000 članov, 3.188 telovadcev.
20.	Prva župa je bila moravska, ki jo je dovolila oblast 11. marca 1872. — Vsled vladnih šikan se pa ni mogla razvijati. Višjim krogom je bilo Sokolstvo trn v peti in preganjanje v dobi Auershergovega minaisterstva je plašilo ljudi. Mnogi Slani so izstopali in sokolskih društev in pristopali v ga-
silna društva. Sokolstvo je v dobi 1873 do 1880 vildoma nazadovalo.
Od kakih 130 sokolskih društev jih je izginilo tcuad polovico. Razpuščal a jih je vlada, ugonalbljala gospodarska stiska, uničevali so jih domači oseibni in politični spori. (Najhitreje so giniila društva, ki so gojila malo ali nič telovadke in videla vse sokolsko delo v na-štopanja v rdečih (koišnljah. Ko so sedaj vladine .prepovedi onemogočale javno nastope in slavnost i. so bila ta društva 'brez dela, namena in pomena. — Nekatera so se razšla kar .sama, nekatera so se spremenila v gasilna društva. V vseh smereh narodnega življenja opažamo v tej1 dtobi mlačnost, utrujenost in nazadovanje^
(Vodja Sokolstva Tyrš je obolel na živcih in se je morial zdraviti 2 leti v Italiji. Navdušenje je pojemalo in časopis »Sokol« je prenehal izhajati.
21.	Po letu 1880 se je budilo sokolsko življenje iznova. Društ va, so pričenjala zopet redno telovaditi ;in snovala so se nova društva. Leta 1881. je jel zopet iizhajlati časopis »Sokol«. Tyrš je klical, bodril in vzbujal na delo in predlagal prireditev sokolskega zleta. Pri-12
prav© iso poganjale društva na delo. — Zlet se je vršil 18. junija 1882 in je presegel vise nade. Sprevoda se je udeležilo 1600 članov, javne telovadil)© 696 članov iz 76 društev. Klevetniki, Id so se že veselili razpada Sokolstva, so obmolknili.
Zlet je obilo pripomogel k okrepitvi Sokolstva. Nastajala slo nova društva in jeli so gojiti telovadbo naraščaja. Sokol v Kolinu je (bil prvi, ki je gojil telovadko naraščaja.
22.	Tyrš je vodil 1883 Sokolstvo v Rižem k dvajsetletni©! taniošn jega Sokola. Naslednjega leta je odložil ma-čeiništvo praškega Sokola. Naporno duševno delo mn je pretreslo -zdravje in odšel jie v tirolske A!|pe, da isli momiri živce. V Oetzu se je nalstanil im tu se je ponesrečil dne 8. avgusta 1884 na nejasen način. ¡V valovih ¡bistre Aache so ga našli po lSdnevnem islkanjn, jeseni 1884 iso ga prepeljali v Prago in ga pokopali poleg Piignerja na Olšan-škem pokopališču idine 9. -novembra.
23.	Miroslav Tyrš je bil rojen v Dečinu nad Labo 17. novembra 1832. Takoj po zrelostnem izpitu v Pragi, ki ga je na lastno zahtevo delal prvi v
češkem jeziku, je jel telovaditi v Ma-Ijtpeitirovem in pozneje v Schmidtovem zavodu. Posvetil se je filozofija in ¡proučevanju umetnosti. Po vs©u čil iških stuidiijlalh je bil vzgojitelj v družini tovarnarja Barthelma, nakar se je vrnil v Praigo 1861 in ibil promoviran za doktorja modroslovja. iKot načelnik prvega in največjega sokolskega društva je ¡bil' nad 20 let duševni vodja Sokolstva. Na podlagi svoje globoke in vsestranske izohražbe je ¡sestavil prikladno, ¡izvirno telovadno nazivoslovje in uredil telesne vaje ¡po premišljenem sistemu. Zapustil nam je naše krasno Sokolstvo.
V mnogih člankih svojega časopisa »Sokol«, zlasti v sefetavfcu »Naša naloga, smer in cilj« (1871, slovenski prevod v Slov. Sokolu 1904, štev. 2, 3, 4.). je razložil svojo sokolsko misel: Sokolstvo je nastalo, da čuva naš mali narod ¡pogube. Slabotni in malovredni narodi morajo propasti in izginiti iz zgodovine. Naš narod si mora zasigu-rati pravo na življenje s tem, da prinese svetu nove vrednote in nove misli. Cim manjši je narod, tem bolj mora presegati velike narode po globoki iz-14
obrazki. V stremljenju po izobrazbi in napredku v viseih strokah človeškega dela ne sme nikdar mirovati (»večna nezadovoljnost« in »večno gibanj©«). — Izobrazba sama pa ne zavaruje naroda, alko je pri tem telesno slaboten in nravnoistno pokvarjen. Naloga Sokolstva je torej telesna in duševna vzgoja vsega, naroda. Ves narod bodi deležen sokolske vzgoje (»Kar Čeh, to Sokol«), Misel je torej demokratska, ki zahteva, dia spoštujemo v vsakomur brata, katerega je treba osvoboditi iz duševnega in telesnega ¡robstva v borbi zoper pritisk, uazadhjaštvo in zoper omejevanje svobode. Korist vsega naroda zahteva, da poedinec podrejuje prostovoljno svoje osebne koristi v korist celote. Prostovoljna disciplina je važno sredstvo sokolske vzgoje. — Kot profesor krasoslovja in zgodovine umetnosti na tehtniki in vseučilišču je Tyrš kazal svojemu narodu pot k svetovni umetniški ¡konkurenci.
24. Ustanovitve sokolske zveze vlada že tretjič ni dovolila odobrila pa je pravila žup leta 1884. Z župno organizacijo so si društva zasigurala vzajemno pomoč in uvedbo sestavne telovad-
be. Prve naloge župne organizacije so bile; vzajemna pomoč društev, skupni nastopi in izleti, uvedJba sestavne telovadbe, pospešitev v razširjenju in poglobitvi sokolske mislit Najstarejše žu-pe so nastale v dobi 1884—1887.
Kolinski Sokol je vodil prvi sokolski polet preko meje v Krakov 1884. L. 1886. je bil v praškem Sokolu drugi vaditeljski tečaj s 57 slušatelji.
25. Petindvajsetletnico Sokolstva 1887 so nameravali proslaviti z II. vseso-kolslkim »zletom v Pragi, kojaga je pa preprečila vladna prepoved. Na zlet se je prijavilo tmdi amarikansko Sokolstvo, ki je prišlo kljub odpovedi zleta. Telovadne tekme v Češkem Brodu so bile skromno nadomestilo za prepovedani zlet. Amerikanci so ob taj priliki presenetili s sestavnimi vajami s kiji in na orodju; te vaje je jelo gojiti nato tudi češko Sokolstvo.
i26. Leta 1888. je poletelo češko Sokolstvo prvič na slovanski juig, v Ljubljano.
Prijateljski stiki Sokolstva z unijo francoskih ¡giimnastov imajo svoj začetek tudi leta 1888.
Po štirih ponesrečenih poizkusih je Sokolstvo doseglo 1889 odidbrenje pravil sokolske zveze za Češko in 24 marca se je vršil ustanovni občni zbor »Češke Občine Sokolske« »Češka Ob ec Sokolska«) v Praigii, ki je štela 11 žup s 152 društvi im 17.959 člani. Prvi starosta Č, O. S. je ibil 15 let dir. Jan Pod-lipnÿ.
'C. O. S. se je udeležila 1889 slavnosti francoskih gimnastov in dosegla v tekmi prve cene. Tujina je jela odlslej spoznaval i Čehe po uspehih sokolskih tekmovalcev.
27.	Na n. vsesokolskem zletu v Pragi 1891 ob priliki jtaibilejme dbrtne razstave je telovadilo 2473 članov, v sprevodu je korakalo 5520 članov v krojih.
1802 j© obiskalo češko ¡Sokolstvo prvi zlet poljskega Sokolstva v Lvovu in izlet francoske zveze giimmiastov v Nancy, kjer si je v tekmah zopet priborilo vence.
28.	¡Zleta v Čeških Budejevicah 23. julija 1893 se je udeležilo nepričakovano veliko število Sokolstva. S tem zletom se pričenja dolga vrsta skupnih obiskov ponemčenih mest na Češkem in Moravskem.
Znameniti so še .sledeči večji 'poleti češkega Sokolstva: 2. na Moravlslko (1898) o!b stoletnici rojstva Palaokega, 3, na Moravsko (1899) v Siamsko, Brno in Tfebič, 4. mia Moravsko v Zabreti, Litovel in Olomouc, 5. na Ostravsko (1902), 6. v Češke Bndejevioe (1903), 7. v Češko Tfebovo (1904), 8. v Hodonin na Moravskem db slovaški meji (1905), , 9. v Proste j ov in Kromeriž (1908), 10. v Olomonc in TJherske Hradište (1911), 11. na Ostraviškio (1913), 12. v Brno (1914). —- Po vojni je Č. O. S. obnovila svoje delovanje v tej ¡smeri in (priredila več krasno nspelih sokolskih zletov, zlasti v kraje, M so bili pred vojno Sokolstvu nepristopni. Leta 1919. je So>-kolstvo Obiskalo Žatec, Litomerice, JiMavo, Breclavo in Znojrno.
Leta 1921. je bilo več velikih zletov na Slovaškem, pokrajinski zleti na Kladinn, v Liberci in v Pferovu, leta 1922. velik pokrajinski zlet na Ostravsko.
Pri vseh teh podjetjih zasleduje Sokolstvo jasen cilj: povzdigniti hoče narodno zavest in okrepiti narodne manjšine v krajih, kjer je vladal doslej močan sovražnik.
29.	III. vsesokolskega zleta v Pra^i
1895 so je radteležilo 7533 članov v krojih in 4287 telovadcev. Istega leta je pričelo češko Sokolstvo izvrševati prosvetni program poleg telesne vzgoje. Piri Č. O. S. so osnovali »Izobraževalni odsek« in, »Sokolsko Matico«, ki je imela nalogo širiti «okoliško slovstvo*.
;Nasleidhjega leta (1896) se je nstvaril »Svaz Ceskoslovenskeho Sokolstva«, v katerem so se spojila Ceska in Mo-ravško-Sletzska Oteč Sokolska in dol-njeavstrijl^ka župa. Ime zveze se je 1902 izpremenilo (»Ceska Olbec Okoliška). Sokolstvo je tretjič obiskalo Poljska —■ Krakov.
30.	¡Leta 1897 je jel izhajati »Vestnik Sokolsky«y glasilo Č, O. S., ki prinaša uvodnike iz sokolskega življenja in poročila zveze in, žup. List ima zdravstveno in vaditeljsko prilogo. Izhajal je dvakrat mesečno, leta 1922. je postal tednik.
31.	IV. vsesokolski zlet 1901 je zbiral v Pragi čez 11.000 članov in 6.705 telovadcev iz 571 društev. Nove točke so bile telovadba žen (867) in moškega naraščaja (988).
¡Poljaki zlet v Lvovu 1903 je obiskalo češko Sokolstvo v velikem številu lin zmagalo v tekmah. Naslednje leto smo pozdravili češi® .Sokolstvo v Ljiub-Ijiami na I. slovenskem sokolskem zletu.
V	frauooiskem lAirraisu si je češko Sokolstvo priborilo zopet prvo ceno. iZletnih slavnosti hrvatslkega Sokolstva v Zagrebu (1906) se je udeležilo istotako in obiskalo oh tej priliki Dalmacijo in Črno goro.
32. V. vsesokolski zlet 1907 je bil znamenit zaradi mednarodne tekme
evropskih telovadnih zvez, v katerih je v težki (borbi zmagala češka vrsta. Telovadbe se je udeležilo 7800 članov, 2400 članic, 500 moškega naraščaja, 500 ženskega naraščaja in 1800 moške deee.
V	sprevodu je korakalo 12.550 članov v klroju. Posebna točka je bila šahova igra, v kateri je več stotin članov in naraščaja predstavljalo izmago Žižkovo nad ogrskim Zigrnuindoni pri Nemškem Brodiu.
Sokolska organizacija se je dopolnila 1. julija 1907 na zborovanju zastopnikov češkega, (bolgarskega, hrvat-skiega, slovenskega in srbskega Soikbl-20
stva, ikio je nastala Zveza slovanskega Sokolstva.
38. Češka tekmovalna vrsta je dosegla v 4. mednarodni telovadni tekmi v Luxembui*gu (1909) drugo mesto (prvo so dobili iirancozi), pri mednarodnih itetkfcnaih :v Londonu (1910) pa srečami ščit.
Leta 1910. je ipriredilo Sokolstvo velik itelet v jugosilovenske dežele. y Beograd lin Sofijo. Tudi oib otvoritvi Sokolskega doma v Celju smo pozdravljali češke zastopnike.
II. zlet lirvatskega Soik. v Zagrebu (12.—<15. vm. 1911) je združil vse slovanske narode polet sokolskimi prapori.' Češko Sokolstvo se je v tej dobi krasno razvijalo. Štelo je (1911) že nad 1000 dimštev is 100.000 «kuni v 38 župah. Članicam se je priznala ravnopravnost v vseh ozirih.
Zmaga v mednarodnih tekmah v Turinu je bila zopet jasen dokaz vrednosti sokolske telovadbe.
34. VI. zlet, ki je bil obenem I. zlet slovanskega Sokolstva, je proslavljal jubilej 501 et-nega sokolskega dela. V tekmah ¡za prvenstvo 5 slovanskih sokolskih zvez je zmagala češka vrsta.
Proste vaje je izvajalo 11.120 Slanov in 5458 članic in okrog 10.000 sok. mladine. Sprevoda se je udeležilo do 20.000 članov v krojili. Krasen prizor »Atene po Ibitvi piri Maratonu«, je zaključil zlet. Dunajska vlada je poslala na zlet svoje zastopnike, kar pia ni nikakor izpet'emetn it o načel in smeri Sokolstva.
Pri medinariodtniih tekmah, v Parizu 1913 je zmagala zopet češka vrsta.
35.* Vojna je prekinila delovanje Zveze slovanskega Sokolstva. Češko SokoMvo, ki je za balkanske vojne pod imenom slovanskega rdečega križa pošiljalo izdatne zbirke na pomoč ranjenim Jugoslovanom, je moralo v svetovni vojni (biti pripravljeno na preganjanje. Na migljaj iz Č. O. S. so društva skrivala na vse načine svoje imetje, da bi ne prišlo po konfiskaciji v državne rolke. Sokolstvo je organiziralo mnogo dobrodelnik institucij in skrbelo za ranjene im vdove in sirote po padliib. članih. Telovadnice so se izpre-meniie v bolnice. Vlada je razpustila (24. XI. 1914) Č. O. S. im Zvezo slovanskega Sokolstva. Društva so po odhodu telovadcev oslabela in v mnogih krajih so morali prekiniti redno telovad-
bo, drugod so ostali 1© starejši člani, članice in naraščaj.
36. Ob prevratu je stopilo Sokolstvo, v službo republike Češkoslovaške in, pomagalo z vsemi močmi okrepiti svojo nairodina državno tvrnibo. V nevarnih trenot.kil je Sokolstvo piriiskočilo na pomoč. Dne 2. februarja 1919 je na (brzojavni poziv prihitelo 2000 bratov v Bratislavo. Začetkom maja 1919 je mobiliziralo Sokolstvo svoje člane v varstvo Slovaškega, ki so ga ogrožali madžarski bolševiki. V vseh društvih so uvedli vaje z orožjem.
07. Na Slovaškem se Sokolstvo naglo razvija. V prvih idveh letih se je ustanovilo 80 društev in edina prvotna žu-pa (župa Masarykoiva) se je razčlenila na 7 novih žup. !»Česka Obec Sokolska« je obnovila svoje delovanje.
Ob proslavi obletnice osvobojenja je priredila Č. O. S. razstavni tek v sedmih smereh od državnih mej v Prago, ki je vzbudil zanimanje vse javnosti. Prosvetno delo se marljivo goji. Omeniti moramo tudi velike predstave v naravnem gledišču v Sarki. — »Prosvetna šola« (Šfcola osvetova) je središče sokolskih izobraževalcev.
38. VII. vsesokolski zlet v Pragi
(1920) je Ital združen z zletom sokolskega naraščaja. Usptehi so presegli vse, kar je Sokolstvo moglo pokazati do te dobe. Skupine vaje je izvajalo nad 6000 moške dece, 5000 ženske dece, nad 10.000 moškega naraščaja Ani isto število ženskega naraščaja; 27.000 elanov ise je prijavilo iza proste vaje in 23.000 žen. Sprevoda ise je udeležilo 55.000 mrož in žen. Zletni prizor je izražal nnisel »Stavba spomenika Svobode«. Sokolstvo je samo skrbelo za prehrano v zletniih idnieh in oddalo prebitek v dobrodelne namene. Ameriška društva iso izročila C. O. S. vsoto 50,000 dolarjev za zletne priprave. Iz »Češke ¡0. S.« je nastala »Česko-slovenskä Obec Sokolska«.
V župali so osnovali tajniške urade.
Češkoslovaško Sokolstvo se je udeležilo olimpijskih tekem v Antwerpen (4. mesto) in poslalo zastopstvo k pokrajinskemu zletu Jugosloveniskega Sokolstva v Maribor; leta 1921 je nastopilo na Francoskem v Lille in v Osijeku z velikim njspeliom elanov in članic.
Močne miase čehoslovaškega Sokolstva so nas obiskale 1922 Ob priliki I. 24
jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani, ikjeir isi je ičešlka tekmovalna vrsta po težki borbi priborila prvo mesto v mednarodnih tekmah.
39. Češkoslovaško Sokolstvo gleda oh 601etnici svojega vztrajnega dela svoje uspehe in zmage. Uspehi potrjujejo resnico, da je v smotrenem, vztrajnem delu, na temelju svobode, bratstva in enakosti podlaga krepke sedanjosti in mogočne bodočnosti. Tyrš je pokazal narodu pot, da se povzdigne. »Noben narod se ni povzdignil s tujo pomočjo, kakor tudi ni noben narod propadel po tuji krivdi.« Najlepši uspeh Sokolstva je v tem, da je usposobilo narod za popolno narodno im državno svobodo.
Češkoslovaško Sokolstvo šteje leta 1922. 53 žup, 3010 društev, 368.888 č tenov (264.524 mož, 108.364 žen), telovadcev 50.856, telovadk 33.700. Moškega naraščaja ima 44.797, ženskega 36.S99, skupaj torej 618.150 sokolskih ljudi.
Na čelu uprave C. O. S. je 20 člansko predsedstvo in odbor Č. O. S., ki šteje 80 članov. Župe pošiljajo v odbor po 1 zastopnika od 5000 članov.
V preporodni dobi sta bila glavna voditelja 'češkoslovaškega Sokolstva dr.
Josip Scheiner im dir. Jind.fi cth Vaniček, ki stojita do dandanes na sredi vsega slovanskega sokolskega gibanja.
40.	Dr. Josip Scheiner, roj. 1861 v Benešovu, odvetnik v Pragi, je bil Tyršev učenec. Že 1884 je bil sprejet v vaditeljski zbor praškega Sokola. Po Tyrševi smrti je prevzel uredništvo »Sokola« in izdal Tyrševe spise v priročni obliki. Sodeloval je pri vseh sokolskih zletih (kot tajnik in predsednik zletnih zborov), pni ustanovitvi Č. O. S., Slovanske Sokolske Zveze. Vnet organizator in večno mlad nropagator sokolske ideje deluje neumorno z živo in pisano besedo. Od leta 1904 vodi Sokolstvo s krepko roko in z jasno in z veselo mislijo kot starosta Č. O. S., od 1908. kot starosta Slovanske Sokolske Zveze, od 1920 kot starosta Zveze češkoslovaškega - jugoslovanskega Sokolstva.
41.	Dr. Jindrich Vaniček, roj. 1862 v Pragi, je posvetil vse svoje življenje Sokolstvu, Uspehi češkoslovaškega Sokolstva na mednarodnih tekmah so v glavnem zasluga Vaničkova. Kot načelnik praškega Sokola in .0. O. S. je skrbel za vzgojo vadi tel jstva z mnogimi 26
tečaji in strokovnima spisi. Kakor je skrbel Scheiner, da se po Tyrševi smrti ne poza.bii velika misel, ter jo tolmačil v govoru in s peresom in jo varoval v prvotni čistoči, tako je Vanieek Tyršov naslednik v vodstvu praktičnega dela na telovadišču. S sodelovanjem svojega vaditeljstva je razvijal in množil vadivo sokolskega sestava, pilil izvedbo, višal izurjenost, stopnjeval ličnost. Z veliko pozornostjo sledi razvoju telovadbe pri drugih narodih in si prizadeva uvesti in spraviti v sklad s sokolskim sestavom vse, kar se dobrega pojavlja v inozemstvu.
42. Sokolsko slovstvo se krasno množi. Časopis sokolskega naraščaja »Sokolske Besedy« je jel izhajati 1907 (kot drugi letnik; prvi letnik (190d) je bil litografiran. (Kazen časopisa izhajajo: »Knižice Besed Sokolskych«, »Čitanka B. S.« in »Ročenka dorostn Sokol-skeho«, ki izdatno podjpirajo vlzgojo naraščaja.
Vzgoji sokolskih mas je bil posvečen štirinajstdnevnik »Čin«, ki so ga dobivala (1913-14) vsa društva zastouj in sicer po izvod na 2 člana.
Mesečnik »Sokoliee« (od 1913) je iist za sokolsko vzgojo članic.
V vojini doki je vlada ustavila izdajanje »Vestnika Sok.«, »Sokoliee« in »Sok. Besed«. Tudi župni vestniki, ki so se bili razvili in razširili pred vojno, so morali prenehati razen dveh. — Sokolstvo se je združilo okrog lista »Sokol«. Začetkom 1918 je jel izhajati mesto »Vestnika Sok.« nov osrednji list »Telocvičny Obzor«, »Sokoliee« se je pa prekrstila v »Sestro«. Tudi »Sokolske Besedy« iso jede zopet izhajati.
¡Leta 1919. in 1920. je izredno narastla knjižna zaloga ČOS. Lastna knjigarna in založniška koncesija pospešuje širjenje sokolske literature.
»Sokolisky Sbornik«, ki izhaja izza 1. 1880., je vsled skrbne statistične vsebine veriua slika -sokolskega razvoja.
Leta 1922. izhaja v COS 47 listov in sicer 1 tednik, 44 mesečnikov, 1 list za -naraščaj in 1 za dijašt-vo. Pol-eg tega izhajata -diva posebna strokovna časopisa.
43. V inozemstvu se češko Sokolstvo živahno razvija. Že leta 1805. -se je ustanovil »-Sokol« v St. Louisu v Ameriki, -ki se je pa kmalu razšel. Najstarej-še
češko sokolsko društvo v Ameriki je v Chicagu (1866). Ameriško Sokolstvo iraste zlasti v zadnjih dveh desetletjih. Leta 1911. je že štelo iblizu 100 društev in imelo dva lista l(Solkol Americiky« in »Besidlka Sokolska«), Češkim društvom v inozemstvu v Evropi (na [Nemškem;, Erameoslkem, Ruskem, Augleškelm) je bil namenjen »Zahranični Sokol«.
44. SokofLško delo še ni dovršeno in ne more biti nikdar dovršeno. Sokolskim idealom se bliža Sokolstvo si cer vidno, toda doseči jih ne more niti v sedanjem rodu, niti v prihodnjih rodovih, v katerih ima voljo storiti vse za telesno in nravstveno okrepitev naroda.
Literatura: Pamatnik Sokola Praž-skeho. —■ Dr. Soheiner, Dejiny Sokolstva' v prvem joho petad vaeeti lelti. — J. Mauenkairt, Dejiny Sokolstva '1922.
—	Dr, Jots. Bartoš, Miroslav Tyrš 1921.
—	Dr. Seheimer, Po prvnich stopa eh Sokolstvi. Sokol 1908, 1909, 1914, 1915. Dr. V. Murnik. Pol ¡stoletja češkega Sokolstva. Slov. Sokol IX. 1912, 9, 37, 45. Dr. Jindrieh. Vaniček. Slov. Sokol IX. 1912, 39,^47. — Dr, P. Pcstotmk, Oh 50-letniei češko - slovanskega Sokolstva. Josip Čohal, Postanek Sokolstva. Slov. sok. koledar 1912, VII., str. 48—71. — Jutro 1922; »Ob OOleitinici Sokolstva. — Razvoj češkoslovaškega Sokolstva. Jutro 1922. — Fugnerjeva stoletnica. Če-hoslovaške Sokolice, Sokolski vaditelji.
—	Zgodovina. Sokolstva, Slov. Sokol II. 1, 9, 38, 53, 69. — Gvid. Sajovic, Miroslav Tyrš, 1911. ¡(tudi Slov. Sokol 1909).
—	Jos. Hanjuš, Fiigner i Tyrš, Zagreb 1909. — Dr. Schjeiner, Razširjenje sokolske organizacije v slovanskem svetu. Prev. e. Slov. Sokol ¡V. 81, 89.
Sokolska župa Maribor
je izdala:
1.	Zbor! I. 1922.......... 1*— Din
2.	Dnevnik mladega človeka
1922....................l-50	„
3.	Sokolski	Vestnik.	I.	1921.	5'—	„
4.	Sokolski	Vestnik.	II.	1922.	9.—	„
5.	T. G. Masaryk. 1922. . .	1*50	„
6.	Zbor! II.	1923......... 2‘—	„
7.	Češkoslovaško Sokolstvo.
' 1862—1922.............. 2;—	„
8.	Sokolski katekizem. 1923. 2.50 „