PRI Mi »SKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 211 (8616) TRST, četrtek, 13. septembra 1973 Vsa svetovna demokratična javnost obsoja fašistični vojaški udar v Čilu Protesti in ogorčenje italijanske vlade, političnih strank in osebnosti ter naprednih in demokratičnih organizacij - Brzojavka predsednika Tita svojcem Allendeia in ogorčene izjave izvršnega sveta, ZKJ, SZDLJ in jugoslovanskih mladinskih organizacij - Protestna demonstracija v Rimu OBISK FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA V KITAJSKI Predsednik Maocetung sprejel G. Pompidouja Sli - * RIM, 12. — Ogorčenim protestom in obsodbam vse svetovne demokratične javnosti proti udaru v Čilu med katerim je junaško Padel čilski predsednik Allende, se je pridružila tudi italijanska demokratična javnost. Vlada, politične stranke, sindikati, politične osebno-**i in delavci v tovarnah najostreje obsojajo fašistične zločine v Čilu. £_rav tako ostro obsojajo fašistični vojaški udar v Čilu v Jugoslaviji, kjer so sprejeli vest o smrti predsednika Allendeja in o nasilni od-stavitvi demokratične, napredne in ustavne vlade z veliko žalostjo in •ilnim ogorčenjem. Italijanska vlada je danes izrazi-[® svoje globoko ogorčenje, da je b!l* v Čilu z državnim udarom strmoglavljena ustavna vlada in da I® v teku tragičnih dogodkov v Santiagu našel smrt predsednik Salvador Allende. Ob njegovi smrti 'talijanska vlada izraža najgloblje sožalje. V zavesti, da tolmači oblike velike večine italijanskega Paroda, vlada najodločneje obsoja Pasilje v političnem življenju. Hkra-8 Pa izraža željo, da bi bil v Čilu simprej vzpostavljen demokratični red in upa, da bodo ostali tradicionalni odnosi prijateljstva med italijanskim in čilskim narodom nedotaknjeni. Vsedržavna sindikalna federacija CGEL, CISL in UIL prav tako odločno obsoja državni udar čilske vojske, ki ga je čilska vojska napravila s podporo reakcionarnih sil, ki so še enkrat posredovale v svetu, da uničijo demokratično življenje in voljo po mirnem napredku naroda, ki si je svobodno iz- bral svoje ustanove in svoje predstavnike, ki so bili barbarsko ubiti. Sindikalna federacija izraža čilskemu narodu in delavcem čilske sindikalne zveze svojo solidarnost ter poziva italijanske delavce, naj izrazijo svoj odločen protest proti vojaškemu nasilju in svojo solidarnost čilskemu narodu in delavcem. V mnogih tovarnah so že italijanski delavci uprizorili kratke stavke in priredili zborovanja, na katerih so ostro obsodili fašistično vojaško nasilje v Čilu in drugod v svetu. Zveza italijanskih partizanov AN Pl je ob tej priložnosti objavila sporočilo, ki pravi, da bo Allende-jeva smrt služila kot svarilo in spodbuda vsem zagovornikom svobode, da morajo biti vedno pripravljeni na boj za uničenje fašističnega barbarstva, kjerkoli se *"'IUIH, ........................................mm.. * VIDNO NCJASNC IN NASPROTUJOČI Sl VISTI IZ ČILA lil I FMIšF PO VSO VERJETNOSTI UBIT TISOČ MRTVIH V SRDITIH SPOPADIH Allende na hitro pokopan ob prisotnosti družinskih (lanov - Vojaška junta je prekinila delovanje parlamenta in diplomatske odnose s socialističnimi državami ■ Še streljanje po ulicah Santiaga in drugih čilskih mest SANTIAGO DE CHILE, 12. — Sl sko demokracijo in nekaterimi me-^Polnim uničenjem predsedniške ščanskimi krogi, ki so imeli v ro-Palače s topništvom in letalskimi j kah vzvode notranjega gospodar- mbami ter s smrtjo predsednika Allendeja se je tragično končal tri-letni poskus mirne socialne revo-jbcije v čilu, poskus vlade leve Koalicije, ki bi morala dati tej dr-žavj perspektivo boljšega življenja. "Otranja in zunanja reakcionarna lasnica povezana s čilsko krščan- DANES . Ves demokratični napredni svet I® dvignil glas proti vojaškemu fašističnemu udaru v Čilu, ki je Ktušil tamkajšnjo demokratično in ,u*tavno vlado ter demokratično ‘»Voljenega predsednika Salvado-ta Allendeja, ki je našel junaško *!*'rt, da bi se ne predal faktičnemu nasilju. Ogorčeni protesti so zelo številni v Italiji in J1 sosedni Jugoslaviji. Vlade, poučne organizacije, politični voditelji in razne napredne in demokratične ustanove odločno obdajo imperialistično vmešavanje, ki je povzročilo tragične čilske d°9odke, hkrati pa tudi čilsko krčansko demokracijo, ki se je Povezala s skrajno desnico, da je ‘«hko zrušila ustavno izvoljeno Oblast. t Kot sporoča čilsko veleposlaništvo v Mehiki, je bilo med »Popadi v Čilu doslej že nad tisoč mrtvih in mnogo ranjenih. Nekatere agencijske vesti pa go-Vorijo, da je bilo več kot 250 Mrtvih in na stotine ranjenih. ”P0Padi se nadaljujejo. Vojaška lonta je danes uradno sporočila, J® je Allende mrtev in da so ga *® Pokopali ob navzočnosti pokojnikovih svojcev. Junta ni točno povedala, kako se je ubil, medtem ko so se razširili glasovi, da je bil Allende ubit. V tej *Vezi je predstavnik čilskega ve-‘®Poslaništva v Mehiki izjavil, d« je pokojni čilski predsednik Padel v boju z vojaki, ki so vdrli v Predsedniško palačo, da bi ga aretirali. Tudi v Trstu narašča val ogorčenja zaradi vojaškega udara, k' ie v>ilu pogazil demokracijo. Množijo se protesti političnih ,,r®nk. sindikatov in drugih orga-n'žacij. Mestni protifašistični od-b°r, ki združuje vse napredne in demokratične sile s Tržaškega, je »klenil organizirati danes zvečer demonstracijo v znak solidarnosti * bojem čilskega liudstva proti ašizmu in imperialističnemu vmešavanju. Na Dunaju se je sestal posebni °dbor za manjšinska vprašanja, “»jo je vodil zvezni kancler Krelsky, udeležili pa se se ga Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki *? poudarili, da mora biti manj-i na prisotna pri izdelavi pred-°9ov za svojo zaščito. Domenili *° se, da bo prihodnja seja komiteja v začetku meseca oktobra. stva, je spodbudila in pomagala vojski, da je napravila udar in strmoglavila demokratično ustavno vlado. Boji med vojsko in pristaši Allen-dejeve vlade so trajali včeraj skoraj ves dan in vso preteklo noč. Čilsko veleposlaništvo v Mehiki je izjavilo, da je bilo med spopadi več kot tisoč mrtvih. Predstavnik veleposlaništva je dejal, da je prišlo do velikega števila žrtev med ostrimi boji vojaških oddelkov z Allendejevimi ostrostrelci. Po drugi strani pa je prišla iz Buenos Airesa vest, da je bilo v spopadih več kot 250 mrtvih in na stotine ranjenih. Skoraj gotovo je, da točnega števila mrtvih ne bomo nikoli zvedeli, saj uradna sporočila vojaške junte doslej še niso niti omenile žrtev, ki so padle med včerajšnjimi spopadi v Santiagu in drugih krajih države. Čile je se vedno popolnoma odrezan od sveta. Vse meje so zaprte, prav tako so zaprte vse prometne zveze s tujino. Medtem je vojaška junta sporočila po radiu, da je prekinila delovanje obeh zakonodajnih zbornic, dokler ne bo imenovana nova vlada. Hkrati pa je junta izjavila, da bo ohranila diplomatske odnose z vsemi državami, da pa bo ukinila odnose s Kubo in z drugimi socialističnimi državami. Danes ob 13.10 je radio vojaške junte uradno sporočil, da je predsednik Salvador Allende umrl, da je napravil samomor in da je bil danes opoldne pokopan ob navzočnosti družinskih članov. Vojaška junta v svojem obširnem uradnem sporočilu izjavlja, da se je začel predsednik A-llende najprej pogajati za predajo, da so nekateri ostrostrelci napadli skupino vojakov, ki je imela nalogo. da gre v predsedniško palačo, da so vojaki, potem ko so prišli v palačo, našli Allendeja mrtvega v neki sobi. Dalje junta pravi, da so potrdili smrt pokojnega predsednika zdravniki oboroženih sil. Včeraj je bilo rečeno, da se je Allende sam ustrelil s samokresom v usta. Kljub temu pa so se danes razširile vesti, da so Allendeja u-bili vojaki njegove telesne straže z brzostrelko. To domnevo naj bi proučevale tudi vojaške oblasti. Toda predstavnik čilskega veleposlaništva v Mehiki je izjavil, da je Allende padel v boju. Poudaril je, da se je z orožjem uprl vojakom, ki so vdrli v predsedniško palačo, da bi ga aretirali. Hkrati pa je sporočil, da se boji med pristaši Allendeja in vojsko nadaljujejo v Santiagu in nekaterih drugih krajih države. Vest o nadaljevanju bojev potrjujejo tudi časopisne agencije, ki pravijo, da se je v Santiagu še danes dopoldne slišalo preče; močno streljanje v raznih krajih mesta. Lastniki tovornjakov, ki že mesec in pol stavkajo in ki so povzročili AUendejevi upravi velike težave. državi pa veliko škodo, so sedaj sporočili, da bodo jutri začeli voljstvom objavile to sporočilo in poudarile, da bodo dale lastnikom tovornjakov posebna dovoljenja da lahko krožijo po državi v vseh dnevnih urah. kljub policijski uri. pojavi. Zveza bivših partizanov se obvezuje, da bo v spomin velikega padlega Allendeja poostrila budnost za zavarovanje republiških institucij, saj je padel kot žrtev za svobodo vseh dežel sveta. Politični urad in tajništvo italijanske socialistične stranke sta se danes sestala na skupni seji in proučila tragične dogodke v Čilu. Na seji so ugotovili, da je v Čilu padla noya žrtev v zgodovinskem boju za osvoboditev in napredek in da je tovariš Allende raje umrl, kot se predal nasilju fašističnega orožja. Politični urad in tajništvo PSI obsojata pred vso javnostjo nov zločin reakcionarne desnice proti demokratičnemu in ustavnemu režimu. Hkrati pa socialistično vodstvo daje krivdo za tragične dogodke v Čilu politiki čilske krščanske demokracije zaradi njene povezave z desnico, s čimer je pripomogla odstaviti demokratični režim. Čilske dogodke in fašistično zadušitev čilske demokracije odločno obsoja tudi zveza italijanskih žensk, ki ugotavlja, da vojaški udar v Čilu odpira tragične perspektive čilskemu plemenitemu narodu Vodstvo KPI je v Rimu objavilo sporočilo, v katerem ugotavlja, da je »Allende mučenik za ideje svobode, demokracije in socializma*. Težke so, po mnenju KPI, odgovornosti desničarskih krogov čilske KD, glede katere tudi italijanska KD ni hotela izreči niti besede graje. In vendar, nadaljuje sporočilo KPI, nas čilski dogodki učijo, kako nevarno je rovarjenje gospodarske in politične desnice v. državnem aparatu. KPI zato opozarja socialiste in demokristjane, da je v Italiji ustavna zakonitost odvisna od skupne dejavnosti katoliških, socialističnih in komunističnih sil, se pravi o-snovnih komponent italijanskega naroda. Dosmrtni senator Nenni je danes izjavil, da so čilski tragični dogodki ganili vse napredne sile sveta. Smrt Salvadora Allendeja, bodisi to samomor ali umor, bo napravila iz njegovega groba prednji okop v boju proti vojaškim udarom, za katerimi vedno stojijo koristi ameriškega KOPER, 12. — Prdesednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc sta si danes ogledala traso nove avtoceste Postojna Razdrto. Predstavniki investitorja in gradbenih podjetij so ugledna gosta podrobno seznanili z deli na nc-tranje desnice. S padlimi v teh tragičnih dneh, pravi Nenni, se je rodilo čilsko odporniško gibanje, katero bo imelo prej ali slej zadnjo besedo. katerem smo vedno slišali, da so ga osebe, ki so ga poznale, hvalile, da je navezan na demokracijo, kar je potrdil tudi s svojim življenjem*. Fanfani izraža »bratsko zaskrbljenost čilskemu narodu, ki je žrtev nedosežene sloge med demokratičnimi silami*. Ogorčenje in obsodbo vojaškega fašističnega udara v Čilu, med katerim je junaško padel predsednic A-llende, je obsodil tudi bivši predsednik republike Saragat, ki pravi, da brutalen poseg vojakov ni nič drugega kot krvavi zaključek spora med strankama, ki je nastal zaradi drsenja socialistov na frontistične položaje, demokristjanov pa na skrajno desnico. Ogromna množica se je odzvala pozivu socialistični in komunisti; čne stranke ter mladinskih gibanj KD ter ACLI, zveze kovinarjev, CGIL in UIL, ter demontrirala po ulicah italijanske prestolnice svoje ogorčenje zaradi fašističnega državnega udara v Čilu in na ta način izrazila svojo solidarnost z bojem čilskega ljudstva za svobodo, demokracijo in socializem. «Vsi smo bili priča*, je na Trgu SS. Apostoli spregovoril množici socialistični podtajnik Giovanni Mosca, «junaškemu odporu, ki ga je vlada ljudske enotnosti nudila sabotaži in terorizmu latinskoameriškega reakcionarnega kapitala in severnoameriškega imperializma. Sedaj vojaško nasilje ruši svobodo in socializem, ki si ga je Čile izbral po demokratični poti. Zato smo tembolj ogorčeni zaradi sodelovanja, ki ga desnici nudi čilska Krščanska demokracija. Allende je raje šel v smrt, kot da bi sprejel fašizem. Kajti dogodki v Čilu do- (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHHiiiiiniiiiiuiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiMiiiiiiiiAttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA REŠITEV VPRAŠANJ SLOVENSKE MANJŠINE V AVSTRIJI Kancler Kreisky vodil prvo sejo komiteja za manjšinska vprašanja Manjšina mora enakopravno sodelovati pri pripravljanju predlogov za svojo zaščito - Sprejet poslovnik, ki so ga predlagali predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev * (Poseben dopiši CELOVEC, 12. — Na Dunaju se je včeraj popoldne sestal na prvo sejo tako imenovani kontaktni komite za manjšinska vprašanja pri avstrijski zvezni vladi, ki je bil ustanovljen junija letos, ko je kancler Kreisky sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Kontaktni komite, ki mu predse- no je v gradnji 14 od 17 zahtevnejših objektov, to je mostov, nadvozov in podvozov. Opravili so tudi že okrog 85 odstotkov vseh zemeljskih del ter asfaltirali 2,5 km od 8 km in 800 metrov skupne dolžine ceste, če bo šlo vse po načrtih, bo uradna otvoritev nove ceste okrog 1. avgusta prihodnjega leta. L. O. Politični tajnik krščanske demokracije Fanfani pa je izrazil svoje sožalje za smrt Salvadora Allendeja «o duje kancler Kreisky osebno, sestavljajo predstavniki pristojnih zveznih ministrstev, predvsem pa zunanjega, notranjega in prosvetnega, dva predstavnika koroške deželne vlade, predstavniki vseh treh v zveznem in koroškem deželnem zboru zastopanih strank in po pet predstavnikov vsake od obeh o-srednjih organizacij koroških Slovencev, naj bi postal stalna institu- da bo že ta seja pokazala, ali je bil z ustanovitvijo kontaktnega komiteja res storjen določen napredek pri reševanju manjšinske problematike predvsem v tem smislu, da lahko manjšina enakopravno sodeluje pri pripravljanju raznih predlogov manjšinske zaščite, ali pa gre dejansko samo za ponovno zavlačevalno taktiko. Drugič pa bi naj že na prvi seji razčistili ne- cija z nalogo, da pripravlja rešitve kat«*a. načeJlna vprašanja, ki so za za vsa vorašanja slovenske narod- manjšino edina mogoča osnova, na • ty Irorntn m vw ArtAn r\ nnneniniti rvsoni. nostne skupnosti na Koroškem, zlasti pa seveda za vprašanja 7. člena avstrijske državne pogodbe. Za prvo sejo te nove institucije je vladalo med manjšino velike zanimanje, ker se je pričakovalo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiindiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinuniiiiiiiiiiiiiiiiiia Obnovitev jordansko - egiptovskih odnosov KAIRO, 12. — V egiptovskem glavnem mestu so se zaključili trojni pogovori med jordanskim kraljem Huseinom in sirskim trr egiptovskim predsednikom Asadom oz. Sadatom. Današnje zadnje srečanje je trajalo približno dve uri in pol. Ob koncu pogovorov sta Husein in Asad odpotovala v svoji državi. Jordanskega kralja je na letališču pozdravil sam Sadat in mu sporočil, da je Egipt sklenil obnoviti diplomatske stike z Jordanijo. V sklepnem sporočilu o pogovorih je rečeno, da so trije dr vse nerešene probleme, ki še obstajajo ter vprašanja v zvezi z borbo proti Izraelu. Odločili so, da oodo okrepili stike z namenom da bi uresničili predloge, o katerih so razpravljali na tem srečanju. Po mnenju opazovalcev v egiptovskem glavnem mestu, niso trije državniki dosegli nobenega sporazuma. Husein je vztrajal na svojih pozicijah v nasprotju s sirskim predsednikom Asadom. medtem ko je skušal Sadat uskladiti obe stališči. Vsekakor je pozitivno dejstvo, da so poglavarji treh arabskih držav odločili, da bodo Učil suuruuu, ua uuviv juhi *,«*-*-«* j*- *■ — . . . .... delati. Vojaške oblasti so z zado- žavniki med pogovori obravnavali imeli še vnaprej stike na najvisji ravm. V Amanu, glavnem mestu Jordanije, je ministrski predsednik Rifai, ki se je udeležil pogovorov v Kairu izjavil, da so razgovori potekali v znamenju bratstva in prisrčnosti in da so bili na zelo visoki ravni. Predvsem pa so prispevali k okrepitvi medsebojnega razumevanja ter k bodočemu sodelovanju med arabskimi državami. (Na sliki: Jordanski kralj Husein, sirski predsednik Hafez A-sad ter egiptovski predsednik Sadat ob koncu pogovorov na malem arabskem vrhu v Kairu). kateri je mogoče uresničiti manjšinsko zaščito v skladu z avstrijsko državno pogodbo. To sta predvsem teritorialni princip manjšinske zaščite, se pravi, da je treba uresničiti aktivno manjšinsko zaščito v skladu z določili avstrijske državne pogodbe na celotnem dvo-, ezičnem ozemlju, ki je znano in drugič, da manjšina ne more pristati na nobeno obliko ugotavljanja ali preštevanja. Ta osnovna stališča sta obe osrednji manjšinski organizaciji že pred sestankom posredovali tudi kanclerju Kreiske-mu, to pa je v meščanskem koroškem tisku tudi povzročilo takojšnjo reakcijo, češ da so zahteve manjšine pretirane in da se bo zaradi tega kontaktni komite razbil že na prvi seji. Dejansko se je prva seja kon taktnega komiteja končala za slovensko manjšino s polovičnim uspehom. Določene rezultate v smislu predlogov manjšine je sicer mogoče videti v tem, da je bil v glavnem sprejet poslovnik kot ga je predlagala manjšina, in je tem postal komite stalna institucija za kompleksno obravnavnaje manjšinske problematike, ki se bo sestajal vsaka dva meseca, oziroma najmanj šestkrat letno. Ustanovljeni ni sta bili tudi dve podkomisiji — informativna, ki ji predseduje u-niverzitetni asistent dr. Erich Prunč in katere naloga bi bila, da obvešča avstrijsko javnost o problematiki manjšine, in šolska, ki ji predseduje načelnik koroškega deželnega šolskega sveta Josef Guttenbrunner in ki naj bi na šolskem področju in zlasti v učnem načrtu ustvarila pogoje za seznanjanje šolske mladine z manjšinsko problematiko. Kancler Kreisky pa je dal tudi vso podporo ustanovitvi mešane avstrijsko - jugoslovanske komisije zgodovinarjev, ki bi naj po zgledu slične avstri;' sko - italijanske komisije izločila iz učnih knjig in vseh ostalih učnih pripomočkov vse, kar sloni na emocionalnem in napač nem pojmovanju ter tolmačenju zgodovinskih dogodkov, kar kvarno vpliva na medsebojne odnose. Na drugi strani pa sta ostali bistveni vprašanji manjšinske zaščite, to je vprašanje teritorija in ugotavljanja manjšine, še naprej povsem odprti. Vprašanje teritorialnega principa na seji ni bilo niti sprejeto niti j odklonjeno, ker, kot je dejal dr. Kreisky, še ni do kraja predeba-tirano. In čeprav sta seji prisostvovala tudi dva predstavnika nacionalistične svobodnjaške stranke, ki zahteva ugotavljanje manjšine, glede tega vprašanja ni prišlo do neposredne konfrontacije niti ni bilo poskusov uveljaviti ugotavljanje manjšine kot edino možno osnovo za reševanje manjšinske problematike, pač pa se je deloma izkristaliziralo mnenje, da je vsekakor to vprašanje možno rešiti tudi drugačni obliki in da bi morda lahko obveljala kombinacija teritorialnega in personalnega načela. Za dokončno razčiščenje teh bistvenih vprašanj bo torej treba počakati vsaj do prihodnje seje, ki bo 6. novembra, če se ne bodo predstavniki manjšine tudi takrat pustili speljati na stranski tir, kot se jim je v določeni meri vsekakor zgodilo na včerajšnji prvi seji kontaktnega komiteja. ZVONE ZORKO PEKING, 12. - Kitajski predsednik Maocetung je popoldne v svoji rezidenci sprejel francoskega predsednika Georgesa Pompidouja, ki je na uradnem obisku v Kitajski. O tem poroča glasnik francoske delegacije, ki tudi pravi, da je pogovor med obema državnikoma trajal dve uri. Pompidou je prvi poglavar kake zahodnoevropske države, ki ga je Maocetung sprejel. Pogovor je potekal v Maocetungovi rezidenci v nekdanji cesarski palači. O vsebini pogovorov med obema predsednikoma za sedaj še ni nobene vesti. Pompidou je prispel v Peking včeraj, ko sta ga sprejela Tung Pu-wu in čuenlaj. Francoska in kitajska delegacija sta se danes prvič srečali. Jutri in pojutrišnjem bodo na sporedu še nadaljnja srečanja. V soboto bo Pompidou odpotoval na obisk raznih kitajskih mest. Domnevajo, da so v ospredju pogovorov evropska vprašanja. Pom-pidoujev namig med sinočnjo zdravico na sprejemu, ki so ga priredili njemu v čast, na potrebo po rešitvi kamboškega vprašanja, pa je vzbudil med opazovalci dokajšnje zanimanje. Opazovalci so mnenja, da je s tem dal precejšnjo podporo princu Sihanuku, kar naj bi imelo odločujočo težo v skorajšnjih pogovorih za rešitev krize v Kambodži. Pomp:dou je v svoji zdravici dejal, da bi Francija in Kitajska hoteli nevtralno Kambodžo. (Na sliki: predsednik Pompidou posluša razlago ravnatelja pekinškega muzeja ob svojem obisku v cesarski palači). •intiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiimiiiiiiuiiiiiiiiiimnuiiiiiiitiiiiimiiiiimimiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiMiimini V OKVIRU BORBE PROTI EPIDEMIJI KOLERE V teku načrtna deratizacija neapeljskih mestnih četrti Neapeljčani zahtevajo učinkovitejši poseg občinskih oblasti za okrepitev službe mestne čistoče NEAPELJ, 12. - V teku današnjega dneva so zabeležili izredno majhno število ljudi, ki so se zatekli v bolnišnico »Cotugno*. To je toliko bolj pomembno, ker so včeraj sprejeli 32 domnevnih bolnikov, ki so kazali simptome kolere. Dejstvo bi lahko bilo zelo pozitivno, če ne bi zdravstvene oblasti, na poziv ravnatelja bolnišnice «Cotugno». pozvale druge bolnišnice, naj ne pošiljajo več bolnikov v osrednjo bolnišnico, če niso z gotovostjo ugotovili, da gre za kolero. Do sedaj so bolnike peljali naravnost v »Cotugno*, sedaj pa jih peljejo najprej v druge bolnišnice. Zdravstvene oblasti se najbolj bojijo, da bi bolezen postala v Neaplju in drugih središčih Kampamje endemična. Zaskrblja pa tudi dejstvo, da so zabeležili vrsto primerov kolere tudi med bolniki, ki so jih sprejeli zadnje dni. Kljub dejstvu, da je bilo med bolniki, ki so jih sprejeli včeraj nekaj takih, ki so se že cepili proti koleri, je ministrstvo za zdravstvo sporočilo, da je ponovno cepljenje za tiste, ki so prejeli en cel kubični cm cepiva, odveč, potrebno pa bi bilo za tiste, ki so jih cepili le s polovično dozo. Neapeljska občina je medtem izdelala organski načrt za deratizacijo vseh mestnih četrti, število podgan se je v zadnjem času zelo povečalo, postale so tudi bolj napadalne. V neki središčni ulici je velika podgana ugriznila desetletnega Giulia Pellegrinija. Podgane se skrivajo v kanalih in v kupih smeti, ki še vedno ležijo na ulicah, kljub številnim protestnim manifestacijam Nea-peljčanov, ki zahtevajo od občinskih oblasti naj učinkovito posežejo, da bi čimprej izboljšale higienske razmere v mestu. Finančni stražniki so začeli danes zjutraj uničevati gojišča školjk v morju pred Rtom Miseno. Operacije se udeležuje osem plovil in ečje število gasilcev. Uničili so 40 vencev, ki so bili pritrjeni na 120 plavajočih sodov. Izvidniški helikopter finančnih stražnikov je odkril vrsto nedovoljenih gojišč školjk v morju pred obalo neapeljskih predmestij. V okviru te akcije so potopili 660 plavajočih sodov, na katere so bile pritrjene vrvi z desetinami ton školjk. Bolnišnica «Cotugno» razpolaga od danes z napravo za sterilizacijo sadja, zelenjave, povrtnine in jedilnega pribora. Naprava proizvaja ozon, ki v nekaj minutah uniči sleherni mikroorganizem, ne da bi kakorkoli spremenil okus jedi. Po zadnjih podatkih iz Barija, ki jih je objavilo deželno odbomištvo za zdravstvo, se je položaj v Apuliji bistveno izboljšal. Iz bolnišnice so odslovili še druge bolnike, ki so popolnoma okrevali. HONGKONG, 12. - Sevemoviet-namska tiskovna agencija poroča, da Je danes prispel v Severni Vietnam kubanski predsednik Fidel Castro, ki je na uradnem obisku v Hanoiu. OGORČENJE TRŽAŠKIH DEMOKRATOV ZARADI FAŠISTIČNEGA UDARA PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Drevi solidarnostna manifestacija' Slovenski starši, še imate čas in možnost s pravičnim bojem čilskega ljudstva / Garibaldijevega trga bo ob 18. uri krenil sprevod do Trga sv. Antona, kjer bodo govorili sen. Vidali, posl. Castiglione in slovenski dijak Sergij Kukanja Sekcija PSI za vzhodni Kras je obsodila tudi fašistično vandalsko akcijo proti spomeniku Almi Vivodi. Dejstvo, da zlikovci niso bili kaznovani dokazuje, da pri oblasteh ni politične volje, da bi zatrle take in podobne provokacije. SKGZ obsoja Slovenska kulturno gospodarska zveza z ogorčenjem obsoja desničarski vojaški udar v Čilu, ki je z nasilno smrtjo demokratično izvoljenega predsednika Allendeja in vzpostavitvijo vojaške fašistične diktature prekinil napore čilskega ljudstva, da si pribori politično in gospodarsko neodvisnost ter demokratično družbeno ureditev. Vojaški udar v Čilu, ki je rezultat pritiska čilskih in mednarodnih reak-ciomanih sil, predstavlja hud udarec ne samo za čilsko ljudstvo in njegovo demokratično izbrano pot v socializem, temveč tudi atentat na prizadevanja vseh demokratičnih sil v Latinski Ameriki za iz-bojevanje neodvisnosti od mednarodnega kapitala in imperializma ter v enaki meri napad na vse demokratične sile, ki se v svetu borijo za demokracijo, socialno pravičnost in neodvisnost narodov in držav. Slovenska kulturno gospodarska _ V Trstu, kot tudi v drugih krajih dežele, se poglablja ogorčenje vseh demokratov in antifašistov za izdajalski državni udar čilske desnice proti demokratično izvoljenemu predsedniku Allendeju in njegovi vladi. Ogorčenje spremlja tudi razmišljanje o dogodkih v tej sicer oddaljeni deželi, ki še enkrat postavlja vesti narodov vprašanje o nerazdružljivosti resnične demokracije in napredka z bojem proti imperializmu, reakciji in njenim oporiščem v okviru državnega aparata. Povsem razumljivo je, da prav o tem razpravljajo mladina in delavci. Mladi so že prejšnjo noč izrazili svoja čustva z napisi, ki so se pojavili po mestnih zidovih. Verjetno tudi ni naključje, da so ti napisi — izraz trenutnega ogorčenja in čustev velike večine prebivalstva — takoj zbodli v oči določene kroge državnega aparata, predvsem policije, ki je že v noči dokazala za avtorje napisov znatno večje zanimanje, kot pa za fašiste, ki so nemoteno skozi vse te mesece mazali mestne zidove in spomenike partizanom. Izjavi tržaškega In miljskega protifašističnega odbora Demokratične stranke in organizacije, ki so združene v mestnem protifašističnem odboru so sklenile, da priredijo drevi, ob 18. uri, manifestacijo solidarnosti s čilskim ljudstvom. Z Garibaldijevega trga bo ob tej uri krenil sore-vod po mestnih ulicah do Trga sv. Antona. Tu bodo množici spregovorili sen. Vittorio Vidali, socialistični poslanec Franco Castiglio-ne in slovenski višješolec Seraij I Kukanja. Zborovanju bo predsedovala prof. Margherita Hackova. Ob tej priliki so k odboru pristopili tudi župani dolinske, zgoniške in miljske občine, poslanec Albin Škerk, senator Bacicchi, pokrajinski tajnik PSDI Pierandrei in prof. Aurelia Gruber Benco. Antifašistični odbor je izrazil svojo bol ob smrti predsednika Allendeja in poudaril, da je boj vseh ljudstev, ki hočejo odločati o lastni usodi v svobodi, enak boju čilskega ljudstva. Zato je potrebna budnost demokratov proti snlet-kam domače in mednarodne reakcije. Poziv miljskim občanom, naj se množično udeležijo drevišnje manifestacije, je naslovil tudi občinski antifašistični odbor iz Milj. Solidarnost socialistov Enako vabi svoje člane in vse ! prebivalstvo, naj se udeležijo večerne manifestacije, socialistična stranka v Trstu. PSI poudarja, da je trdno ob strani vlade predsednika Allendeja in čilskega ljudstva. Fašistična reakcija je prizadela ustavno AUendejevo vlado prav v trenutku, ko je le ta iskala možnosti dialoga z opozicijo in ko je s plebiscitom predajala ljudstvu odločitev o svoji bodočnosti. Namen prevratnih sil v Čilu je pahniti državo v državljansko vojno, zaključuje PSI svojo izjavo in ugotavlja, da je v tem trenutku potrebna mobilizacija vseh demokratov v podporo čilski demokratični vladi. Svojo izjavo nam je poslal tudi odbor sekcije PSI za vzhodni Kras, ki poudarja, da je državni udar v Čilu plod reakcije kapitala na mednarodni ravni, kakor tudi v Čilu samem. «V tem težkem trenutku*, se nadaljuje izjava, «ko je usoda še negotova, stoje socialisti na strani čilskega ljudstva*. m..........umi...... RINALDI KANDIDAT ZA POKRAJINSKEGA TAJNIKA JUTRI IZVOLITEV TAJNIKA IN IZVRŠNEGA ODBORA KR Vodstvo bo sklepalo o politični liniji v Trstu zveza se zaradi tega pridružuje vsem demokratičnim in naprednim silam v svetu v njihovem protestu proti temu zločinskemu napadu na svobodo in neodvisnost čila ter vabi vso demokratično slovensko javnost, da se udeleži današnje protestne manifestacije, ki jo prireja Enotni antifašistični odbor in s svojo prisotnostjo manifestira proti reakcionarnemu imperialističnemu nasilju nad svobodno voljo narodov in držav. Dogodki v Čilu morajo biti nauk tudi za nas Slovence v Italiji, da smo nenehno budni in pripravljeni v obrambi in v boju za uresničitev vseh naprednih načel, ki jih vsebuje republiška ustava kot izraz protifašističnega boja naprednih sil v državi. Na seji prve deželne svetovalske komisije Pred začetkom seje prve deželne zakonodajne komisije je svetovalec Cuffaro (KPI) včeraj predlagal, naj bi komisija soglasno obsodila državni udar v Čilu in izrazila pričakovanje, da bodo v tej južnoameriški državi čim prej ponovno vzpostavljene demokratične svoboščine. Reakcionarni pojav v Čilu je toliko da vpišete svojega otroka v slovensko šolo Na osnovnih šolah bo 8 razredov več kot lani - Sola s celodnevno zaposlitvijo tudi za Ricmanje-Domjo - Opozorilo tržaške občine glede prispevkov za knjige (Nadaljevanje na 6. strani) Od začetka novega šolskega leta nas ločijo še trije dobri tedni, medtem se šolska ravnateljstva pripravljajo, da bi vse lepo steklo, starši pa imajo skrbi za nakup šolskih potrebščin, knjig, obleke itd. Te dni se zaključujejo popravni izpiti na srednjih in višjih srednjih šolah, od 16. do 26. septembra pa bo v Radencih seminar za slovenske učitelje in profesorje. Seminarja, ki ga bo vodil pedagoški svetovalec prof. Sivec s sodelovanjem prof. Vladimira Turine in uči-teljiče Mare Kende, se bo udeležilo 15 učiteljev in 15 profesorjev. Kot smo že poročali, se morajo vpisati dijaki v srednje in višje srednje šole do 25. septembra. Dosedanji podatki kažejo, da se bo zvišalo število vpisanih v višje srednje šole, tako da bodo imeli več razredov kot lani na učiteljišču, trgovskem tehničnem zavodu in na znanstvenem liceju. Slovenske starše ponovno opozarjamo, da se vpisovanje v osnovno šolo nadaljuje na didaktičnih ravnateljstvih vse do začetka šolskega leta. Kdor ni še vpisal svojega otroka v osnovno šolo, naj to opravi čimprej. Tisti slovenski starši, ki so vpisali otroka v italijansko šolo, imajo še čas in možnost, dokler se ne začne šolski pouk, da popravijo svojo napako in krivico, ki bi fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiif OBLJUBA NA VČERAJŠNJI SEJI I. DEŽELNE KOMISIJE Comelli bo v Rimu zahteval jasna stališča do Slovencev Predsedniki italijanskih dežel se bodo srečali s predsednikom vlade in z ministrom za deželno ureditev Torosom Včeraj se je sestala prva stalna komisija deželnega sveta, ki jo vodi predsednik prof. Ribezzi. Na seji, ki se je je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Comelli, so vzeli v pretres vprašanje odnosov med državo in deželami v okviru nove deželne ureditve v Italiji, ter vprašanje pristojnosti osrednje in peri-feričnih uprav. Predsednik Ribezzi je sklical sejo na pobudo skupine komunističnih svetovalcev, ki so se že pred časom zavzeli za širšo razprava, o teh vprašanjih. Svetovalec- Colli (KPI)' je na včerajšnji seji poudaril umestnost, da bi pristojna komisija razpravljala o navedenih temah pred sestankom predsednikov italijanskih dežel z ministrom za deželno ureditev Torosom, ki bo v kratkem v Rimu. Na seji z ministrom bodo namreč obravnavali prav vprašanja, ki zadevajo pristojnosti države in deželnih uprav na raznih področjih. Glede ne- Obvestilo izletnikom v SZ Prosimo vse prijavljene za Izlet Primorskega dnevnika v Sovjetsko zvezo 26. t.m., da še danes prinesejo na upravo Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6/II, soba 19, svoj potni list skupno z rumeno knjižico - mednarodnim potrdilom o cepljenju proti koleri ter 3 (tri) osebne fotografije. Ob te) priložnosti morajo tudi plačati zadnji obrok za izlet. katerih vprašanj so si italijanske tržaški pokrajini in 55 grosistov; dežele edine, je poudaril CoUi: tako nadaljuje se še pregled grosistič-se vse strinjajo glede nujnosti, da nih podjetij. Komisije so doslej ugo-se država posvetuje z njimi pri na I tovile 226 prekrškov: 169 trgovcev črtovanju javnih izdatkov. Naša de j ni izobesilo cenika na vidno mesto, žela pa ima poleg tega še svoje j 29 jih je povišalo cene, 21 jih je specifične probleme, med katere so- j prekršilo zakon o trgovini, 7 pa dijo izdaja izvršnih norm k dežel j odlok št. 896 z dne 15. 9. 1947 o n emu statutu, preosnova vojaških služ-' cenah, ki jih nadzoruje CIP. nosti, ureditev odnosov med deželo in * držkvnintt udeležbami ter rešitev nekaterih važnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji • .Miški krajini, ..... ''"Predsednik Comelli je v zvezi s skorajšnjim sestankom v Rimu dejal, da se bodo predsedniki italijanskih dežel ob tej priliki sestali ne le z ministrom za deželno ureditev Ta rosom, ampak tudi s predsednikom ministrskega sveta Rumorjem. Na srečanju bo predstavnik Furlanije - Julijske krajine odločno nastopil proli vsakršni okrnitvi pristojnosti deželne uprave in zagovarjal nujnost pravilne razlage statuta in republiške ustave. Kar zadeva prevzem novih pristojnosti. je nadaljeval Comelli, bo predstavnik naše dežele pristal le na tiste naloge, za katere bo država zajamčila ustrezno finančno kritje. Nadaljnja vprašanja, ki jih bodo predsedniki dežel načeli s predsednikom vlade in ministrom za deželno ureditev, se bodo nanašala na evropske smernice v kmetijski politiki, na poslovanje nekaterih državnih in med-deželnih ustanov in na izdajo tako imenovanih okvirnih zakonov s pod ročja zdravstvene preosnove, cestnega prometa, pravice do izob aževa Predstavniki tovarniških svetov pri Comelliju Predsednik deželnega odbora Comelli je sinoči v Trstu sprejel predstavnike tovarniških svetov, včlanjenih v sindikalnih organiza cijah CGIL, CISL in UIL in ki so zastopali najvažnejša proizvodna podjetja kovino - predelovalne, kemične, teksti lne, elektrotehnične in prometne stroke ter šolske organizacije. Predstavniki tovarniških svetov so opozorili predstavnika na vrsto vprašanj družbene narave, ki pa imajo precejšen vpliv tudi na višino življenjske ravni prizadetih delavcev in nameščencev. Med drugim so sindikalisti zahtevali brezplačno razdeljevanje učbenikov šoloobveznim učencem in dijakom, gradnjo primernega števila otroških vrtcev in jasli, razširitev celodnevnega pouka na šolah in cenejši prevoz za dijake in delavce iz okolice. Predsednik Comelli je zagotovil, da bo deželni odbor upošteval te zahteve in jim skušal ugoditi po določeni prednostni lestvici in v okviru finančnih razpoložljivosti deželne bla- jo vedno bolj občutil njihov otrok. Otroka namreč lahko prepišejo iz italijanske šole v slovensko, v katero spada in v kateri se bo najbolje počutil in učil. V slovenski šoli se bo učil v svojem materinem jeziku, naučil pa se bo tudi italijanščine, pravilno bo izoblikoval svojo osebnost in krepil samozavest ter ne bo izpostavljen posmehovanju, omalovaževanju in žalitvam, kot se še dogaja, ker v nekaterih italijanskih šolah ni še izumrl nacionalistični duh in nestrpnost do Slovencev. Do konca junija je bilo vpisanih v I. razred osnovnih šol 250 otrok, vse pa kaže, da so bili od tedaj vpisani, in da še bodo, do začetka šolskega leta še drugi. V vse razrede slovenskih osnovnih šol na Tržaškem je bilo vpisanih do konca junija skupno 1307 otrok (v lanskem šolskem letu skupno 1291 — v prve razrede pa 266), kar pomeni, da bo v prihodnjem šolskem letu vsekakor več otrok kot v šolskem letu 1972-73. V novem šolskem letu bomo imeli na osnovnih šolah 8 razredov več kot lani, pouk s celodnevno zaposlitvijo, ki so ga najprej uvedli na šoli Zgonik - Salež, bo v prihodnjem šolskem letu tudi na šoli Ricmanje - Donijo. Pri Dom-ju, kot v Saležu, bosta prva dva razreda, v Ricmanjih, kot v Zgoniku, pa trije višji razredi, že prve izkušnje kažejo dobre uspehe Učenci se seveda morajo najprej privaditi novemu načinu, ki zahteva tudi večjo zavzetost in nove prijeme učiteljev. Tržaška občina obvešča starše šoloobveznih otrok, da lahko predložijo najkasneje do 25. septembra prošnje za dodelitev prispevka za nakup šolskih knjig, v smislu deželnega zakona št. 19 z dne 6. septembra 1965. Prošnje lahko predložijo starši, katerih osebni dohodek ne presega 2 milijonov in sto tisoč lir letno. Temu znesku je treba prišteti se sto tisoč lir za vsakega družinskega člana, ki je v breme družinskemu poglavarju in 200 tisoč lir za vsakega dijaka višje srednje šole ali vseučiliškega študenta v družini. Starši naj napišejo prošnjo na navadnem papirju. Priložiti ji je treba potrdilo o vpisu dijaka ter potrdilo o šolskem uspehu. Tržaška občina sprejema tudr prošnje za šolske podpore dijakom, ki obiskujejo višje srednje šole. Obrazce za prošnje imajo na razpolago v tajništvih. ločil za pokojnine in o drugih vprašanjih, ki zadevajo upokojence. Priporočajo, da udeleženci prineso s seboj pokojninske knjižice INPS. VČERAJ NA DEŽELI Odbornik Stopper sprejel predstavnike tržaškega sejma Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper je včeraj v Trstu sprejel predstavnike Neodvisne u-stanove za tržaški vzorčni velese-.em, in sicer predsednika dr. Slo-covicha, podpredsednika dir. Fara-guno in inž Ragona ter glavnega tajnika dr. Chiaruttinija. Predstavniki velesejemske ustanove so odborniku predočili bodoče načrte za razne sejemske prireditve v Trstu (kakor znano, se ustanova pripravlja na to, da preide s sedanjega vzorčnega sejma na več specializiranih prireditev, razporejenih v raznih časovnih dobah) in zlasti načrte za gradnjo novega sejmišča ob obali v Barkovljah Dr. Slocovich je v tej zvezi orisal nekatere težave, ki jih mora ustanova za sejemske prireditve premagati na raznih ravneh, kar zadeva uresničitev načrtov pa je predsednik velesejma naglasil nujnost ustreznega deželnega posega. Birokratska plat vprašanja je toliko bolj zapletena, je še pristavil dr. Slocovich, ker mora sejemska ustanova upoštevati tudi želje in potrebe Neodvisne ustanove za tržaško luko in tržaške občine. Odbornik Stopper je predstavnikom velesejemske uprave zagotovil, da se bo na pristojnih mestih zavzel za dejansko uresničitev načrtov, ki naj bi omogočili ustanovi dosego večje teže v nizu sodobnih sejemskih prireditev z mednarodno udeležbo. Obvestilo ONA1RC Vpisovanje v otroške vrtce od 18. do 21. septembra Vodstvo ustanove ONAIRC obvešča starše, da bodo v otroških vrtcih ONAIRC dne 18., 19., 20. in 21. septembra od 8.30 do 12. ure sprejemali potrdilo o vpisu otrok, ki so bili že vpisani v juniju, in nova vpisovanja za šolsko leto 1973-74. Dne 28, septembra bodo objavljeni sezna mi otrok, ki so biU sprejeti. Rok za predložitev prošenj glede oprostitve plačevanja mesečnega prispevka zapade 5. oktobra. • V petek, 14. septembra ob 17.30 bo v dvorani «Di Vittorio* v sindikalnem sedežu CGIL v Ul. Pondares 8 sestanek upokojencev openskega tramvaja in zasebnih prevoznih podjetij. Razpravljali bodo o pokojninah in socialnem skrbstvu upokojenih prevoznikov, o izvajanju zakonskih do- V petek bo prišlo v vodstvu tržaške Krščanske demokracije do nekaterih bistvenih sprememb, ki so zelo pomembne tudi za splošno politično usmeritev v Trstu. Nobenih dvomov ni, da bo pokrajinski odbor KD izvolil za novega tajnika Daria Ri-naldija, ki bo nadomestil dosedanjega tajnika Sergia Colonija. Ta zamenjava je bila že dalj časa predvidena. postala pa je tudi po statutu demokristjanske stranke nujna, ker je bil Sergio Coloni izvoljen za deželnega odbornika za finance, za politična vprašanja in za splošna vprašanja deželnega sveta. Do tu bi lahko zamenjavo v vodstvu tržaške federacije KD ocenjevali tudi kot zamenjavo, ki naj bi imela tehnični značaj. Dejansko pa gre ponovno za na tranje preverjanje sil demokristjanske stranke. Po zadnjem pokrajinskem kongresu KD je bil izvoljen za tajnika stranke Sergio Coloni z veliko večino glasov, ne pa soglasno, ali točneje ob ostri notranji opoziciji. Na osnovi statuta stranke je to prišlo tudi do izraza pri sestavi izvršnega odbora, katerega člani so bili izključno «morotetci» in torej predstavniki večinske struje tržaške KD. V tem razdobju pa je prišlo v Rimu do pomembnih političnih sprememb, ker je Fanfaniju uspelo u-stvariti enotnost v stranki, tako da so sedaj v vodstvu v Rimu in v vodstvih krajevnih strankinih organov pari teti čno zastopane vse struje. Pokrajinski odbor Krščanske dema kracije bo moral torej v petek rešiti zelo zapleteno vprašanje notranjih odnosov ter istočasno tudi normalizirati stanje v stranki. Po izvolitvi Colonija je namreč prišlo do formalne izvolitve direkcije, ki točno odraža razmerje sil do katerega je prišlo na strankinem kongresu, ni pa bil izvoljen izvršni odbor. Tokrat bo treba trikrat voliti: 1. Tajnika stranke in glede tega ni več dvomov, da bodo z veliko večino glasov izvolili Daria Rinaldija. 2. Direkcijo, kjer ni nobenih možnih sporov, saj gre za pariteto v odnosih. 3. Izvršni odbor, kjer so stvari zelo zapletene. Do sedaj so bili v izvršnem odboru samo «morotejci>, sedaj pa obstajata dve motnosti: 1. Lahko pride do koalicije «morotejcev» s predstavniki struje Colomba, levičarskih struj «forze nuove* in «base» in s tem do velike večine v vodstvu ter s to večino povezan na razdelitev mest v izvršnem odboru. 2. Lahko pa pride do sporazuma med vsemi strujami in torej med že omenjenimi strujami ter povrh z «doro tejci* in poprečno 4,57-krat) na razmerje 2.79. Težko bi bilo iskati krivca r\ ,ak padec. Eden izmed največjih rivcev je nedvomno novi motel, ki rnetno zmanjšuje to razmerje, anjkajo tudi cestni napisi, ki bi Primerno popularizirali turistični področja in primanjkujejo POrtno - rekreacijske naprave, ki ij zahov°ljile vse tiste turiste, ki ti« n'. d°vo'j samo kopanje. Poleg . ha je treba povedati, da je bil , J časa zaprt veliki obmorski hiping v Sesljanu, kjer imajo gin ajn° Tržačani svoje prikolice. ^r pa je vprašanje Tržačanov ,j drugačno, ker gre za precej užln, ki so stalno vpisane med ske konzulte. Glede postopka pri rušenju pa sprašujeta, če je bil v skladu z zakoni, ki bi morali biti enaki za vse. V tej zvezi opozarjata na dejstvo, da so stavbo pričeli rušiti v nočnih urah, za kar ni bilo nobene tehnične potrebe in kar je v nasprotju z veljavnimi predpisi mestnega reda. Posekali so drevesa, za kar obstaja vprašanje, če je župan izdal ustrezno dovoljenje in končno niso postavili tabele z nazivom podjetja, ki opravlja u-strežna dela. g°sti kampinga, dejansko pa imajo . m ie prikolico, ki se je samo ob-asno poslužujejo. zanimiva je tudi spodnja razpre-zifnica>.ki se tiče prihodov in no-- ®v .tujcev. Iz tehničnih razlogov /n° 30 lahko pripravili le za julij, ker njF ff^atki za avgust niso še zbra-j ’ kljub temu pa je precej- vero--r ?tojen pokazatelj. V avgustu namili P,r®komerno naraste število Rajonskih turistov, medtem Je turiste to ne velia. ko za ne velja. n , PRIHODI Država Avstrija Snlgija »nanciia ?ah. Nemčija “Ugoslavija ,'zozemska šve!caBritanija ZDA A NOČITVE Avstrija 5eIgija ~rancija ,an. Nemčija Jugoslavija 1’zozemska \7 — švLBritanija 1972 1973 370 4?« 87 140 534 620 671 681 274 277 77 114 95 77 211 382 214 139 1267 2177 112 242 793 942 2321 1951 728 996 115 165 213 115 416 662 537 285 Nemudoma očistiti Šentjakobski trg Predsednik rajonske konzulte pri Sv. Jakobu Giorgio Vascotto je včeraj izročil županu vlogo, ki jo je podpisalo nad sto prebivalcev rajona, ki se pritožujejo zarad' u-mazanije na Trgu sv. Jakoba. Prebivalci zahtevajo, da služba javne čistoče nemudoma očisti trg, da se prepreči nevarnost okužbe otrok in starejših oseb, ki se na trgu zadržujejo dalj časa. V vlogi predsednika rajonske konzulte se nadalje podčrtuje, da je trg pri Sv. Jakobu postal praktično edino središče, kjer se lahko otroci igrajo. Nalezljive bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tednu od 2. do 9. septembra zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: ti-fusna mrzlica en primer, gastro-enteritis pri otrocih en primer (izven tržaške občine), ošpice trije primeri (od katerih eden izven občine), norice dva primera, nalezljivo vnetje priušesne slinavke pet primerov, rdečke en primer, srbečica sedem primerov (vsi izven občine), nalezljivo vnetje jeter dva primera (od katerih eden izven občine). NA POBUDO OBČINE IN BORČEVSKE ORGANIZACIJE Nocoj se bodo v Doberdobu spomnili tragično ubitih domačinov 13. septembra so na Kras pridivjali nacisti - Na Poljanah so ubili štiri partizane, enega na južnem pobočju jezera in požgali županstvo Pr! Sesljanu trčenje med motorjem in avtom Predvčerajšnjim je prišlo v Sesljanu do trčenja, pri katerem se je resno ranil 58-letni Mario Donda iz Nabrežine - Kamnolomi 79. Peljal se je s svojim motornim kolesom iz spodnjega dela Sesljana, ko pa je privozil na državno cesto, je trčil v avtomobil, ki ga je vozila 20-letna Nada Metzger z Bazoviške ceste 22. Dondo so prepeljali v bolnišnico, kjer bp moral ostati na zdravljenju 20 dni. iitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiim PRIREDITEV SE ZAKLJUČI V NEDELJO Podjetja iz naše dežele na zagrebškem velesejmu V' ospredju električne naprave za gospodinjstvo in izdelki strojne industrije - Številne tvrdke iz Trsta Na jesenskem mednarodnem ve- , bila tam že več dni in zlasti z lesejmu v Zagrebu, ki se '-o zrklju- j epidemijo kolere zna biti nevarna, da čil v nedeljo, 16. septer, našlo- okuži ozračje. Gasilci so pohiteli na pajo tudi nekatera pod., iz dežele Furlanije - Julijske krajine, in sicer z izborom blaga, ki predstavlja tradicionalno proizvodnjo naših krajev in hk i pomemben dejavnik za nada „.iji razvoj blagovne menjave med sosednima republikama. Razstava deželnih podjetij obsega električne gospodinjske stroje, stanovanjsko opremo, ploščice za oblaganje sten in podov, obutev in stroje za razne gospodarske dejavnosti. Podjetja iz Furlanije - Julijske krajine nastopajo tako v okviru italijanske kolektvne razstave, ki jo je pripravil Zavod za zunanjo trgovino ICE po nalogu ministrstva za zunanjo trgovino, kot v okviru specializiranih razstav v drugih paviljonih obsežnega sejmišča v glavnem mestu Hrvatske. Nsjvečje izmed deželnih podjetij prisotnih na prireditvi je vsekakor pordenon-sk’ koncern Zanussi, številne pa so tudi gospodarske organizacije in tvrdke iz Trsta. Med slednjimi naj posebej omenimo tvrdke Ampex, Automatic coin machines of Italy, Brandolin, Confezioni Barbara, Donda, Kras, Tecnoferramenta, Trad - Trieste, Brandimport in Timperi. Poleg tega nastopa v Zagrebu tudi tržaška filiala denarnega zavoda Banco di Roma, ki že dalj časa nudi poslovnim ljudem svoje storitve v zvezi z izvozom italijanskega blaga na jugoslovansko tržišče in z uvozom blaga jugoslovanskega izvora v Italijo. ttiee ,.^RV'lke se komentirajo sa-vspV, j Je bilo letos turistov iz hiio • ,zav, razen iz Velike Brita-lute 111 ’z ZDA. Slabo «zdravje» va-rei V dveh državah se je to-Poh. '??2nate tudi na turističnem Pozni u' prav tako pa se je letos Danes in jutri bodo predvajali v biln 8 • padec vrednosti lire, saj je , psihiatrični bolnišnici filme, ki so itoi;:.. ... . -----1 jih posneli ob sodelovanju 'abora- Prcdvajanja filmov v umobolnici Plani 'Julijanskih turistov mnogo kj 1 Kat v prejšnjih letih. Tisti, Pa Z, vsemu šli na morje, lani • *am Pstal* manj časa kot k tols *em bistveno pripomogli 'Pdek mu zmanjšanju nočitvenega Stališče KPI o rušenju žičničarske hiše t^Dbčinska svetovalca KPI Rober vl0^ta in Fausto Monfalcon sta Hip *a.'hterpelacijo v zvezi z ruše-Skern ^elezn'čarske hiše v Miramar-vita drev°redu. Svetovalca pra-• da bo svetovalska skupina torija za filmsko eksperimentiranje iz Pize. Filme so posneli sami bolniki s posebnimi televizijskimi snemalnimi kamerami, ki jim jih je dala na razpolago tržaška pokrajinska uprava. Pri snemanju so sodelovali umetniki iz Pize in seb-je bolnišnice. Dva filma so že predvajali na filmskih dnevih v Benetkah. Pro jekcije bodo danes ob 15.30 ter ju tri ob 9.30 in ob 15.30. kraj s premično lestvijo in pod poveljstvom podčastnika Sidottija so splezali na streho. Medtem se je nabrala množica običajnih radovednežev, ki so se preplašeni razbežali, ko so gasilci vrgli s strehe na pločnik mačko iz črnega žameta polno slame — igračo. Karabinjerji zaplenili Tiepolovo «razglcdnico» Karabinjerji tržaškega preiskd-' valnega oddelka so zaplenili tr-! žaškemu ljubitelju in zbiratelju u-metnin majhno Tiepolovo sliko sumljivega izvora. Slika, ki meri komaj 20 cm x 13 cm — torej je velika kot razglednica — je bila verjetno, vsai tako sumijo, samo del večje Tienolove umetnine. Tržaški zbiratelj jo je pred časom kupil po zelo nizki ceni, ni pa domneval — ali vsaj tako trdi — da je umetnina ukradena. Do najdbe je prišlo med splošno akcijo proti kriminalnim dejavnostim, ki so jo karabinjerji izvedli v vsej deželi. Na domu nekega drugega tržaškega zbiratelja umetnin so odkrili tudi sliko iz 17. stol. Umetnina, ki so jo seveda zaplenili, nosi podpis beneškega slikarja Francesca Haieza. V soboto, 15. in nedeljo 16. septembra v IZOLI RIBIŠKI PRAZNIK Pester zabavni program. Sodeluje tudi: Tržaški partizanski pevski zbor. Črna mačka in... kolera Včeraj zgodaj dopoldne so obvestili gasilce, da je na strehi bencinske črpalke Shell v Ul. F. Severo mrtva mačka, črna mačka naj bi Bliža se novo šolsko leto Sprej emamo naročila za vse šolske knjige ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa o-Pozarjamo svoje obiskovalce na bogat Izbor vsako-Vrstnih šolskih potrebščin. biailea, iHtfigatoui trst — ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 0 Drevi ob 20.30 se bo v Ul. Mau-rcner 2 sestala rajonska konzulta za Kjadin in Rocol. Razpravljala bo o vprašanju javnih prevozov in petletnem načrtu 1973/74. Hude posledice padca na stopnicah Včeraj popoldne se je ponesrečila 78-letna Antonia Colombin vd. Komar iz Drevoreda R. Sanzio 13/1. Šla je v laboratorij v Ul. Battisti 4 po zdravniške izide, ko pa se je vračala v pritličje, je izgubila ravnotežje in se zakotalila po stopnišču. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa. Ugotovili so ji dvakratni zlom leve nadlahtnice in več udarcev po glavi. Sprejeli so jo v ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti vsaj 50 dni. Vsi občani so vljudno vabljeni, da se komemoracije udeležijo. ke člani tega enotnega sindikata. Komunistični pokrajinski svetovalci so predsedniku pokrajinske uprave poslali pismo v katerem omenjajo vojaški udar v Čilu, ki je strmoglavil demokratično in od ljudstva podprto vlado predsednika Allendeja. Omenjeni svetovalci menijo, da se mora o tem izraziti tudi pokrajinski svet in da mora ta podpreti čilske demokratične sile. Tajništvo posoške federacije PSI je v zvezi s čilskimi dogodki izdalo včeraj popoldne tiskovno poročilo, v katerem se klanja spominu umrlega socialističnega predsednika Salvadora Allendeja, ter izraža solidarnost z vsemi čilskimi demokratičnimi silami, ki so podpirale njegovo vlado, ki je skušala zgraditi v južnoameriški državi socialistično družbo. Federacija PSI obsoja politiko čilske krščanske demokracije, ki je podprla vojaški državni udar. Vabi socialiste in vse demokrate, naj resno razmislijo o tem dogodku in naj varujejo demokratične pridobitve republiške ustave. Izraža upanje, da bi lahko čilsko ljudstvo čimprej doseglo svobodo in socialno enakopravnost, ki jo je SOLIDARNOST S ČILSKIM LJUDSTVOM Pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGIL — CISL — UIL je včeraj popoldne izdalo tiskovno poročilo z izjavo o podpori čilskim delavcem, ki so bili s torkovim vojaškim udarom oropani svobode. Kdor ima denar spet vsiljuje svojo voljo, je rečeno v sindikalnem poročilu . Posoški delavci naj solidarizirajo s čilskimi tovariši v tej hudi uri. Vendarle je treba pomisliti na to, da je treba tudi v naši državi utrditi demokratične strukture, ki so edina garancija za civilni razvoj človeka. Delavci morajo biti na delovnem mestu borci za demokratične strukture države. Treba je onemogočiti vsak poskus obnove fašističnega režima pri nas. Podobni letak so včeraj popoldne delili med delavci gradbene stro- i pričela izvajati Allendejeva vlada. IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIIUllillMHIIIIIIIIllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIN POD POKROVITELJSTVOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE Z dvigom državnih zastav so včeraj v Gorici odprli osmo svetovno prvenstvo modelarjev Udeležujejo se ga tekmovalei i vseh petih celin ■ Coste Je ozdravil predsednik letalskega kluba inž. Lodatti /P m Bilo je 13. septembra 1943. Kmalu popoldne se je iz Ograd zaslišal ropot tankov in kamionov. Nemci so prihajali v naše vasi. Vsi partizani, največ je bilo te-rencev, so se takoj zbrali in odšli proti Dolu. Vaščani so se v mrzlični naglici razpršili na vse strani. Nekateri so tekli proti Dolu, drugi so se poskrili v podzemeljske rove blizu vasi. Skupina otrok je tekla čez polje. Nemci so jih od daleč ooazili in začeli streljati nanje, na otroke. K sreči niso zadeli nikogar. Vsi se še danes spominjajo. kako je listje, posekano od rafalov brzostrelke, padalo na njihove glave. Prav tedaj, se je iz Doberdoba pelini a na kamionu partizanska izvidnica na Poliane. Tam so jih dohiteli Nemci. Partizani so prišli v nravi pekel: štirje moški in ena ženslka. Nemci So jih pred gostilno ustavni in dih nato odmeliali k Žurino-v'm. Ukazali so jim, na.i tečejo nreko vrta. Vsi so že vedeli, za-kai. Peterica je stekla križem no vrtu. Brzostrelka je zaregl%la. Mo*le in žena so nadeli. Eden od teh je tel na srečo samo ranjen v novo. Z nadčloveško muko se je tmtecmil čez zid y+a preko bližnie doli"e, do podzemeliškega rova. Tu so bili zbrani številni vaščani, ki sr> raniencu pomagali. Dojenček se ie ustrašil in začel jokati. Mati mu je s trepetajočim srcem pritiskala roko na usta. da bi ga sko-ro zadušila. Ko bi rta teli Nemci slišali, bi gotovo vse pobili. Po odhodu Nemcev iz naših vasi so Se domačimi poklonili padlim na mestu ustrelitve. Na Polten ah so po4 svinčenkam,! nadli Peter Lakovič in Maria Ferletič iz Doberdoba, Juštin Marušič iz Ronk in neznani ’ partizan. Na južnem pobočni Doberdobskega iezera. v Debelem vrhu ie nadel Evgen Lavrenčič rt Po'ten. Poteg tega so Nemci še nožgali občinsko stavbo v TVberdobu in oropali živež in dragocenosti, ki so iih domačini v zmedi pustili doma. Edini, ki je takrat ostal v vasi in se ni skril pred Nemci, je bil starejši moški. Nemci so ga vprašali. zakaj so se vaščani vsi razbežati in poskrili, saj bi jim ne storili nič žalega. S tem vprašanjem so očitno zafrkavali, saj so z zločinskim dejanjem že pokazali kakšn- so njihovi nameni. Tako so Kraševci tistega dne spoznali obraz nemškega okupatorja. Vsem je ostalo to srečanie globoko v spominu in vsi so takrat razumeli, da bo treba boj proti nacifašizmu nadaljevati, čeorav je fašistična Italija že propadla. Možje in fantie so se pridružili partizanskim edteieam. že istega leta so no vaseh ustanavljali o-snovne šele. S nomočio domačih uči tel tev so otroci spoznavali prve slovenske 6-ke in besede, tako, da so po končani vojni mnogi prešli kar v drugi razred osnovne šole. Ko smo po končani vojni preštevali preživele, je samo v dober-dobski občini manjkalo več desetin občanov. Večina ie izgubila živ-lienie v gorah, nekateri v koncen-traciiskih taboriščih. Jasen primer je mala vasica Poliane s svojimi 14 hišami, ki je izgubila 11 ljudi. Našim občanom in vsem, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi, bomo vedno hvaležni. V počastitev spomina teh prvih žrtev nacifašističnega nasilja priredi občinska uprava v Doberdobu, skupno z krajevno in pokrajinsko zvezo borcev ANPI, drevi spominsko svečanost. Ob 20. uri bo krenil sprevod izpred županstva k spomeniku padlim v osvobodilnem boju, kjer bo polaganje vencev. Sledili bodo pozdravni in komemora-tivni govori. Pevski zbor Jezero bo zapel nekaj žalostink, igrala bo tudi godba na pihala Kras. .........................................................................................im..iiiiiiimii Izza kulis svetovnega prvenstva PO NAJDBI UKRADENIH PREDMETOV POLICIJA NAJBRŽ POZNA IMENA TATOV V URŠULINSKEM SAMOSTANU Verjetno gre za isto skupino, ki je v zadnjem času oropala številne cerkve v severni Italiji Policija je najbrž že odkrila lopove, ki so v zadnjih dneh avgusta oropali cerkev v goriškem Ur-šulinskem samostanu. Dragocenosti, v skupni vrednosti dveh milijonov lir, so neznanci odnesli iz cerkve, tržaška policija pa jih je prejšnji teden odkrila pri Križu. Tatovi so zasledovalcem zbežali, avto z ukradenimi predmeti pa so policisti našli pred železniškimi zapornicami. Goriška in tržaška policija delujeta složno, da bi odkrili lopove. Verjetno že vedo za imena tatov, ki so tisti večer v Gorici uporabili dva avtomobila, enega s tržaško, drugega pa s padovansko registra- Obvestilo izletnikom v SZ Prosimo vse prijavljene za izlet Primorskega dnevnika v Sovjetsko zvezo 26. t.m. da še danes prinesejo v naše uredništvo v Ul. 24 Maggio 1 svoj potni list skupno z rumeno knjižico • mednarodnim potrdilom o cepljenju proti koleri ter 3 (tri) osebne fotografije. Ob tej priložnosti morajo tudi plačati zadnji obrok za izlet. »I# cijo. Prav tako je policiji že znano ime človeka, ki je najel tatove. Gre najbrž za isto tolpo, ki je v zadnjem času oropala številne cerkve v Furlaniji in v Venetu. • V Gorici so ustanovili podružnico sindikata najemnikov ljudskih hiš SUNIA. Začasni sedež ima pri Liliani Ulian v Gorici, Ulica Toti, hiša D. Tam sprejemajo vpisovanje. Pokrajinski sedež sindikata pa je v Tržiču, Trg Cavour 3. Odpadke nosite v upepeljevalnik Goriški župan je izdal dovoljenje, da se lahko tudi podjetja in zasebniki poslužujejo upepeljevalnika za smeti v Ulici sv. Mihaela med Štandrežem in Sovodnjami. Posamezniki lahko peljejo na lastno pest smeti v upepeljevalnik vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 14. do 16. Pravilnik, ki je zainteresiranim na razpolago na županstvu, določa katere vrste smeti je moč nesti v to stavbo. Uprava slovenskega Dijaškega doma v Gorici OBVEŠČA dijake* vseh slovenskih šol na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za sprejem v domu za šolsko leto 1973-74. Vse inf-.rmaciji. je mogoče dobiti pri upiavi zavoda, Svetogor-ska cesta (Ul. Montesanto) 84, tel. 83495 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Šolske vesti V vseh slovenskih šolah na Goriškem je v teh dneh, v predpol-danskih urah, moč vpisati svoje otroke za prihodnje šolsko leto. Posebno vabilo gre staršem tistih otrok, ki bodo morali letos obiskovati prvi razred. Vpisovanje traja do sobote. • • • šola Glasbene matice - Gorica obvešča. da vpisovanje v glasbeno šolo traja do 15. septembra 1973 od 9. do 12. ure v prostorih šole, UL Malta 2. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolč — UL P rimo Mag-gio, teL 73328. Tekmovalci z letalskimi modeli na včerajšnjih vajah Včeraj malo pred poldnem je predsednik goriškega avtokluba inž. E-gone Lodatti svečano odprl na mirenskem letališču osmo svetovno prvenstvo radijsko vodenih letalskih modelov razreda F 3 A. Govornik je poudaril zadovoljstvo Goričanov, da se tako velika športna manifestacija vrši v Gorici. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, ker se je prvič letos zbralo na tej manifestaciji toliko tekmovalcev z vseh kontinentov. Prvič sodelujejo letos na svetovnem prvenstvu tudi tekmovalci iz vzhodnoevropskih držav. Lodattijev govor so spotoma prevajali v angleščino, ki je uradni jezik mednarodne letalske zveze. Nato so razvili živopisano zastavo FAI — mednarodne letalske zveze. Na drogovih pa vihrajo zastave vseh držav, ki se udeležujejo tega svetovnega prvenstva. Poleg udeležencev tekmovanja in njihovih spremljevalcev se je otvoritvene svečanosti udeležilo precej publike ter zastopniki javnih oblasti. Opazili smo deželne odbornike Devetaga, Tripanija in Cociannija, goriškega župana De Simona, prefekta dr. Molinarija, predsednika pokrajinske turistične ustanove Del Bena, delegata CONI Breganta in številne druge. PREJELI SMO «AUSTRIA ECONOMICA», glasilo avstrijskih trgovinskih predstavništev v Italiji, leto V., št. 7. Julij 1973. Številka prinaša med drugim daljši prispevek o zemljepisnih in gospodarskih značilnostih avstrijske republike, popis avstrijskih nahajališč petroleja in podatke o razvoju avstrijske zunanje trgovine v prvih štirih mesecih letošnjega leta. «NOVT ZAKONSKI INSTRUMENTI ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE*, ponatis članka, ki ga je deželni koordinator za organizacije ENALC, INIASA in INAPLI, Ennio Ahate, napisal za julijsko izdajo goriške revije tlniziativa Isontina*. Tisk «Arti Grafiche Campestrini* — Gorica. Organizacija svetovnega prvenstva katerekoli Športne panoge ni lahka stvar. Gorica si je s prireditvijo tega prvenstva priborila zlato mesto v zgodovini letalskega športa, mesto, ki se najbrž ne bo nikdar več ponovilo. V našem mestu so v teh dneh tekmovalci z vseh petih celin, ki se borijo za naslov svetovnega pr vaka. Tekmovalci si izmenjujejo značke in marsikdo ima celo kapo ameriškega športnega tipa polno najrazličnejših značk Tudi ob priliki goriškega prvenstva so prireditelji pripravili nekaj sto raznobarvnih kapic, ki pa so že vse pošle. • # • Svetovna politika in trajno vojno stanje med Izraelci in Arabci prihaja do izraza tudi v Gorici. Iz Izraela je prišel en tekmovalec, Naphtali Horoivatz, po poklicu letalski inženir 8 svojo družino. Spremlja ga tehnični vodja ekipe Samuel Avidar, tehnični uslužbenec pri letalski družbi El-Al Ker se Izraelci boje, da ne bi prišlo do podobnega dogodka kot na lanski muenchenski olimpiadi. ko so fedajini ugrabili skupino izraelskih atletov, je morala tukajšnja policija, na izrecno zahtevo izraelske letalske zveze, sprejeti nekatere varnostne ukrepe. Izraelski tekmovalci so tako stalno pod nadzorstvom. • • « Tudi blokovska razcepljenost in državna birokracija imata svoje prste vmes. Bolgarski tekmovalci, ki so prišli v Gorico z malim tovornjakom, so zaprosili za italijanski vstopni vizum že pred 35 dnevi. Ker ga niso dobili, so se v torek javili na italijanskem bloku pri Rdeči hiši kar brez vizuma, v prepričanju, da bodo lahko šli brez težav čez mejo. Italijanski policisti so jih na prigovarjanje prirediteljev zares pustili čez, obdržali začasno notne liste na meji, popoldne se je član prireditvenega odbora napotil z vodjo bolgarske ekipe na italijanski konzulat v Koper. Ko sta tam izpopolnila vrsto običajnih formularjev in plačala ustrezno takso, jima ni hotel službujoči funkcionar dati vstopnih vizumov, češ da mora za to zaprositi Rim in da postopek traja najmanj teden dni. Član prireditvenega odbora, Goričan, se je nad takim početjem zagrozil, povedal nekaj pikrih na račun birokracije in se vrnil v Gorico. Ker ni bilo moč najti ob deseti uri zvečer nobenega funkcionarja, poslanca ali ministra, so morali bolgarski tek movalci v torek zvečer ob 23 uri zopet v Jugoslavijo, v Park hotel. Včeraj zjutraj pa se je stvar razčistila in Bolgari so lahko z rednim vizumom spet vstopili na italijansko ozemlje. « • • Direktor tekmovanja Volveno Pecorari, navdušeni amater te ga športa, je zelo miren človek. Vestno skrbi za tehnično plat tekmovanja, jezijo ga ljudje, ki imajo kaj besede pri organizaciji, vendarle se zanimajo samo za častna mesta. Ko je izvedel za primer Bolgarov v torek zvečer ob 21. uri, se je pošteno, vendarle na gosposki in miren način, razjezil. Na letališču so bili takrat od članov odbora samo on, Sar-tori in Trombetta. Drugih, ki bi lahko že ob tisti uri rešili vprašanje vizuma za Bolgare nisi našel nikjer. Ne omenjamo Pecorari- jenih komentarjev. « • « Sodniki so na tbriefingu», fj. sestanku, v torek zvečer imeli precej opravka z dvakratnim svetovnim prvakom Švicarjem Brunom Gie-zendannerjem. Ta je bil osmi na šestem svetovnem prvenstvu, dvakrat prvi, na petem in sedmem. Na letošnje, osmo svetovno prvenstvo, je prišel z letalskim modelom, ki ni prav v skladu s predpisi. Krila imajo neke tehnične novosti ,ki ga bodo brez dvoma okoristile pred drugimi tekmovalci. Očividno gre za razvojno novost, ki jo bodo v bodočnosti uporabljali tudi drugi tekmovalci. Sodniki so diskutirali o tem s pravilnikom v roki, ugotovili, da niso te novosti predvidene, vseeno pa so dovolili Giezendannerju, da tekmuje. Kakšna bo sodba sodnikov po tem tekmovanju ne vemo. Marko Waltritsch Ob tei priliki so odprli tudi razstavo modelarstva, na kateri najbolj znane svetovne tovarno, ki se s tem ukvarjajo, razstavljajo letalske, ladijske, avtomobilske modele, ki bodo brez dvoma pritegnili pozornost mladine in odraslih. Obisk na letališču se v teh dneh izplača. V velikem hangarju pa so shranjeni radijsko vodeni modeli tekmovalcev. Včeraj zjutraj so tekmovalci preizkušali svoje modele, enako je bilo popoldne. Tekme so na dveh krajih letališča, lete opazujeta in ocenjujeta dve žiriji. Sinoči je udeležence svetovnega prvenstva sprejel na goriškem gradu župan De Simone. Danes se bo svetovno prvenstvo tudi dejansko začelo. Tekmovalci bodo na letališču že ob 6. uri, najprej morajo članom žirije izročiti radijske aparate, ob 7. uri se prično tekmovanja. Ta bodo trajala do 12.30, tekme se bodo nato nadaljevale ob 13.30 in bodo trajale do 19.30. Dostop na letališče je možen brezplačno publiki in avtomobilom (ven darle je parkirni prostor majhen) ob vratih v neposredni bližini spomenika Duca d’Aosta. Prireditelji prodajajo brošuro, v kateri so imena in slike vseh tekmovalcev ter je orisano tekmovanje. Se nekaj podatkov o prejšnjih prvenstvih. Prvo je bilo leta 1960 v Švici, udeležilo se ga je 20 tek movalcev iz osmih držav. Drugo je bilo v Veliki Britaniji leta 1962 (13 držav in 32 tekmovalcev), tretje leta 1963 v Belgiji (15 držav in 39 tekmovalcev), četrto leta 1965 na Švedskem (13 držav in 35 tekmovalcev,), peto leta 1967 v Franciji (17 držav in 43 tekmovalcev), šesto leta 1969 v Nemčiji (25 držav in 67 tekmovalcev), sedmo leta 1971 v ZDA (22 držav in 62 tekmovalcev). Na sedanje, osmo svetovno prven stvo, so se vpisali tekmovalci (nad 80) iz tridesetih držav. Le Korejci niso do včerajšnjega dne prispeli. Pravi rekord torej, s katerim se Gorica lahko ponaša. Izleti SPD Gorica priredi v nedeljo. 30. septembra družinski izlet v Belo krajino in sicer v Črnomelj in Metliko. Po možnosti bo tudi obisk Baze 20. Vpisovanje na sedežu v Ulici Malta 2. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Wangh, la furia che uccide*. Kinemaskope v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 «L’uomo dal 7 capestri*. P. Newmann in A. Gard-ner. MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Rivela-zioni di un maniaco sessuale al capo della squadra mobile*. S. Ko-ščina in F. Granger. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. V1TTOR1A 17.15-22.00 «Serafino», A. Celentano in O. PiCcolo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.00-21.30 «H dittatore dello Stato di Bananas*, Louise Las-ser. Barvni film. Tržič AZZURRO 18.00-22.00 «La piCi ali©-gra del Decamerone*. R. Fordorf in S. Dauminy. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR 17.30 - 22.00 eDetective G». Barvni film. PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Macbeth*. Barvni film Romana Polanskyja. S. MICHELE 18.00-22.00 cCostantino il Grande*. Barvni film. Nova Gorica SOČA »Boter*, ameriški barvni film - ob 18. in 21. uri. SVOBODA »Rdeče sonce*, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE »Modrobradi*. ameriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. RENČE »Izabela, hudičeva kneginja*, italijansko - nemški barvni film — ob 20. uri. KANAL «Nekoč je bil malopridne**, ameriški barvni film — ob 20. • V nedeljo se bodo po vsej Italiji spomnili pogrešanih v vojni. Tukajšnja komemoracija bo ob 9-uri na griču pri Medeji, kjer je spominsko svetišče Ara Pacis. Prisostvoval bo podtajnik obrambnega ministrstva Vito Lattanzio. h goriškega matičnega urada ROJSTVA: Francesca Gon, Michele Di Cristo, Serena Privato, Lia Vl-sintm. SMRTI: 69-letna šivilja Carmela Do liach, dva dni star Thomas Lupieri, 63-letna gospodinja Emilia Grion* 71-letni upokojenec Pio Spessot. 83-letna nuna Virginia Morsut, 67-letnI upokojenec Luigi Nadalutti. 66-letaa gospodinja Maria Olivo. Prispevajte ga DIJAŠKO MATICO! PIŠEJO NAJMLAJŠI TABORNIKI RODU MODREGA VALA Utrinki s taborjenja na Visokem V dvajseto leto Letos stopa naša taborniška organizacija v dvajseto leto obstoja. Vsa dosedanja leta so bila leta plodne dejavnosti in uspešnega razvoja, ki ga navzven ni tako lahko o-paziti, saj sega predvsem v globino, teži k izgradnji človeka, ic njegovi telesno in moralno zdravi rasti. To pa zahteva mnogo dela in vztrajnosti, ki šele z leti obrodi zaželene sadove. če je v celoti res, da je naša organizacija v teh dvajsetih letih rastla in se krepila, večkrat zaživela v prav presenetljivem elanu, pa je po drugi strani tudi res, da je — sicer enkrat samkrat — bila tudi v globoki krizi, ko je le malo manjkalo, da se ni razpustila. Toda tudi takrat, v tistem kritičnem letu je ostala peščica ljudi, ki so dobro vedeli, kaj hočejo in kako je treba delati z mladino. Njim se je treba zahvaliti, če smo krizo premostili in če se lahko danes postavimo z organizacijo, ki je živa, delujoča in na moč vabljiva za mladino. Upravičeno lahko trdimo, da Je Rod Modrega vala dosegel v sedanjem čašu nov vrh svoje dejavnosti in obenem novo širino glede na število članstva. Lepo potrdilo tega je bilo prav letošnje taborjenje na Visokem pri Škofji Loki prav v času njene tisočletnice. Toliko nas je bilo. da smo se morali razdeliti v dva tabora; v enem so bili člani, v drugem mlajši. Uspelo nam je zbrati kar osemdeset mladih ljudi. čeprav je življenje potekalo več ali manj po ustaljenih tirnicah taborniškega življenja z vnaprej pripravljenim programom, pa nam bo letošnje taborjenje vendarle ostalo v spominu tudi zato, ker smo se udeležili slovesnosti v Zakrižu nad Cerknim, kjer so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je pred 30 leti začel izhajati Partizanski dnevnik. Pomen te udeležbe je bil zlasti v tem, ker je bil parti zanski tisk prvi, ki je po fašističnem nasilju ponovno s slovensko tiskano besedo spodbujal naš nared k boju za stot odo. Brez Tega boja in >ie? partizanskima tiska bi najbrž tudi mi mladi danes ne imeli možnosti, učiti se v svojem jeziku, brati in pisati v naši lepi materinščini. Naš obisk na tej slovesnosti je pomenil tudi našo zahvalo pionirjem svobodne slovenske tiskane besede, Dosegamo lepe uspehe ravno v času, ko stopamo v važen mejnik naše organizacije, ki ga bomo čim bolj dostojno počastili z raznimi rveča-nostml in s prikazovanjem taborniškega življenja. Najlepše pa bomo proslavili svoj praznik s tem, da bomo še z večjim poletom in s še večjo resnostjo razvijali svojo dejavnost, dobro izvrševali zadane naloge in tako nadaljevali po poti, ki nam je že dala toliko zadoščenja, ki pa nam ga lahko da še mnogo več! Srnjak Izlet na Blegoš i smo jih preživeli v taboru, smo | zato organizirali nekaj izletov v Kot vsako leto smo se tudi med I bližnje kraje, tako npr. v Ljubljano, Škofjo Loko, Cerkno, Bolnišnico Franjo, na Blegoš in celo na kar 2100 m visok Storžič. S tem sem na kratko orisal življenje tabornikov Rodu Modrega vala na letošnjem taborjenju. Ob tej priložnosti lahko dodam še željo, naj bi bila še bodoča taborjenja tako številna, kot je bilo letošnje. V teh nekaj dneh življenja v stiku z naravo* se naučimo veliko koristnega in zaninrvega, ki nam utegne še prav priti v prihodnosti. ___1 ----------... t T ....... -Jtfstreb Skala nas je prijel za roko, da pohiteli v Cerkno ali bolje Ža- bi lahko skočili čezenj. Nato smo poljubili zastavo. Vsak tabornik si je izbral novo ime, s katerim ga bodo odslej klicali bratje in sestre. Izbral sem si ime Montaž. Taborjenje se počasi bliža h koncu. Letos sem prvič na taboru, a sem se hitro privadil na to življenje. Čeprav je treba delati, mi tako življenje ugaja, zato bom tudi prihodnje leto prišel na tabor. Montaž Na Blegošu letošnjim taborjenjem odpravili na daljše in krajše izlete. Eden od daljših je bil izlet na Blegoš. Tistega dne smo vstali že ob 5. uri, da bi šli na pot preden bi sonce začelo pripekati. Na hitro smo pospravili šotore in zajtrkovali. Potem smo si pripravili nahrbtnike in ko je bilo vse nared, smo krenili na pot. Preden smo začeli pravi vzpon, smo se ustavili v Volčah, kjer smo popili malo čaja. Potem smo krenili naprej. Oblaki so zakri vali čez 1500 m visok vrh Blego ša. Tako smo hodili naprej proti našemu cilju, ki se je kmalu pri kazal iz megle. Na vrh smo pri speli ob enih, po ne preveč na pomi, vendar dolgi hoji. Na vr hu smo se odpočili in pokosili Razgled je bil zelo lep in ogle dali smo si vse hribe in doline okrog Blegoša. Lepo je bilo videti osamljene domačije, posejane po bližnjih gričih. Ko smo se nagledali okolice in se odpočili, smo se odpravili spet na pravo pot. Nebo so začeli prekrivati temni oblaki in grozil nam je dež. Bili smo še daleč od tabora in smo morali pohiteti. Nismo pa obupali, temveč smo si dajali poguma s petjem, kot Je pri tabornikih navada. Tako smo proti večeru srečno dospeli v tabor. Bili smo utrujeni, vendar srečni, da smo spet doma, na varnem pred vsako nevihto. Krn Sonce se iz nas norčuje Prišli smo ’s Trsta da b’ se odpočili, ali na taboru so nas utrudili; tu, na Visokem, cel dan dežuje, sonce pa se iz nas norčuje . . . Pika razsaja, Skala ukazuje in vsak član vsa dela izvršuje; a vseeno veseli smo, ker domov v nedeljo gremo. Škofja Loka '73 Letošnje taborjenje je bilo že 19. po vrsti. Z njim je naša organizacija dosegla rekord taborečih, saj je bilo na njem kar 80 tabornikov. Zaradi tako velikega števila udeležencev smo morali razdeliti taborišče na dva tabora. V prvem so taborili otroci do 14. leta (medvedki in čebelice), v drugem pa člani od 14. leta dalje. Tabora sta bila oddaljena le kakih 100 metrov. Tabor članov čeprav manjši, je ležal višje kot'tabor MČ. Oba tabora sta bila postavljena na krasnem prostoru, ki nas je privlačeval tudi ob najbolj napornem delu. Vse okrog nas so se razprostirali gozdovi, ki so bili pravo čudo. Ras-lo je mnogo vrst dreves, med .iji* mi hrasti, macesni, jelke, smreke in breze. Življenje v taboru je potekalo mirno, brez večjih dogodivščin. Vsi smo se imeli lepo, razen nekaterih bratov in sestra, ki so zboleli. Naša organizac;ja si prizadeva, da bi njeni člani spoznali matično domovino. V treh tednih, ki Napad na svečo Napad na svečo je gozdna igra. Igrali smo jo pred nekaj dnevi blizu našega tabora, na prostoru, ki je bil zelo strm. Straže so bile precej blizu in zato je bilo precej težko ugasniti svečo. Straža me je odkrila takoj na začetku. Igra mi je bila všeč, čeprav nisem ugasnila sveče. Muca Moje prvo taborjenje Letos je RMV Trst — Gorica organiziral tritedensko taborjenje od 9. do 29. julija. Taborni prostor je na Visokem pri Poljanah. Ker je bila letos udeležba zelo velika, smo se razdelili na dva tabora: na člane ter na medvedke in čebelice. Medvedki in čebelice, med katerimi sem tudi jaz, imajo tabor kakih 100 metrov pod taborom članov. V spodnjem taboru nas je bilo mnogo, ki še nismo opravili prvega izpita. Po velikem trudu smo ga vsi dokončali. V soboto, 21. julija, na slavnostnem tabornem ognju, ki so se ga udeležili tudi nekateri starši in taborniki iz odreda »črni mrav», so vsi tisti, ki so končali prvi izpit, dali obljubo. Blizu ognja smo naredili še manjši ogenj. Za bratom Skalo smo vsi skupaj ponavljali obljubo. Nato smo vrgli listek s svojim imenom v ogenj, Tistega jutra je taborovodja zažvižgal že ob 5. uri. Takoj smo zlezli iz šotorov in se postavili v zbor. Kmalu nato smo se otovorili z nahrbtniki, ki smo jih pripravili že dan prej. Postavili smo se v vrsto in na povelje takoj odkorakali. Hodili smo nekoliko zaspano, čeprav smo komaj vstali. Sonce še ni popolnoma vzšlo, zato je bila pokrajina še vsa meglena, kar je bila za nas sreča, ker nismo čutili vročine. Tako smo pr sli do Volč, kjer smo se začeli vzpenjati. Pot je bila zelo naporna, ker smo hodili v hrib, a vseeno smo morali vztrajati. Končno smo se ustavili, se malo odpočili in po-malicali. Potem smo krenili spet na pot. Dolgo smo grizli v reber in prišli do gozdarske koče; mislili smo, da smo že na vrhu, a ni bilo tako. Treba je bilo naprej. Vstali smo in pogumno nadaljevali. Zadnji del poti je bil najnapornejši, ker je sonce močno pripekalo in ni bilo niti drevesa, da bi se v njegovi senci odpočili. Končno smo prišli na vrh. Sjiet smo malicali in se odpočili, nato pa odšli spet dol, tokrat po drugi strani. Hodili smo hitro, skoraj tekli. Nenadoma smo zagledali brata Doba, ki je padel po strmini navzdol, ker je hotel uloviti nahrbtnik; dolgo ga nismo več videli. Iskali smo ga in ga na srečo našli. Pripetilo se mu ni nič hudega. Po dolgi hoji smo prišli do tabora. Dežurni so nam pripravili limonado in večerjo, mi pa smo si zaželeli le počitka. Marjetica Nočna straža “Drugi dan tabora sem moral že dežurati v kuhinji. Glavni kuhinjski je bil Kos, ki je ves dan presedel na. zaboju in igral na harmoniko. Mi pa smo morali trdo delati in kuriti ogenj. Po večerji, ko smo končali s pomivanjem, sem moral še dve uri stražiti. Tiste noči me je bilo strah in sem vedno čepel pred svojim šotorom. Ko je prišel nočni dežurni, sem takoj vstal in se delal, da stražim; ko pa je odšel, sem spet sedel in zatisnil oči. Nenadoma sem zaslišal šum, ki je prihajal iz gozda, skočil sem preplašeno pokonci in prižgal baterijo. Posvetil sem na drevo in videl veverico, ki je držala v tačkah lešnik. Vrtinec Na proslavi v Zakrižu Prav na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, je bila v Zakrižu nad Cerknim svečanost ob priliki 30. obletnice ustanovitve Partizanskega dnevnika predhodnika današnjega Primorskega dnevnika. Ravno takrat je imela naša organizacija svoje redno letno taborjenje na Visokem v Poljanski dolini: letos smo postavili kar dva tabora. V duhu tradicij NOB, na katere se Rod Modrega vala opira, smo na predvečer vstaje priredili v našem taboru svečani taborni ogenj, na katere ga smo povabili tudi okoliške pre bivalce, starše naših članov, pri jatelje naše organizacije, sosed nji ljubljanski tabor odreda Črnega mrava tako, da se nas je zbralo preko 130 okoli tabornega ognja. Naslednjega dne pa smo križ, da s svojo prisotnostjo počastimo padle v NOB ter se udeležbo proslave ob priliki 30. obletnice Partizanskega dnevnika. Nekaj naših članov in članic je tudi držalo častno stražo. Proslave v Zakrižu se je udeležilo preko 70 članov RMV. Vreme nam sicer ni bilo ravno najbolj naklonjeno, a tudi hudega ni bilo. Popoldne smo si ogledali še partizansko bolnišnico Franjo, nakar smo se proti večeru vrnili nazaj v tabor. Srnjak Življenje v naravi Listje nad menoj Šumija in se sr.ebrno svetlika. Jasno je nebo, le tu pa tam kak oblak. Opazujem naravo. Zdi se mi vse zelo lepo. Da, narava je prav lepa. Vse je mirno, le tu pa tam se slišijo glasovi tabornikov. Sliši se tudi šepetanje reke, ki se počasi, brez sile, vleče po svoji poti. Vse je res zelo lepo. Imam rahel občutek sreče. Toda naenkrat se mi zmrači obraz. Mislim na ubogo naravo, ki je večkrat pozabljena. Mislim na smeti, na strupene pline, ki jih človek s svojimi napravami spušča povsod. Človek začenja pozabljati na naravo, pozablja še nase. Pozablja, da tudi sam spada v naravo, katero tako zaničuje. Človek zaničuje samega sebe. Lučka Izlet nu Storžič Po mnenju udeležencev je bil najlepši in najzanimivejši izlet letošnjega taborjenja vzpon na Storžič. Začelo se je z jutranjim begom iz tabora, ko smo sPšali, da se avtobus bliža po dolini. Do Kranja smo se vozili zastonj, ker je sestra Vltava — blagajničarka — pustila denar v prtljažniku. V Kranju smo se raztepli po slaščičarnah in raznih drugih okrepčevalnicah. Zaradi tega smo se tako zakasnili, da smo zamudili1 avtobus in morali čakati na naslednjega. Od Kanonirja v Jezerski dolini do prvega strmega vzpo -na so bile najbolj zadovoljne sestre, ker smo na dolgo in široko opravljali vse bivše in sedanje člane ter članice naše organizacije. S Kal šča in terase doma Ko-krškega odreda se nam je ponujal res edinstven pogled na Julijce, Bled, Polhograjske dolomite, Krim in Ljubljansko polje ter na letala, ki so od časa do časa vzletela z Brnika. Naslednjega jutra smo po slovesu od prijaznega oskrbnika začeli lezti bolj v meglo kot v hrib. Opoldan smo bili na vrhu, ki je bil ves zavit v meglo. Podpisali smo v knjigo in cepetali od mraza in vlage, ki se nam je za-žirala v telesa. Malo razvedrila je vendarle prinesel brat Tič, ki je izkoristil priložnost in po lepi planinski navadi krstil dva novinca, ki sta prvič prilezla 2000 m visoko. Pri sestopu nas je začel preganjati dež. Spočetka je le pršilo, potem pa kar lilo. Edini užitek je bil ta, da nas je trop gamsov v razdalji 200 - 300 m spremljal v dolino. V Tržič smo prispeli v največjem nalivu. Ogrnjeni v močeradasto - lisaste pelerine smo v gosjem redu priča p-ljali na mestni trg in se zgnetli pod napušč samopostrežne trgovine, kjer smo čakali na avtobus in se kratkočasili z opazovanjem radovednih ljudi, ki so na naš Poleg izletov in razvedrila je na taborjenju vsak dan na programu gozdna šola račun prodajali zijala. V tabor smo dospeli pozno popoldan. Čofotali smo po blatu. To je bil e-dini primer, ko nam ni bilo žal, da nismo bili v taboru. Sveče ni ugusnil nihče Vsako leto imamo taborniki napad na svečo, to je nočna igra, ki se odvija tako: na nekem mestu, po možnosti na jasi sredi gozda, je prižgana sveča; okoli jase so razpostavljene straže in posebna komisija. Ko straža sliši sumljiv šum, nakaže komisiji smer odkoder prihaja. Napadalci morajo skušati upih niti svečo, a to se navadno po sreči le redkim. Letos je bil pro štor za straženje zelo primeren ker si se lahko do sveče pripla zil le preko travnika ali pa iz gozda, polnega suhih vej, ki so se lomile ob najmanjšem pritisku. Napadali smo v skupinah. Bili smo štirje: Bubu, Veverica, Krap in jaz. Krap nas je varno vodil po ozki stezici sredi gozda. Neverjetno je, koliko glasov ima ponoči gozd. Jaz, ki sem bila zadnja v vrsti, sem se močno bala in se stalno ozirala. Ko smo se končno priplazili v bližino sveče, nas je Plamen opazil, eve-rica se je skušala skriti, a ji to ni uspelo, saj so nas vse našli. Na koncu igre smo zvedeli, da ni nihče ugasnil sveče. Res škoda, saj bi zmagovalec dobil pri bratu Tiču (ekonomu) nagrado. Iskra Čebel sem se seveda ustrašila in poskočila, tako da me je straža opazila. S tem se je moj napad na svečo seveda končal. Včasih imamo zvečer taborne ognje. Na njih pojemo, recitiramo, fantje pa uprizorijo kako smešnico. Ker so zraven nas ljubljanski taborniki, imamo večkrat skupne taborne ognje. Kmalu bo konec taborjenja in vrniti se bomo morali domov. Zvita lisica Prvič nu struži Ena od stvari, ki so me na taboru najbolj presenetile, je bila nočna straža. Že šesti dan taborjenja sem bila na nočni straži od 3. do 5. ure. V srcu noči me je prišla zbu-d t prejšnja nočna straža. Hitro sem se zbudila in zlezla izpod šotora. Bila je grozna noč, močno je deževalo, bliskalo in grmelo. Bila je običajna poletna viharna noč. Lune ni bilo na spregled, samo pogoste strele so razsvetljevale nebo. Toda sekundo zatem se je povrnila gosta, nepredirna tema. Močno bobnenje je pretresalo zrak. Nato je zavladala tišina, ki je bila straš-nejša od prejšnjega grmenja. V takem napetem ozračju je pretekla dobra ura. Pričele so se pojavljati prve sence, ki so postajale vedno bolj izrazite, tudi deževalo je vedno manj. Začelo se je daniti. Sonce je sprva sramežljivo, nato čedalje pogumneje kukalo izza gora. Taborniki pred kuhinjo sprejemajo hrano Dan na taboru Šotorov sedem tam stoji, na sredi jambor po strani visi. Na njem zastava plapola, za njim pa se Harem v neredu smehlja. V Svinjaku rumenem sta fanta dva, ki se v šotor sosednji obračata, tam sestrici dve sta veseli ko sta v ljubezni tako vzplamteli. Na drugi strani spi naš Hrast, ki je že lani padel v past. Ljubezen je tu res velika, saj je on fantič kot se. šika. Že od daleč čutiš duh, ki ti pravi, da je tam polno muh. To seveda je latrina, iz katere vidi se vsa dolina. Že se noč na nas je zgrnila in ob ognju našem pesem zadolina. Pri skeču pa bratec s klobukom pomiga, ko tovariše svoje pri igri nafriga. Kadar že v vreči topli spiš in ti, oj bratec straža, name bediš, na nebu se zvezdice veselo igrajo in sanje se vsem prijazno smehljajo. Soča Nisem imela sreče Letos sem prvič na taboru. Tu sem dokončala prvi izpit. V soboto, ko je bil slavnostni ogenj, sem položila obljubo in dobila novo ime — sestra Lisica. Tukaj moramo delati razna dela. Imamo dežurne, ki so ves dan v kuhinji in opravljajo kuhinjske posle. Ponoči mora dežurni še dve uri stražiti. Tudi tisti, ki niso dežurni, morajo opravljati razna dela: iti v gozd po drva, v falangi počistiti taborni prostor in drugo. Imamo seveda tudi prosti čas za igre in razvedrilo. Najzanimivejši igri sta bili zame napad na svečo in poligon. Pri napadu na svečo nisem imela sreče, saj sem v temi zašla in naletela na čebeljnjak. Bilo je že jutro in prenehalo je deževati. Sonce je že grelo zemljo s vojimi žarki. Samo luže so še spominjale na nočni vihar. Vse je bilo mirno, spokojno in svetlo. Vihra Naš tabor Naš tabor stoji ob cesti, ki pe lje v Poljane in šteje osemnajst šotorov. Imamo tudi gospodarski šotor, kjer je spravljeno orodje, ki smo ga rabili pri postavljanju. Sredino tabora nam krasi lep jambor, ki je zelo visok. Na njem vihra slovenska zastava. osta viti smo morali dva tabora, saj nas je nad osemdeset. Največ truda smo vložli v postavljanje kuhinje, a delo je vredno pohvale. V taborno opremo spadajo tudi trije kajaki, s katerimi se vozimo po reki. Zanje skrbi športni referent. Naloga kulturnega referenta pa je, da skrbi za program ob tabornem ognju. Tudi gospodarja ne manjka v našem taboru. Zaupana mu je pomembna funkcija, saj mora skrbeti za šotore in orodje. Ogenj Izlet na Pasjo ravan Že dolgo smo se menili, da bi šli na Pasjo ravan. Prišel je končno dan, ko smo se odpravili na pot. Zajtrkovali smo in odkorakali. Na maršu nas je zalotil dež. Ogr nili smo se s pelerinami in nadaljevali pot, ki je bila zelo naporna, zato smo vsi nestrpno čakali, da pridemo do cilja. Ko smo stopili na vrh, smo posedli in se odpočili. Nekateri fantje pa so s pomočjo zemljevida ugotovili, da točka, kjer smo se ustavili, ni bil vrh. Pravi vrh je bil le malo bolj vstran in kdor je hotel, se je lahko nanj povzpel. Čez nekaj časa smo se odpravili nazaj v tabor. Hoja v dolino ni bila naporna. Ob prihodu v tabor smo bili vsi oškropljeni z blatom, sneli smo si kroje in oblekli kopalke, da bi se šli umit k reki. Visla ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za otroke MORILSKE PILULE Tv film v režiji Pata Jakš ona 19.10 POČITNICE NA IRSKEM Četrta epizoda Misteriozni sledovi 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike in napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 TRAGIČNO IN SLAVNO. 1943. LETO Sedmo nadaljevanje 600 tisoč odgovorov «ne» — Italijanski vojaki, deportirani v Nemčijo Pripravil Sergio Valentini 22.00 PRIJATELJSKA FLAVTA Glasbene ideje Gina Marinaccia Sodelujejo Milva, Dionne Warwick, Severino Gazeloni, Ugo Pagliai, Franco Pisnao ter ansambel Delirium Prvo nadaljevanje Oddaja Prijateljiska flavta se bo zvrstila v štirih nadaljevanijh. Ideje za oddajo je dal flavtist Gino Marinacci, ki skuša dokazati, da je flavta danes postala modni inštrument. Kot «klasični» gost nastopi nocoj Severino Gazzeloni kot interpret Bachove Sonate štev. 4. Poleg raznih Marinaccijevih priredbi, bomo lahko poslušali tudi pesmi, ki jih bodo izvajali Milva, Dionne Warwich ter ansambel Delirium 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 JAZ IN . . . Bruno Zevi ter Sanflvo alla Sapienza Protagonist nocojšnjega nadaljevanja je Bruno Zevi, redni profesor za arhitekturo na rimski univerzi ter hkrati direktor strokovne revije «Architettura» in avtor cele vrste knjig. Umetnina, ki jo bo prikazal, bo cerkev «Sant’Ivo alla Sapienza*. Je to rimska cerkev, v katero je Zevi zaljubljen in za katero pravi, da je največji umotvor Francesca Bor-rominia 21.40 Voci nuove per la canzone XVII. vsedržavni natečaj Gre za vsedržavni natečaj, ki se prireja v Castrocaru. Na prireditvi bo imel glavno besedo Daniele Piotnbi, sodelovali pa bodo številni filmski in gledališki umetniki. Nastopili pa bodo finalisti iz vseh predelov Italije. Kar 12 se jih bo zbralo v tem lepem kraju blizu Forlija in izmed teh se bodo nekateri uveljavili nato še na mednarodnem tekmovanju v lahki glasbi, ki bo v Benetkah 20., 21. ter 22. septembra. Na tej prireditvi bo igral orkester pod vodstvom Mas šare, celotno prireditev organizira Gianni Ravera JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.35 in 15.45 TV ŠOLA Pred zimo, reportaža o šoli, SZ 11.30 in 16.40 ANGLEŠČINA 12.00 in 17.10 FRANCOŠČINA 19.00 OBZORNIK 19.15 Izbor športnih in turističnih oddaj 19.55 E. BRONTE: VIHARNI VRH Serijski film 20.15 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.15 KAM IN KAKO NA ODDIH 21.40 ČETRTKOVI RAZGLEDI 22.30 £. ZOLA-. GEHMINAL “ TV nadaljevanka Tretja epizoda: DRHAL NA OBLASTI - Sklad za .medsebojno pomoč je skorerda izčrpan. Catherine živi s Chavalom, ki jo je prisilil, da dela z njim v bližnjem rudniku Jean Bart. Socialistični voditelj Pluchard govori na zborovanju v plesni dvorani. Večina se hoče pridružiti internacionali. Na Gregorjevo intervencijo pride policija, vendar prepozno, kajti dvorana je že prazna. Etienne zapusti družino Maheu, da bi ji ne povzročal težav. Zatočišče najde v gozdni kolibi, nato pa se pridruži Jeanlinu, ki ga najde v opuščenem rudniku. Jeanlin se preživlja z ropanjem. Etienne govori na zborovanju v gozdu in poziva k revoluciji. Pozove tudi ljudi iz rudnika Jean Bart, naj bi stavkali. Chavala prisilijo k sodelovanju. Deneulin, lastnik tega rudnika pa pokliče Chavala in ga prepriča, da naj se stavki ne pridruži Stavkajoči iz Vereuia prispejo do rudnika Jean Bart in zah tevajo, naj se jim rudarji pridružijo. Beneulin odkloni in množica prereže kable in požene kotlovnico v zrak. Chavale, Catherine in ostali se rešijo. Toda Brule napade tudi Mai-gratovo trgovino 23.20 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 ŽIVLJENJE V ŽIVALSKEM VRTU Serijski risani film 21.15 POROČILA 21.30 IGRE BREZ MEJA Televizijski turnir iger med raznimi evropskimi deželami Finalna oddaja 23.00 OBALE EGIPTA Kratek film TRST A 7.15 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17,00 Program za mladino; I 18.30 V ljudskem tonu; 19,10 Tone ! Penko govori o ekologiji; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Karlo Bertolazzi: «Lu-lu» — drama; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.40 in 14.30 Kronike; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Operne arije; Gluck, Massenet, Giordano, Glinka, Gounod itd.; 15.45 Plošče Ricordi; 16.30 Corra-do in Sandra Mondaini; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Mladinski klub; 18.45 Vaška godba; 19.00 Ob juke boxu; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasbeni spored; 21.40 Orkestri v noči; 22.00 Ritem in pesem; 22.30 Strani iz albuma; 23.00 V diskoteki; 23.35 Trio Lorenz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program; 13.20 Na tej in na oni strani luže; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 19.25 Slavne arije; 20.20 Tovarna zvokov; 21.00 Vesela glasba; 21.30 Antologija interpretov; 22.20 «An-data e ritomo*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Oddaja z Ginom Cervijem; 12.40 Alto gradimento; 15.45 Glasbeno-govor-ni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 «Andata e ritorno»; 21.40 Prenos iz Castrocara: novi glasovi; 23.05 Franc, popevke. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Manfredi-nijeve simfonije; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Klavirske skladbe; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.00 Ital. kvartet; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Operna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola — Sateliti za opazovanje okolja; 10.35 Iz partitur operetnih mojstrov; 11.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.4® Skladbe Karola Pahorja; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Za mladi svet; 15.40 Med šolo, družino i° delom; 16.40 Bizet; Arležanka; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 D. Thomas: Obleka; 18.10 Koncert po željah; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zabavni orkester; 19.35 Iz kasetne produkcije; 19.50 Mejniki v zgodovini: 20.00 Lahko noč, otroci!; 21-00 Domače pesmi; 21.00 Nedeljsk; lovci in drugi tiči; 21.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 K. Racin: Pesmi; 00.15 Iz repertoarja Slov. filharmonije- ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL V Vidmu remizirali Triestina napredovala Sinoči je v prijateljski tekmi Triestina izenačila proti Lignann VIDEM, 12. — V zadnji tekmi devete izločilne skupine italijanskega nogometnega pokala za polprofesionalne ekipe je domači udine-®e igral neodločeno z Bellunom 2:2. Ta rezultat je najbolj razveselil tretjega člana skupine, Triestino, *?. je osvojila prvo mesto in se uvrstila v nadaljnji del tekmovanja. Udinese je imel veliko smolo: že v prvi minuti je plačal napako svoje obrambe z zadetkom Turma-n®. v 30. min. pa je Bonora spustu Ballarina in mu dal priložnost, da zabije drugi gol. Kljub hudemu zaostanku je Udinese igral do kon-ea tekme zelo zagrizeno in je nadigral nasprotnika, manjkal pa ir.u Je mož, ki bi znal spremeniti v go-ie ves trud ostalih. Prvi zadetek domačih je tako padel šele po 11-tuetrovki, zaradi prekrška nad Ste-Vanom v 28. min. drugega polčasa (izrabil jo je sam Stevan), v zad-Uji' minuti pa je Pelizzari z glavo Prestregel podajo Stevana in zapečatil usodo Belluna v korist Trie-stine. . Končna lestvica dokazuje veliko izenačenost med moštvi: Belluno 'd Udinese sta igrala med sabo neodločeno, Triestina je doma zma- gala, zunaj pa izgubila, le c'.a je eno tekmo odločila v svojo korist z dvema goloma prednosti in si s tern zagotovila pozitivno razliko v golih. Rezultati in lestvica so namreč naslednji: Belluno — Triestina 1:0 Udinese — Triestina 1:0 Belluno — Udinese 0:0 Triestina — Belluno 1:0 Triestina — Udinese 3:1 Udinese — Belluno 2:2 Lestvica: Triestina 4 2 0 felluno 4 12 Udinese 4 12 4 3 4 3 3 4 4 5 4 Triestina je včeraj odigrala v Lignanu prijateljsko tekmo z domačim četrtoligašem: končni rezu! tat je bil 1:1 (0:0). V PORTOROŽU Portisch sinoči premagal Gellerja Na šahovskem troboju v Porto-rožu sta nocoj odigrala prekinjeno Partijo Geller in Portisch. Kakor znano, je bila partija prekinjena *, lepimi možnostmi za zmago sovjetskega velemojstra. V nadaljevanju pa je prišlo do nepričakovanega preobrata. Por-K®eh je spretno izrabil nekaj sla-?*h potez nasprotnika in pozicijo “enačil. Ko pa so vsi pričakovali je Geller zašel v hudo ča-®evno stisko in mu je padla zabavica v 87. potezi, p Prekinjene partije Portisch — olugajevski danes niso igrali in P° na sporedu prvi prosti dan. Ka-ot znano, je bila ta partija preki- Jena z majhno prednostjo za niagarskega velemojstra, vendar se 00 bržkone končala neodločeno. Po drugem kolu vodi Portisch z dvema točkama in pol ter eno prekinjeno partijo, Polugajevski ima dve točki in eno prekinjeno partijo, medtem ko ima Geller le pol točke. Troboj je praktično že končan, saj ima Geller le še teoretične možnosti, da bi se uvrstil na turnir kandidatov. bo začel tretji bosta "iluga- Jutri popoldne se krog. Pomerila se jevski in Geller. L. O. KOLESARSTVO LANCIANO, 12. — Franco Bitos-si je zmagal na cestni krožni dirki asov, na sporedu v Lancianu. Na tem tekmovanju so nastopali vsi najboljši kolesarji, med katerimi tudi Merckx in Gimondi, ki sta osvojila drugo, oziroma tretje mesto. NOGOMET «1. PUNTARJEV MEM0RIAL» NA PROSEKU V prvem polfinalu zmaga Vesne nad neorganizirano ekipo Zarje Križani so si priborili vstop v finale predvsem z uspešno taktično igro Vesna — Zarja 2:0 VESNA: Tence R., Verzier, Bot-ti, Tence S„ Skrem, Di Candia, Caharija, Valente, Kelemenich, Sor-tolotti (62. min. Švab), Tence B. ZARJA: Babuder, Krizmančič S., Komar, Žagar, Marc D., Krizmančič V., Marc R. (75. min. Metlika), Bon, Bessi, Primožič, Kalc. STRELCI: v 26. min. Kelemenich, v 29. min. Bortolotti. KOTI 3*5 SODNIK: Davanzo iz Trsta. STRANSKA SODNIKA: Borghe- se in Faggin iz Trsta. GLEDALCEV: 500. Prva polfinalna tekma se je zaključila v korist Vesne, ki si je s tem zagotovila prestop v finale. Križani so sicer v začetku zaigrali precej raztrgano in neorganizi; rano. Zarja pa, ki je igrala proti vetru je z lahkoto nadzorovala «pla- i 'A1. . ^ t •&' \< < Polfinale «PuntarJevega memoriala«: Zarja — Vesna iiiHiiHiiiHiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHinaiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiiliiiiiiiii NA EP V HAAGU ODBOJKA PORAZ ITALIJE V TEKMI S SZ «Azzurrb so nastopili brez nekaterih najboljših igralcev HAAG, 12. — V drugem kolu finalnega dela mladinskega evropskega prvenstva v moški odbojki je Italija doživela pričakovan poraz proti SZ. Tekma se je končala z rezultatom 3:0 (15:12, 15:8 in 15:4), italijanska reprezentanca pa se ni predstavila v najboljši postavi: sam trener je priznal, da v tej tekmi ni računal niti na en set in zato ni hotel tvegati boljših i-gralcev. V drugih dveh tekmah sta Poljska in ČSSR premagali Nizozemsko oziroma Bolgarijo s čistim 3:0. Lestvica je trenutno naslednja: SZ in ČSSR 4, Poljska in Italija 2, Bolgarija in Nizozemska 0 točk- Namiznoteniški turnir 13. SŠI za zahodnokraško področje se odvija v zgoniški osnovni šoli ve» in prevzela tudi pobudo. Ba-zovci so se organizirali na sredini igrišča z Marcem, Bonom, Pri možičem in Žagarjem ter so naredili pravi «zid» pred obrambo. S kratkimi in nizkimi podajami pa so ustvarili tudi več uporabnih žog za napadalno dvojico Bessi — Kalc. Ker Vesni ni uspelo prebiti zida je trener Košuta uvedel prvo taktično spremembo. Za razigranega Žagarja, ki je bil pobudnik vsake akcije Bazovcev, je postavil mladega Valenteja, krilca Di Candio (bivši član GMT) pa premaknil bolj naprej. Taktika je dobro uspela, saj je Vesna takoj zaigrala bolje in s Kelemenichem prišla tudi v vodstvo. Ta gol je dal «plavim» še večji polet, tako da so v teku treh minut izid podvojili s kombinacijo Valente - Di Candia - Bortolotti. To je nekoliko potrlo Ba-zovce, ki pa se vsekakor niso vdali. V drugem polčasu je veter pihal v hrbet Bazovcem in zato so «be-lo-rdeči* takoj začeli pritiskati. Vesna je seveda branila svojo prednost. Obramba, s Skremom na če; lu, je imela precej dela in tudi vratar Rado Tence je bil precej zaposlen. Krasna je bila njegova parada (v 25. min.) silovitega strela Bessija. Z množičnim pritiskom se je Zarja precej odprla v obrambi in zato je vsak protinapad Ves- Športno društvo Primorje sporoča, da je uvedlo spremembo urnikov in datum finalnega dela nogometnega turnirja za «1. memorial Egona Puntarja«. Mali finale za tretje mesto bodo odigrali v petek, 14. septembra ob 20.30, namesto v soboto, 15. septembra, kot je bilo prvotno objavljeno. Veliki finale za prvo mesto pa bo v soboto, ob 20.30, namesto ob 21.15, kot je bilo prvotno objavljeno. seku. Vesna je vseeno potrdila da ima solidno obrambo, napadalci nimajo še pravega poleta in tudi sredino igrišča bo moral Košuta nekoliko preurediti. « • • Sinoči je v drugem polfinalu tega turnirja Primorje premagalo Breg z 1:0 (1:0). V petek se bosta tako v malem finalu pomerila Breg in Zarja, v soboto pa v velikem finalu Primorje in Vesna. Nagrajevanje bo v nedeljo. B. R. ODBOJKA BOLOGNA, 12. - Gianni Errani, 21-letni in 190 cm visok igralec Casadia iz Ravenne, je prestopil k prvoligaški odbojkarski ekipi Lu- SMUČANJE V OKVIRU PRIPRAV NA NOVO SEZONO Koristen trening pod Prisojnikom smučarskega odseka tržaškega SPD Udeležilo se ga je 13 tekmovalcev ■ Vzpon na vrh Prisojnika Skupina 13 smučarjev, ki se je u-deležila 5-dnevnega treninga na plazu pod Prisojnikom, se je pred dnevi srečno vrnila domov. Mladince je vodil odbornik Žarko Vekjet, ki je imel polne roke dela (predvsem med potovanjem), ker iz Trsta do koče na Gozdu pod Vršičem, kjer je bilo bazno taborišče skupine, ni direktnih prevoznih sredstev. Snetoe razmere na snežišču niso bile idealne. To je bilo pričakovati, ker je bil trening v kasnem poletju. V tem času višje zračne temperature dnevno krčijo snežišče, zlasti ob robovih, kjer se izoblikujejo tipične šiljaste opasti, ki zahtevajo precej opreznosti. Sonce posije le poredkoma v ta kotiček (a prav temu se je treba zahvaliti, da snežišče obstaja), v nočnih urah pa vejejo z Vršiča navzdol mrzli vetrovi. Zato je bila površina skoraj ledena. Kdor ni imel ostrih robnikov, je moral biam iz Bologne. ŠPORTNA REKREACIJA NA GORIŠKEM Tudi v Novi Gorici nova steza za trim Postavili jo bodo v Panovcu - Prof. Polončič glavni pobudnik Pred nedavnim so na občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici (komisija za šport in rekreacijo) sprejeli sklep, da se tudi v Novi Gorici pristopi k izdelavi popularne trim steze (ali kot jo nekateri imenujejo: telovadnice v naravi). Sama steza bo v neposredni bližini mesta, v gozdiču Panovec, ki je iz središča oddaljen dobrih 500 m. S tako bližino bo seveda steza postala lahko dostopna tudi za takšne občane, ki nimajo svojega prevoznega sredstva. Stezo bodo financirali občinski sindikalni svet, občinska zveza za telesno kulturo in po vsej verjetnosti tudi nekatere močnejše delovne organizacije s tega področja, ki naj bi imele od steze večje koristi. Vodja gradnje steze je znani te-lesnokultumi delavec prof. Franc Polenčič, ki je že celotno progo trasiral in tudi že določil 19 postaj na 2200 m dolgi progi. Groba dela so že opravili dijaki novogoriške gimnazije in, kot sam Polenčič pravi, bo steza gotova že čez kak mesec ter bo ena najlepših ,v^ .Sloveniji sploh. Brez dvoma pa bo ta športno rekreacijski objekt veliko pripomogel k pravilni in zdravi športni rekreaciji, predvsem starejših ljudi, ki jim je taka dejavnost brez dvoma nujno potrebna. Rajmund Kolenc dvojica Morin — Michel iz Tržiča. Tržačana Breznich — Ferin sta na tretjem mestu. NOGOMET V okviru turnirja za «Pokal Pie-ri» za mladinske nogometaše so v prvem kolu odigrali dve tekmi: Triestina — Dukla Praga 0:0 Atalanta — Udinese 0:0 Ostalih srečanj prvega kola niso odigrali, ker sta jugoslovanski e-kipi Dinamo Zagreb in Olimpija Ljubljana zaradi kolere odpovedali svoje sodelovanje. Organizatorji so namesto Dinama vključili v turnir Ponziano, za Olimpijo pa še niso našli zamenjave. smučati zelo previdno. Ker je med poletjem padlo na progo precej kamenja, vlečnice niso postavili, oz. se ni izplačala njena uporaba. Trening je bil brez tega udobnega sredstva. Vreme ni bilo dobro: dve jutri je deževalo, kar je ohladilo precej navdušenja. Kljub temu so vestnejši le trenirali med vrati in vadili slalom ter tehniko zavijanja pod vodstvom vaditelja Cirila Pračka. Čeprav je pršilo je bil v popoldanskih urah «suhi» trening, če ga smemo tako imenovati in sicer s tekom navzgor do Vršiča in nazaj ter v Krnico. Pridnejši so opravili tek v 35 minutah (ura in pol pa je normalni tempo). Učitelj Praček, ki je priznani alpinist se je ravnokar vrnil iz centralnih Alp (s plezalnega tabora), je za zaključek bivanja vodil mladince po Jeseniški smeri (skozi Okno) na vrh Prisojnika. Vreme je bilo tokrat zelo lepo in navdušenje udeležencev je pričalo, da je bil izlet lepo doživetje. Na splošno je bila ta izkušnja na snežišču s suhim treningom v planinah dobra stvar, čeprav se v rezultatih ne da primerjati z lanskim bivanjem na Stelviju. Ekonomski pogoji pa so bili prav gotovo temu primerni. Z zunanjega organizacijskega vidika se moramo pritožiti nad jeseniškim smučarskim klubom, ki upravlja poletno smuko pod Prisojnikom, predvsem zaradi obratovanja vlečnice, u-čiteljeve zamude in oskrbovanja proge. Sklepna beseda pa je pozitivna: mladinci so bili zadovoljni in so izrazili željo, naj bi bil podoben trening pred začetkom smučarske sezone še v planinah (tudi brez smučanja), ker ocenjujejo tako pripravo za res učinkovito, prijetno in ekonomsko lažje dosegljivo. sm.— NOGOMET JUGOSLOVANSKA 1. ZVEZNA LIGA Včeraj je bilo na sporedu 5. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. lige. Zabeležili so naslednje izide: Dinamo — Beograd 2:0 ne predstavljal nevarnost za Ba; budra. Napadalec Vesne, Švab, ki je zamenjal poškodovanega Borto-lottija pa ni izpolnil pričakovanj. Čeprav je šla tekma proti koncu je bila vedno napeta. Prav ta napetost je predčasno zapečatila usodo Zarje, ko je v 32. min. d.p. sodnik izključil Primožiča zaradi prekrška nad Caharijo. Tudi v desetih pa se Zarja ni vdala. Metlika je imel krasno priložnost za častni zadetek toda Bot-ti mu je prekrižal račune in tako se, rezultat ni spremenil. 6b koncu lahko rečemo, da so Bazovci zaigrali dobro prvih trideset minut, nato pa so nekoliko popustili. V drugem delu so «rdeče-beli« napadali preveč živčno in neorganizirano. Tudi podaj je, morda, bilo nekoliko preveč, kar pomeni, da poleg spretnega strelca Zarji manjka tudi izkušen režiser, ki bi znal organizirati igro moštva. Vesna se je po slabem začetku postopoma popravila, čeprav je treba priznati, da so tokrat «plavi» zaigrali slabše kot proti Lib. Pro- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllIlltllllllllllllllllllllfllllllllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllVIilillllMIlflllllUIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIllllllIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlIllIlKMlliilililliiliiiiiiiliiiiiiifiMa JADRANJE VERONA, 12. — Na italijanskem državnem jadralnem prvenstvu razreda «sloka» vodi po tretji vožnji > Partizan — Sloboda 3:2 Sarajevo — Olimpija 4:2 Vojvodina — Crvena zv. 2:2 Radnički r- Željezničar 2:0 Čelik — Hajduk 1:1 Velež — Zagreb 2:0 Proleter — Vardar 1:0 Bor — Borac 3:1 LESTVICA: 1. Proleter in Dina- mo 8 točk, 3. Hajduk in Čelik 7, 5. Beograd in Crvena zvezda 6, 7. Željezničar, Partizan, Sarajevo in Radnički 5, 11. Vardar, Sloboda, Olimpija, Velež in Bor 4, 16. Borac in Vojvodina 3, 18. Zagreb. Ameriška peticija proti 01 v Moskvi WASHINGTON, 12. - 39 predstavnikov ameriške zbornice je naslovilo na ameriško olimpijsko zvezo klavrno peticijo z zahtevo, naj bi olimpijske igre leta 1980 ne dodelili Moskvi. To pa zato, ker se je po njihovem mnenju izkazalo, da Sovjetska zveza ni vredna take časti, potem ko je na univerziadi o-virala nastope izraelskega moštva. Peticija je polna precej žaljivih o-pazk proti SZ. Kandidaturo Moskve primerja kandidaturi Berlina leta 1936 (takrat pa ZDA niso protestirale) in pripominja, da bi se v Moskvi lahko pripetil drugi MUn-chen. 13. Sšl Košarkarske tekme na zahodnem Krasu prenesene za 7 dni Organizator kvalifikacijskih košarkarskih tekem 13. SŠI na zahod-nokraškem področju sporoča, da bodo vse tekme na sporedu * 1 2 3 4 5, Jen pozneje, kot je bilo prvotno javljeno. Srečanja v košarki in minibasketu bodo na sporedu od 24. do 28. t.m. Vzrok zakasnitve je tehničnega izvora: ŠD Kontovel, ki organizira področno tekmovanje, bi moral prirediti mednarodni mladinski košarkarski turnir 15. in 16. t.m., vendar gostujoči ekipi iz Maribora sta javili prav te dni, da zaradi cepljenja proti koleri lahko prideta šele 22. in 23. t.m. Tako ne bi mogel Kontovel poskrbeti za organizacijo tekem SŠI v tem tednu, ker bo posvetil vso pozornost pripravi mednarodnega turnirja. Zato se bodo področne kvalifikacijske tekme v košarki pričele v ponedeljek,' 24. t.m. - bs- Pred poletnim treningom na snežnem plazu Prisojnikom 1. Atletsko tekmovanje 13. SŠI organizira ŠZ Bor. 2. Sistem tekmovanja v posameznih disciplinah bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih atletov. 3. Tekmovanje bo predvidoma 29. septembra na stadionu v Miljah. 4. Tekmovalci bodo razdeljeni na dve starostni kategoriji: a) člani in članice (rojeni leta 1955 ali prej); b) mladinci in mladinke (rojeni leta 1956 ali kasneje). 5. Vsak atlet bo lahko nastopal le v dveh disciplinah, poleg tega Ipa še v štafeti. 6. Spored bo obsegal naslednje discipline: 80 m — ženske 100 m — moški 1500 m — moški 4x100 m — moški, ženske daljina — moški, ženske višina — moški, ženske krogla — moški, ženske troboj — mladinci, mladinke. 7. V skokih v daljino in v metih bodo vsi tekmovalci opravili najprej po 3 kvalifikacijske poskuse, najboljših 6 pa bo opravilo še po 3 poskuse vsak. Za končni vrstni red pride v poštev najboljši rezultat vseh 6 poskusov. 8. V skokih v višino bodo letvico dvigali tako: moški in mladinci: 120, 130, 140, 150, 155 in nato po 3 cm višje; ženske in mladinke: 90, 100, 110, 115, 120 in nato po 3 cm višje. 9. Mladinci in mladinke se morajo na zahtevo sodnikov izkazati z veljavnim dokumentom. 10. Vsi udeleženci s morajo predstaviti na igrišču v športnem dresu. 11. Tekmovalec, ki bi se ob na urniku določeni uri ne odzval sodnikovemu pozivu za nastop, ne bo imel pravice do kasnejšega starta v ustrezajoči disciplini. 12. Vsak udeleženec tekmovanja mora takoj po zaključku svojega zadnjega nastopa zapustiti tekmovalni prostor in vrniti tekmovalno številko. 13. Vsako društvo lahko na tekmovalnem prostoru zastopa le po en društveni predstavnik, ki pa ne sme ovirati poteka tekmovanja. 14. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, veljajo določila glavnega pravilnika 13. SŠI, oziroma pravilnik italijanske atletske zveze. 15. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. 16. Vpisovanje je na sedežu v Trstu, Ulica Geppa 9, nepreklicno do 15. septembra. OBVKSTILA Drevi se bo ob 20. uri zaključilo v Zgoniku namiznoteniško tekmovanje zahodnokraškega področja 13. SŠI za ženske posameznice. • * * ZSŠDI obvešča zainteresirana društva, da se v soboto, 15. t.m. zaključi vpisovanje za nastop na 13. SŠI v sledečih panogah: *le- tika, streljanje, kolesarstvo, kotalkanje, tenis, kajak, bližanje. pohod, rusko kegljanje, balinanje in šah. Vpisovanje na sedežu v UL Geppa 9, od 8. do 14. ure. • « » RMV sporoča, da bodo danes, 13. t.m. pri kontovelskem pristanu v okviru 13. SŠI veslaške tekme v kajaku. Začele se bodo ob 14. uri. Vpisovanje neposredno pred tekmovanjem. • • • V okviru 13. SŠI bo danes, 13. t.m. ob 18. uri na novem igrišču v Doberdobu kvalifikacijska tekma Mladost — Juventina. 1-gralci naj se zberejo pol ure pred tekmo. Na goriškem področju bo v nogometu nastopala tudi ekipa Sovodenj. • • • Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja obvešča, da bo danes ob 20.30 v Lonjerju sestanek vseh nastopajočih na 13. SŠI. SPEC TA TOR.- MAFIJA VČERAJ in DANES , Oplenjeni Pisoiofeta je bil dolgo časa Giulianov glavni ad-r*tant, toda padel je v roke policiji in prišel v jetnišnico, kjer j? Sa zastrupili s skodelico kave. Zastrupila ga je bodisi ma-Ja bodisi Giulianovi ljudje zato, ker je preveč vedel in nekaj izt 1-11 nied preiskavo in pred sodiščem. Pisoiotta je v svojem dejal tudi to: je vNe Prikrivam, da sem bil v Giulianovi bandi v času, ko J bila del separatistične vojske E VIS, ko so nam baron La . Princ di Carcaci, poslanec Finocchiaro Aprile in posla-Prv Gall° Sovorili, da se borimo za svobodo Sicilije. To je bila vsla Prevara. Ker je separatizem propadel, sem mislil, da Je kaSa konec, toda takrat se je pojavila demokrščamska stran-> kateri se je posrečilo, da si je pridobila Giuliana zase, da be bori za njene cilje. Demokrščani so nam obetali, da nam ali’ Ce bodo zmagali na volitvah, dali amnestijo in svobodo v Pa da bomo dobili možnost za emigracijo v Brazilijo na je '■kansko posestvo princa Alliata. Nisem se strinjal, da se j. , U^Phano angažiral za to stranko in sem mu nekega dne Pazi, kaj delaš. Prevarili te bodo, kot so te prevarili separatisti! Toda Giuliamo mi je odgovoril, da so to zadeve, jji ***• ne zadevajo. Bolezen mi je preprečila, da mu kasneje v ®iti sledil v njegovih krvavih avanturah in nisem sodeloval Pokolu v PorteUi, pri požigu sedežev, komunističnih sekcij in v ubijanju karabinjerjev. Giulianu so dali obljube princ Alliata, poslanec Marchesano, pa tudi sam gospod Scelba. Prva sta se posluževala Cusumana Gelosa kot ambasadorja. Tudi jaz sem se udeleževal sestankov s to gospodo. Toda niso imeli preveč zaupanje vame. Ambasador med rimsko vlado in Giu-lianom je bil poslanec Marchesano. Marchesano in princ Alliata sta naročila pokol v Portella della Ginestra. Pred tem pokolom sta se tudi osebno sestala z Giulianom.« Michele Pantaleone piše naprej o Giulianovih političnih akcijah: «Pokol v PorteUi ni bil edini tovrstni Giulianov zločin, čeprav je bil najstrahotnejši. Od maja 1947 pa do parlamentarnih volitev 18. aprUa 1948 je njegova banda udarjala po članih in sindikalnih organizacijah, po sedežih levih strank, terorizirala je mesteca in vasi v pokrajinama Palermo in Tra-pani, kjer je Giuliano največ deloval. Dvakrat je poskušal ubiti komunističnega poslanca Girolama Li Causija. Od 6. maja do 22. junija 1947 so zažgali sedeže Kmečkih lig v naslednjih krajih: Monreale, Carini, Cinisi, Terrasini, Borghetto, Pioppo, Partinlco, San Giuseppe lato in San Gipirello. 11. aprila 1948 so vrgli bencinske steklenice in zažgali so sedež kmečkega združenja v Partinicu, kjer sta bila sindikalista Vincenzo Lo Iacono in Giuseppe Carubba, ki sta zgorela v požaru.« Se posebej je bilo v nevarnosti življenje poslanca Li Causija, katerega je skušal Giuliano ubiti ali vsaj ugrabiti. To pojasnjuje tudi Tommaso Besozzi, ki se je prav tako ukvarjal z zločini mafije in Giuliana v zaroti skupaj s politiki: ((Poslanec LI Causi je tista leta reorganiziral sindikate kmetov na Siciliji, to pa je bilo v nasprotju s koristmi dela sveta, ki je bil povezan z ohranitvijo slabih agrarnih struktur. Veliki posestniki niso hoteli prenašati vpletanje delovnih ljudi v njihove zadeve. Mafija, katere vsa moč je bila v absolutni pokorščini, strahu in molku kmetov, je grabila največji del denarja, ki so ga veleposestniki plačali za volitve. Trust, ki je povezoval veleposestnike, mafijo in Giuldanovo bando, je imel v načrtu ujeti Li Causija in ga zadržati kot talca. Z grožnjo, da bodo Li Causija ubili, so hoteli terorizirati sindikalne organizacije kmetov. Toda poskus se ni posrečil.« V tistem času je bila Giulianova banda velika, štela je več sto ljudi, toda ni se omejevala samo na tiste, ki so bili z njo v hribih in jamah. Mafija je mobilizdrala In pošiljala pod njegovo poveljstvo tudi druge ljudi, ki formalno niso bili banditi. Za pokol v PorteUi so, na primer, v Montelepru in okoliških vaseh rekrutirali več sto ljudi, katerim je Giuliano plačal samo za to akcijo vsakemu po 5000 lir, denar pa je dobil od mafije.« NEIZPOLNJENA OBLJUBA Giuliano je torej storil velike usluge mafiji in politikom, še posebej pred volitvami za rimski parlament 18. aprUa 1948. Smatrali so, da je njegova zasluga, ker je demokrščanska stranka, še posebej v pokrajinama Palermo in Trapani, dobila velikansko število glasov. / Po vrsta uslug, pa tudi za usluge na volitvah, je Giuliano soclU, da je prišel čas obračuna. PoUtiki naj bi izpolniU svoje obljube. Toda tisti, ki jim je služU, so imeU drugačne namere. Nobene volje niso imeli, da bi šil z Giulianom do konca, postal Jo preveliko breme za njih, preveč jih je kompromitiral. Italijanski tisk je prinašal čedalje večja in škandalozne j ša odkritja o kolaboraciji med mafijo in Giulianom. Michele Pantaleone piše: »Mafija je z Giulianom plesala na svoj znani način. Hotela ga Je ščititi, dokler Ji je bil potreben, potem pa ga je nameravala Izročiti kot truplo policiji, v zameno za nasprotne u-sluge policije, kot se je podobno dogajalo z drugimi šefi band skozi zgodovino Sicilije.« Toda Giuliano je preveč naglo in visoko zrastel, postal je pezzo troppo grosso in ni ga bUo mogoče kar mimogrede li-kvldirati. Kakšna «veličina« je postal Giuliano ne vidimo samo iz številnih sestankov, konferenc ln sporazumov z najuglednejšimi sicUijanskimi poUtiki brez skrupolov. Imel je sestanke tudi s takšnimi osebnostmi kakršna je bil Emanuele PU1, generalni javni tožilec pri apelacijskem sodišču v Palermu. Giuliano je bU zelo zvit. Namerno je napisal vrsto spomenic, ki jih je bil skril na varne kraje, v njih pa so bile podrobnosti, ki bi lahko težko kompromitirale najuglednejše politike. Medtem ko je Giuliano na eni strani zahteval, naj izpolnijo obljube, so na drugi strani mafija ln politiki razmišljali, kako bi ga s čim manjšo škodo zase likvidirali. Neki politiki In člani mafije, ki so biU lahkoumni, pa so pokazali Giulianu, da nima na kaj upati, so to plačali s svojo glavo. Tako je s svojo brzostrelko ubU «cavaliera» Santa Flo-resa iz Partdnica, ki je bU skupaj s šefi mafije iz Alcama in Monreala na sestanku z Giulianom in mu obljubljal hribe in doline, če bo pomagal demokrščanski stranki pri volitvah, po volitvah pa se je ironično obnašal do njega. Iz Istih razlogov so ubili tudi Carla Guamina. Giulianovi banditi so s strojnico prerešetali njegovo stanovanje z namenom, da bi mu pobili vso družino. Ubite so bile štiri osebe. Tako je bdi ubit tudi Leonardo Renda, sekretar demokrščanske stranke v Alca-mu. Renda je bil povabil Giuliana in njegove adjutante v svojo podeželsko hišo in jih pogostil s tremi pečenimi purani, toda to Je bila past. Hišo naj bi namreč obkolilo 300 karabinjerjev, toda Giuliano je v zadnjem trenutku zavohal zadevo in izginil, malo kasneje pa Je dal ubiti izdajalca Rendo. Tako se je začelo Giulianovo oddaljevanje od mafije ln politikov, za katere je bU toliko storil. Giuldano je končno prešel v vojno proti svojim bivšim zaveznikom. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko « Stran 6 13. septembra 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst ODMEVI NA TRAGIČNE DOGODKE V ČILU (Nadaljevanje s J. strani) kazujejo, da smo priča protidelav-skemu in protisocialističnemu besu. PSI*, je zaključil Mosca, »bo od italijanske vlade in parlamenta zahtevala, naj ostro obsodi reakcionarno nasilje v Čilu. V imenu KPI je nato spregovoril Giorgio Napolitano, ki je obsodil umor predsednika Salvadora Allen-deja in poudaril, da bo italijansko ljudstvo podprlo »boj za rešitev demokratičnih svoboščin, ki se sedaj razplamteva v Čilu*. «Komunisti vedo, je dejal, da je pot k socializmu polna nevarnosti, kljub temu pa verjamejo v demokracijo in svobodo. Poudarili smo že svoja stališča o svobodi mnenja in o oporekanju v ZSSR,* je nadaljeval Napolitano, «zato pa z vso pravico zahtevamo od vseh, ki danes glasno govore o svobodi, naj obsodijo vojaški udar v Čilu*. »To ja nadaljeval Napolitano, »zahtevamo predvsem pri italijanski KD, ki je ves ta čas slepomišila.* Demokratične sile, je zaključil Napolitano, naj se še zamislijo o lekciji, ki r.am jo daje Čile. Reakcija, tudi v Italiji, pa naj si ne dela utvar in naj ne misli na izzivanje ali državne udare. Zadnji je spregovoril predstavnik čilske komunistične mladine Jorge Coulon, ki je — med vzkliki mladincev in množice, kateri so se pridružiti tudi pristaši izvenparla-mentarnih skupin — dejal, da se v Čilu danes združujejo vse sile, ki se zavedajo, da je izbira med demokracijo in fašizmom. Srednje poti ni. »Umor tovariša Allendeja*, je zaključil, »je zločin proti razumu, domovini in človeštvu*. Zadnje besede je spremljalo petje himne čilske ljudske enotnosti, * * # (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Ob tragični smrti čilskega predsednika Salvadora Allendeja je predsednik Tito poslal pokojnikovi družini sožalno brzojavko, v kateri poudarja, da je vest o smrti čilskega predsednika, velikega državnika m neumornega borca za napredek in mir, za demokratične in enakopravne mednarodne odnose, ki je padel v dosledni borbi proti notranji reakciji, ki uživa vsestransko podporo mednarodnega imperializma, da je Allende padel v borbi, ki mu je prinesla podporo in občudovanje vseh naprednih sil na svetu. To tragično vest, pravi predsednik Tito, smo sprejeli z globoko bolečino. Njegove besede, da se ba za ceno življenja uprl nasilni odstavitvi, da bo to služilo za nauk zgodovini, bodo ostale svetel primer in zaobljuba vsem naprednim ljudem človeštva, zaključuje predsednik Tito svojo brzojavko. Zvezni izvršni svet pa je na današnji seji, na kateri je med drugim sprejel poročilo podpredsednika in zunanjega ministra Minica o rezultatih 4. konference neuvrščenih v Alžiru, izrazil globoko zaskrbljenost za razvoj dogodkov v Čilu ZIS ugotavlja, da odgovornost za te dogodke nosijo imperialistične sile, ki so s pritiskom od zunaj in z notranjim nasiljem skušale sprožiti v Čilu državljansko vojno. ZIS ugotavlja, da je treba v teh dogodkih videti tudi imperialistično izzivanje neuvrščenih držav, ki so na nedavni konferenci v Alžiru izrazile svojo solidarnost s čilsko vlado in čilskim na; rodom. Predsednik Allende, pravi ZIS, je še ena žrtev imperializma in njegova smrt pomeni veliko izgubo za Čile in za svet. Imperialisti želijo zaustaviti napredek in neodvisen razvoj Latinske Amerike ter borbo njenih narodov za svobodo, neodvisnost, e-nakopravnost in za stvarno suverenost, je rečeno med drugim v izjavi izvršnega biroja Zveze komunistov Jugoslavije, ki hkrati ugotavlja, da se napredno gibanje v Latinski Ameriki in drugod na svetu ne more ustaviti z vojaškimi udari, nasiljem in umori. Izvršni biro ZKJ dodaja, da so največjo podporo predsedniku Allendeju in čilskemu narodu nedavno izrazili predstavniki držav, ki imajo večino v Združenih narodih na sestanku neuvrščenih v Alžiru. Izvršni biro ZKJ poudarja, da bo ta imperialistični in kolonialistični prevrat v Čilu samo utrdil neuvrščene države in napredne sile na svetu ter njihovo voljo, da se borijo za boljši in pravičnejši svet. Tudi predsedstvo zveze mladine in predsedstvo študentov Jugoslavije v svoji izjavi med drugim u-gotavljata, da je tragična smrt Allendeja hud udarec ne samo naprednim in demokratičnim silam v Čilu in Latinski Ameriki, temveč tudi vsemu naprednemu svetu. Prav tako se zvezna konferenca SZDTJ v svoji izjavi v imenu vseh jugoslovanskih delovnih ljudi pridružuje vsem protestom vseh naprednih ir demokratičnih sil na svetu proti fašističnemu nasilju v Čilu. • • « ŽENEVA, 12. — Dramatični dogodki v Čilu so izzvali val ogorčenih reakcij vseh naprednih in demokratičnih sil v svetu. Najbolj ostre so bile seveda reakcije latinskoameriških delavskih organizacij, ki jih padec čilske zakonite vlade neposredno prizadene- V imenu vseh je spregovoril tajnik CLAT (Central Latino - Američana de Trabajadores) Emilio Maspe-ro, ki je trenutno v Ženevi na kon ferenci sindikalnih organizacij neuvrščenih držav. Maspero je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da bo CLAT spričo dogodkov v Čilu ustrezno spre- CARLETONVILLE (Južna Afrika), 12. -- Enajst afriških rudarjev ubitih in devet ranjenih so obračun silovitih spopadov med stavkajočimi delavci in južnoafriško policijo v rudniku zlata »Deep Westem Levels Mine* pri Carletonvillu. Povod za spopade je bila stavka 36 mehanikov, ki so zahtevali od uprave podjetja povišek plače. Poročila o dogodku so še dokaj zmedena in pristranska, saj sta znani le verziji policije in UDrave rudnika, ki v bistvu sovpadata. Po izjavi policijskega poveljnika v Pretorii naj bi se neredi začeli, ko je uprava zavrnila zahtevo stavkajočih delavcev. Rudarji naj bi opustošili upravne prostore in jih skušali zažgati. »Ko je uprava poklicala policijo — je poudaril policijski nadzornik Crous — je bil položaj že skrajno napet. Ob prihodu agentov so stavkajoči menila svojo taktiko in strategijo v boju proti širjenju fašističnega nasilja po južnoameriškem kontinentu. Generalni tajnik CLAT je zelo o-stro obsodil «golpistični» poseg čilske vojske. V tej zvezi je izrekel svojo solidarnost prizadetim čilskim delavcem in pozval vse napredne latinskoameriške sile v boj proti imperializmu, mednarodnemu kapitalu in večnacionalnim družbam. Poudaril je, da podpora čilskim delavcem bo morala biti političnega, moralnega, predvsem pa materialnega značaja. »če bi čilski prevratniki — je poudaril Maspero — utrdili svojo oblast, bi to pomenilo konec za dosežke čilskih delavcev in bi predstavljalo resno grožnjo tudi za delavce drugih držav.* Maspero je naprtil velik del odgovornosti za prevratniško rovarjenje v Latinski Ameriki brazilskim generalom, ki so postali nekakšni prokonzuli ameriškega imperializma v Južni Ameriki, diamantna konica večnacional-nižnih družb in vohunske organizacije CIA. Med zasedanjem sindikalne konference neuvrščenih držav so delegati na predlog afriških in azijskih držav izglasovali resolucijo, v kateri izrekajo solidarnost čilskim delavcem in pozivajo k mobilizaciji svetovno delavsko gibanje. Med tolikimi glasovi, ki so izrekli ogorčenje nad nasilnim strmoglavljenjem AUendejeve vlade (argentinski parlament, kolumbijski senat. perujski sindikati, mehiški predsednik Echeverria in kostariški predsednik Jose Figueres) se je le en glas dvignil v obrambo čilskih golpisov. Gre za predsednika brazilske zbornice Flavia Marcilia, ki je cinično pripomnil, da pomeni AUendejev padec «zmago demokracije*. # » * PARIZ, 12. — Na tisoče Parižanov se je danes udeležTo demonstracije zoper državni udar v Čilu. Manifestacijo so priredile vse levičarske organizacije od političnih strank do sindikatov. V imenu vseh e spregovoril neki delavec, ki je poudaril, da je desnica izvojevala prvo bitko le s podporo mednarodnega kapitala. V zvezi z dramatičnimi dogodki v Čilu je tajnik francoske socialistične stranke Mitterand izjavil, da je »puč orožje tistih, ki hočeio podjarmiti ljudstvo*. Tajnik KPF Marchais pa je pribil, da čilska izkušnja uči, da je treba strniti enotno fronto ljudske množice in omejiti manevrski prostor veliki buržoaziji. Predsednik francoske zveze za človekove pravice pa je poudaril, da «Allendejeva smrt ne sme ohromiti volje ljudskih množic do zmage nad fašisti.* • * * STOCKHOLM, 12. — Medtem ko je ves švedski tisk enoglasno obsodil vojaški udar v Čilu, je švedska vlada odločila, da bo za sedaj ustavila pomoč Čilu. Začasno je razveljavila tudi sporazum, ki je bil podpisan prejšnji mesec, o koncesiji 40 milijonov kron kredita za nakup švedskega blaga. »Golpistični* poseg so obsodile tudi vse druge evropske države. Zlasti ostra je bila izjava zahodnonemškega kanclerja Brandta, medtem ko je bil komentar sovjetske tiskovne agencije TASS previdnejši. miinumwHMiiwiinnnnnnMnmHHnmiiiiiiiiiiTr~iiii—ttttt r~tit-.-.-......—a« Drevi solidarnostna manifestacija V RUDNIKU ZLATA PRI CARLETONVILLU Južnoafriška rasistična potici ja pobila 11 temnopoltih rudarjev Agenti so posegli, da bi zatrli stavko rudarjev, ki so zahtevali višjo plače delavci, katerim so se pridružili še drugi rudarji, začeli obmetavati »može postave* s kamenjem. Skušali smo udušiti upor s solzilnimi bombami, a uoskus nam je spodletel*. Crous je poudaril, da so bile policijske sile že obkoljene, ko so agenti segli po orožju, da bi rešili golo življenje. Pribil je, da je danes položaj pod nadzorstvom in da se je 5.000 od skupno 8.500 rudarjev vrnilo mimo na delo. Verzija uprave rudnika v bistvu sovpada s poročilom policijskega nadzornika: »Ker je yprava zavrnila zahtevo rudarjev po višji plači, so se delavci znesli nad upravnimi prostori. Ko je posegla policija, so roa-nifestanti začeli obmetavati agente s kamenjem in «možje postave* so segli po orožju, ko so bili v brezupnem položaju*. Vedno po poročilu policije, naj bi iiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiimiiiiiriiiimiiimiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiminitiiHmiiiiii VAL TERORIZMA V V. BRITANIJI SE ŠE NI POLEGEL Bomba v Oxford Streetu: šest ljudi ranjenih Britanska vlada umaknila vohuna z dublinskega veleposlaništva LONDON, 12. — Val terorističnih I lili pred obiskom britanskega pre-atentatov v Veliki Britaniji se še miera Heatha v Dublinu. Parafiran sporazum o rešitvi krize v Laosu ni polegel: po včerajšnjem enodnevnem premirju je danes spet počila v središčni Oxford St-eet močna bomba. Atentatorji so skrili bombo v neko trgovino nedaleč od postaje podzemske železnice v Tot-tenham Court Radu. Eksplozija peklenskega stroja, ki je bil skrit v plastični vrečki, je razdejala urad neke zavarovalnice in trgovino z moškimi oblačili ter je ranila šest ljudi. Ker so iz plastične vrečke štrlele žice, je nekdo zasumil, da nekaj ni v redu in je obvestil policijo. Bomba pa je počila pred prihodom ogentov. Močan tresk je preplašil ljudi na ulici, ki so se razkropili na vse strani. Bomba v Oxford Streetu je druga bomba, ki je počila v tej središčni londonski ulici. 25. avgusta si je 80 ljudi v neki veletrgovini za las rešilo življenje, ker je detonator močnega peklenskega stroja odpovedal. Izvedelo se je medtem, da je britansko zunanje ministrstvo premestilo v London prvega tajnika britanskega veleposlaništva v Dublinu Andrewa Johnstona, ki ga je IRA obtožila vohunske dejavnosti. Po uradnem sporočilu, naj bi bil Johnston premeščen le iz varnostnih razlogov, v dobro obveščenih krogih pa trdijo, da je v obtožbi ulsterskih odpornikov vsaj zrno resnice. Johnstona naj bi premestili na zahtevo irske vlade, da bi se odnosi med državama ne ska- (Nadaljevanje z 2. strani) mobilizacija vseh delavcev in ljudstva ob nedotakljivih vrednotah re- bolj resen, je naglasil Cuffaro, ker, pUbliške antifašistične ustave ki utegne imeti določene posledice tudi I je sad odporništva, v naši državi. Predsednik komisije M. Ribezzi je na Cuffarov predlog pristal, in sicer s pripombo, da je prav, če v odsotnosti deželnega sveta predstavniki posameznih strank izrečejo o tem vprašanju v okviru zakonodajne komisije. Cuffarovi obsodbi državnega udara se je pridružil predstavnik Italijanske socialistične stranke svetovalec Zanfagni-ni, ki je v svojem posegu opozoril na dejstvo, da pomeni udar v Čilu atentat na vse demokratične sile v svetu. Podobne izjave so nato dali še svetovalci Vitale (PSDI). Bia-sutti in Vigini (KD) ter dr. Štoka (Slovenska skupnost). Zadnji je spregovoril predsednik deželnega odbora Comelli, ki jt izrazil željo, naj bi bile čilskemu prebivalstvu prihranjene še druge žrtve in naj bi bila demokracija čim prej ponovno vzpostavljena v tej državi. Takojšnja reakcija tržaških delavcev Reakcija delavcev je bila takojšnja. Z zborovanj delavskih kolektivov je bilo odposlanih več brzojavk čilskemu veleposlaništvu v Rimu ter italijanski vladi, katero tudi tržaški delavci vabijo, naj ne prizna — v imenu idealov svobode, demokracije in odporništva — fašističnega puča v Santiagu. Tako brzojavko so poslali tudi delavci ladjedelnice in arzenala Sv. Marka. Deželno vodstvo CGIL je pozvalo vse delavce po tovarnah naj izrazijo svoj protest proti imperializmu, obenem pa svojo solidarnost čilskim tovarišem in demokratom. Podoben poziv je izdala tudi tržaška delavska zbo-nica CGIL, ki vabi tržaške delavce, naj razmišljajo in javno razpravljajo o pomenu čilske je sad odporništva. « « * Kolektiv Založništva tržaškega tiska in »Primorskega dnevnika* izraža ogorčenje nad dogodki v Čilu, kjer je bila s pomočjo vojske strmoglavljena demokratična in socialistična vlada predsednika Allendeja; izraža čilskemu ljudstvu svojo solidarnost in se obvezuje, da bo z vsemi silami in sredstvi, ki so mu na razpolago, branil demokracijo proti fašističnim silam in se boril za demokratične pravice, za mir, svobodo in neodvisnost narodov in držav v svetu. Izjave ANPI in ANPPIA Zveza partizanov — ANPI pa je pozvala bivše borce in vse proti-fašiste naj izrazijo svoje ogorčenje za »golpe*. ki ga je izvedlo čilsko vojaštvo po letih atentatov, zločinov in sabotaž, ob aktivni podpori, mednarodne reakcije in imperializma. Čilski dogodki nam nalagajo dolžnost, da ostanemo budni — se nadaljuje poziv ANPI — in da ustvarimo tudi pri nas trdno antifašistično fronto ob nevarnosti, ki jo še danes predstavljajo fašista in reakcija v Italiji. Te sile so bile že enkrat poražene, vendar še danes snujejo svoje spletke. Tem ljudem morajo bora, vsi antifašisti, dati ustrezen odgovor: vedno in povsod. Mil iška občinska uprava ugotavlja, da čilski državni udar spominja na fašistično početje v Italiji. Zato vabi mdjska občinska u-prava vse svoje občane, naj bodo strnjeni ob demokratičnih pridobitvah antifašističnega gibanja. Protestno izjavo zaradi nasilne smrti predsednika Allendeja, ki dokazuje, da reakcionarnim silam ni VIENTIANE, 12. - Laoška vlada in laoško osvobodilno gibanje Patet lao sta parafirali protokol o sporazumu med obema stranema za rešitev vojaških in političnih vprašanj države. Sporazum so dosegli po daljših, napornih pogajanjih, podpisali pa ga bodo v petek. Sporazum predvideva ustanovitev koalicijske vlade, ki ji bo predsedoval Suvana Fuma, sestavljalo pa jo bo pet predstavnikov skupine, ki je sedaj na vladi, pet predstavnikov Patet laa ter dva nevtralista. GENOVA, 12. - Vsedržavni tajnik federacije železničarjev CGIL Pietro Re je umrl danes v prometni nesreči na avtocesti Sestri Levante — Genova. agenti takoj po zadušitvi upora odpeljali ranjence v najbližjo bolnišnj-co za temnopolto prebivalstvo in močne policijske sile naj bi obkolile rudnik, da bi preprečile druge incidente. Danes agenti ustavljajo vse avtomobile, ki so namenjeni v rudnik. da preprečijo vstop nezaposlenim. Razen policijskih blokov pa ni, vsaj od zunaj, drugih vidnih znamenj, ki bi pričali r včerajšnjih krvavih spopadih. Crousov pomočnik James Kruger je izjavil v intervjuju s časnikarjem državne radijske postaje, da je bila policija prisiljena seči po orožju spričo razmer, predsednik anglo - ameriške družbe, ki izkorišča rudnik, Harrv Oppenheimer pa ni hotel dati nobene izjave o dogodkih, češ da ni še dobil podrobnega poročila o včerajšnjih incidentih. Krvavi spopad v rudniku v Carletonvillu je dramatičen dokaz, da se je med južnoafriškim temnopoltim prebivalstvom začel proces osveščanja. Rasistični pretorijski vladi ni še odklenkalo, a vidni so že prvi znaki, da njen stolček ne stoji več tako trdno. Po nesreči jugoslovanske caravelle BEOGRAD, 12. — Oddelki gorske reševalne službe in jugoslovanske ljudske armade so se danes s težavo dokopali do vrha planine Manganik, kjer so razbitine letala družbe JAT, ki je strmoglavilo snoči. V nesreči je izgubilo življenje 35 potnikov in 6 članov posadke. Razbitine so bile razpršene daleč naokrog, kar naj bi bil dokaz, da je letalo eksplodiralo preden se je- dotaknilo tal. Kraj. kjer je strmoglavilo letalo je skoraj nedostopen. Reševalci so morali zato snoči prekiniti operacije in počakati na svit. Pilot nekega policijskega helikopterja je izjavil, da so razbitine razpršene po vrhu planine, ki je že prekrit s snegom. Pristanek je bil zato nemogoč. Južnoafriška rasistična policija je streljala na stavkajoče rudarje v nekem rudniku zlata ter ubila enajst ljudi. Na sliki posneti s helikopterja : policijski avtomobili obkoljujejo rudarje flMifiiiiiiaiiiiiiiniiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiimmiiiiiiiaiiitiiiiMiMiiiifiiiiaiiiiiiiiiii«iaifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>ii>iiiii>iiiii* NA SREČANJU Z MILANSKIMI INDUSTRIJCI MINISTER GIOLITTI ZAHTEVA GLOBOKO DRUŽBENO PREOBRAZBO Socialistični minister se bo srečal tudi s sindikalnimi predstavniki - Stavka železničarjev? MILAN, 12. — Minister za državni1 proračun Giolitti se je danes srečal v milanski trgovinski zbornici s predstavniki industrijcev, katerim je spregovoril o temi: »Vlada in podjetja pri programiranju investicij«. Socialistični minister je poudaril, da vlada ne namerava izvajati druge faze urejevanja cen na tog način, temveč bo skušala opraviti potrebne korekture postopoma. To bo sicer omogočalo manj dobička prizadetim v kratkem razdobju, toda v daljšem se *) trenutna zapora bogato obrestovala. Minister je na vsak način obljubil, da bo vlada v drugem razdobju Danes je odpotovala na kraj ne-.fkušola doseči, sporazumno s pod-sreče preiskovalna komisija. Po [ )etnikj, take cene raznih proizvo-ogledu prizorišča tragedije niso iz- * dov, lu bi zagotovile boljše tiobič- vedenci izjavili ničesar o vzrokih tragedije. Verjetno je, da hočejo preučili razbitine v laboratoriju preden bi ugibali o morebitnih vzrokih nesreče, ene najhujših v zgodovini jugoslovanskega letalstva. ke, toda istočasno ne bi ponovno zanetile inflaciondstični proces. Spričo sedanjega stanja se je vlada obvezala, da bo sprejela ukrepe, ki bd v prvem trenutku blokirali te nediskriminirane težnje po .................... Tragedija Jugoslovanov v Frankfurtu porastu cen, toda istočasno se zaveda, da so taki posegi le izredni in da ni mogoče voditi v nedbgled politike izjemnih posegov. Prej ali slej bd moralo priti do stabilizacije, tako da bi gospodarstvo s svojimi lastnimi silami utegnilo prebroditi sedanje težave. Na vsak način pa se država ne bo zadovoljila z vlogo popravljanja in normalnega vzdrževanja gospodarskega procesa. Ta izjava, morda najbolj slikovito ponazarja nove politične težnje vsaj nekaterih! strank vladne koalicije. V tej zvezi je Giolitti odločno povedal, da se njegova politična stranka noče zadovoljiti s podrejenim položajem, se pravi s politiko, ki naj bi pustila za seboj nespremenjene gospodarske in socialne strukture. Minister Giolitti je še poudaril, da sedanja vlada ne namerava vpe ljati administrativnega gospodarstva, odločena pa je, da ga načrtuje. Šlo b0 še vedno za tržno gospodarstvo, ki pa bo mor slo odgovarjati ne samo splošn im zahtevkom gospodarskega razvoja, temveč tudi socialnemu in splošnemu družbenemu razvoju. V nadaljevanju svojega govora se je Giolitti dotakni še vprašanj kreditne in industrijske investicijske politike, javne finance ter še posebej razvoja italijanskega Juga, kjer bo treba sprejeti učinkovite ukrepe za povečanje zaposlenosti, razvoja raznih gospodarskih vej itd. Giolitti se bo jutri srečal tudi s sindikalnimi predstavniki. V Rimu je bila pod predsedni-štvom predsednika vlade Rumorja seja finančnih mimstrov, katere se je udeležil tudi guverner osrednje bančne ustanove Banca dTtalia Carli. Na koncu seje je zakladni minister La Malfa podal nekaj izjav v katerih je izrazil določeno zaskrbljenost zaradi deficita pri državnem proračunu. Nadalje je dejal, da se je raven industrijske proizvodnje sicer izboljšala, tida še vedno obstajajo nevarnosti v zvezi z možnim inflacijskim procesom. Svet finančnih ministrov ni sprejel v zvezi s sedanjim stanjem nobenega konkretnega ukrepa. V prestolnici se bodo sestale 18. t.m: komisije poslanske zbornice za zunanje zadeve, za državni proračun, za finance in zakladništvo Na sejah bodo izvolili nove predsednike teh komisij. Prav tako v Rimu je glavni enotni odbor italijanskih železničarjev sklenil vsedržavno 24-urno stavko vseh železniških uslužbencev, če vlada ne bo na prihodnjem sestanku spremenila svojega negativnega stališča do zahtev železničarjev. Ti pa bodo stavkali tudi, če ne bi prišlo do srečanja z vladnimi predstavniki do konca tega tedna. HUDOMUŠNO... STIKALO Sredi vzgojnega popoldanskega programa kanadske televizije so kanadski otroci in njihovi star M kar obnemeli: na malem ekranu se je nepričakovano pojavila skupina popolnoma golih deklet. Pregazena od protestov se je uprava televizije opravičila, da je šlo za nepričakovano tehnično okvaro. Neki tehnik je naprtil krivdo elektronskemu stikalu: zamenjalo naj bi vzgojno oddajo s jilmom o neki reviji naturistov, ki so jo ravnokar predvajali na monitor ju televizijskega studia. ZAHTEVA PRAVICO Zahodnonemško sodstvo bo moralo v teh dneh rešiti svojski problem: 53-letni zapornik Die-trich Derz noče iz zapora, dokler ga ne bodo oprostili obtožbe, da je ubil očeta in njegovo ljubico. Derz, ki je presedel 21 let v zaporu, je bil obtožen, da je zastrupil s plinom očeta in njegovo ljubico. Sodniki so ga spoznali za krivega, čeprav je vedno trdil, da ni zagrešil zločina. «Nočem svobode — je poudaril — pač pa pravico!» MRK POMAGA STANDARDU Vsaka reč ima svojo slabo in dobro plat. Nevšečnosti so res zaradi pomanjkanja elektrike. Nihče pa še pomislil ni, da bodo statistične raziskave življenjskega standarda Slovencev v septembru nedvoumno pokazale, da se je standard izboljšal za toliko in toliko točk. Namreč — pripominja ljubljansko «Delo» — zmanjšali se bodo izdatki za elektriko .. FRANKFURT, 12. - Prejšnjo noč je izbruhnil silovit požar v nekem frankfurtskem poslopju, kjer so živeli tuji delavci, v glavnem Jugoslovani, od katerih je pet izgubilo življenje, 23 pa jih je bilo ranjenih. Policija je ugotovila, da se je požar razplamtel v zgornjem delu poslopja ter zajel dve najvišji nadstropji. Mnpgi jugoslovanski zdomci so skočili z oken gorečega poslopja, še preden so gasilci prišli na kraj požara. Ni še znano, kako je prišlo do požara. Nekateri ljudje, ki živijo v bližini trdijo, da so tik pred požarom slišali jek eksplozije. Na sliki: reševalci pomagajo ponesrečenemu Jugoslovanu. STOCKHOLM, 12. — Seizmografi švedskega geološkega observatorija v Uppsali so zabeležili podzemsko jedrsko eksplozijo v Novaji zemlji pri Artskem morju. Rušilno moč jedrske bombe cenijo okrog 5 me gaton. VATIKAN, 12. — Kardinal Rde-brando Antoniutti je sporočil, da bo v kratkem dal ostavko na mesto vodje vatikanskega urada «za ■iiiiiiiuniiiiHiii)iiiii,1i'ii|ii>'|iiiii||iiiiiniiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii|iaiiiiiiiiuMni|iii|,i||i||||||i|i||,|||>||i»"||i|,|i||ii*||,||||i||iiiiiniiinniiimiiim;miiiiiiiiiiiiHiiHiiiniiiiMiiHiiaiiil|||iiiiiii||i|l||||||||inii V PISMU M0ZAMBIŠKEGA PREDSEDNIKA ŠKOFOVSKE KONFERENCE - — Obsodba portugalskih koloaialaih oblasti Škof Teixeira obsoja pokole v kraju Wiryamu LIZBONA, 12. — Vesti o stra- . da. Portugalske oblasti do sedaj hovitith pokolih portugalskih vo- j niso črhnile še niti besedice gle- ivu ______ ______ do svobode in demokracije, poseb- demokratične in napredne politične j no še, ko le ta nasprotuje koristim poti ki jo je zatrl vojaški puč. Tz ' mednarodnega imperializma, je ob- j vernike in posvetne institucije*, za čilskih dogodkov prihaja do nas javila tudi organizacija političnih radi starosti. Kardinal je pravznoyal spoznanje, da je potrebna stalna preganjancev ANPPIA. I svoj 75. rojstni dan prejšnji mesec. jaških sil v Mozambiku na škodo domačega Črnskega prebivalstva potrjuje sedaj tudi katoliški škof iz Quilimaneja ter predsednik mozambiške škofovske konference msgr. Francisco Nunes Teixeira, ki je objavil svoje pismo z naslovom «Ecla>-cimento do presidente da conferenca episcopal de Mocambique (pojasnilo predsednika mozabiške škofovske konference). V Teixeirovem dokumentu se navajajo med drugimi krvavi dogodki do katerih je prišlo že pred več kot pol letom dni v kraju Wiryamu v okrožju Gandali. Tu so se portugalski fašistični divjaki strahovito znesli nad domačim prebivalstvom ter pobili več sto-nedolinih ljudi, črncev seve- de tega pokola, ker se pač zavedajo, da bi svetovna javnost negativno reagirala. Predsednik škofovske konference Teixeira je naslovil pred časom na generalnega portugalskega guvernerja v Mozambiku pismo v katerem pravi, da je dobro obveščen o dogodkih v pokrajini Gandali ter da je ustrezne podatke prejel od škofa v kraju Tete. Ta škof se je osebno zanimal za te dogodke ter zahteval od oblasti, naj se napravi konec vsakršnemu nasilju, ki ne bi bilo v skladu z moralo in pravičnostjo pri vojaških operacijah. Predsednik mozambiške škofovske konference pravi v pismu, da je preveril zadevne dogodke, za katere meni, da jih je treba absolutno obsoditi, posebno še zato; ker bodo škodovali stvari katoliške cerkve v Afriki, ter še posebej na prizadetem področju, potem ko bo svetovna javnost obveščena o njih. Iz tega odlomka škofovskega pisma je razvidno, da se katoliška cerkev v Mozambiku boji, da ji bodo portugalski kolonialisti spodrezali korenine, ki jo še vežejo z domačim prebivalstvom. Škof Te-ixeira obsoja sicer tudi »nasilje*, ki ga izvaja osvobodilno gibanje «Fremlino», toda v tem konkretnem primeru napada predvsem portugalske kolonialne oblasti. Pismo škofa Teixeire odkriva tragične slike razmer v Mozambiku, kjer se bije boj med portugalsko kolonialno oblastjo ter o-svobodilnim gibanjem. Portugalski kolonialisti ne izbirajo sredstev za zatiranje tega gibanja. Katoliški škofi, ki štejejo v svojih vrstah mnogo črncev, so zaskrolje-ni, ker njihovi verniki vedno bolj zahajajo v vrste borcev «Fremli' na*. Poraz < kolonialne vladavine, bi v tem primeru hudo škodoval tudi katoliški stvari v Mozambiku. Vs vojme pismu škof Teixeira omenja tudi odgovor generalnega mozambiškega guvernerja, ki pri' znava v bistvu, da je prišlo na področju do ebscesov, ki pa jih področju sodne oblasti preizku-jejo. Pozneje so osrednje portugal' ske oblasti priznale da je prišlo v nekaterih primerih do nezakonitih vojaških represalij. S svojim pismom škof Teixeira skuša ločiti svojo odgovornost od tiste, ki jo ima portugalska da-teska.