i /—enSts ZELE2bÄR
gIaSHO' D E L 0;V N EtG Ä ' ICO LEKT1V4 ŽELEZARNE

IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA NOVEMBER 1965
jjf Aglomeracija .	.	.	.	.	99,2 %
2.	Elektroplavž	.	.	.	...	.	.	101,7	“/o
3.	Jeklarna	.	.	.	.	.	.	.	.	97,3	%
4.	Valjarna......................... .	.	.	98,5 %
5.	Siva livarna............................. .	106,4 %
6.	Livarna valjev	.	.	.	.	.	.	.	.96,8	%
7.	Obdelovalnica valjev	v .	.	. 104,6 °/o
8.	Samotna .	.	.	.	.	.	,	.	,	108,0 %
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .	... 100,1 °/o
ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dnšan Burnik.
Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stanc-Soli er, Borivo j Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar -7 Tiska CP »Celjski tisk« Celje
Obdelovalnica valjev
PRVI IZPOLNILI LETNI PLAN
Delovni kolektiv obdelovalni-ce valjev se je 19. decembra 1963 zbral v obratnih prostorih na krajšo svečanost, ki ji je poleg obratovodje ing. Černaka prisostvoval tudi glavni direktor Železarne Štore tov. Voga.
Namen te prireditve je bil predvsem, dati poudarka delovnim uspehom tèga obrata, ki je z 2700 tonami obdelanih valjev realiziral plan proizvodnje za leto 1963.	,	,
Ohratovodja obdelovalnice valjev je številno zbranemu kolektivu povedal, da je obrat z današnjim dnem drugič v času svojega obstoja realiziral zadano si nalogo. Zahvala, da lahko danes s ponosom ugotavljamo o tej delovni zmagi, gre predvsem delovnemu kolektivu obdelovalnice valjev, delovodjem v obratu in vsem, ki so kakorkoli pripomogli do izpolnitve te družbene obveze. »Apeliram na ves kolektiv«,, je nadaljeval tov. ing. Černak, »da tudi prihodnje leto ne popusti-, mo, odnosno, da v mnogih stvareh še popravimo letošnje stanje. Te dni do konca leta pa založimo vse svoje moči in že dosežene uspehe še izboljšajmo.
' Za prihodnje leto nam družba nalaga še mnogo večjo nalogo. Morali bomo obdelati 4000 ton valjev, da o kokilah in obdelavi ostalih odlitkov sploh ne govorimo. Z ozirom na obstoječ strojni park, sorazmerno star, ki je že 52 % odpisan, smo pri istih pogojih dela in podobnem asortimanu kot je bil v tekočem letu, zmožni obdelati Je ca, 3400 ton valjev.
Če se sedaj vprašamo kako realizirati še razliko med 3400 in 4000 tonami, je odgovor naslednji: zmanjšati število obdelovalnih ur pri obdelavi izmečka na
minimum, povečati produktivnost dela, uvesti nekaj tehničnih in organizacijskih sprememb, morda spremeniti način stimulacije dela, zaposliti nekaj več strugarjev, da bodo izmene izpopolnjene, uvesti centralno brušenje in obratovati tudi ob nedeljah in praznikih. Za uvedbo četrte izmene se namreč kolektiv obdelovalnice valjev po izjavah navzočih sodeč ne bi navdušil«.
Obratovodja je nato predal besedo glavnemu direktorju tovarišu Vogi, ki je čestital kolektivu k izpolnitvi plana.
Med drugim je tov. direktor dejal: Menim, da bo vprašanje, kako realizirati proizvodni plan za prihodnje leto, najbolje rešil obrat sam. Zavedati se moramo, da je na izpolnitvi proizvodnega plana valjev zainteresirana poleg našega podjetja celotna jugoslovanska industrija, ki uporablja naše proizvode, zato je naša dolžnost resno pristopiti k tej odgovorni nalogi.
Podjetje in skupnost ne določata obratu, kako naj postavljen plan realizira, to naj bo stvar obratovodstva in obrata in nimamo nič proti, če z manjšim številom zaposlenih uspemo realizirati te družbene zahteve«.
Ob koncu se je obratovodja tov. direktorju zahvalil za vzpodbudne besede in v imenu kolektiva obdelovalnice valjev obljubil, da bomo tudi vnaprej stremeli za dvigom produktivnosti, kvalitete in proizvodnje, ter tako zmanjšali količino uvoženih valjev in tudi sami prešli na izvoz naših valjev. Seveda bi vzporedno s tem dvigali tudi svoje osebne dohodke, oziroma življenjski standard delovnega človeka.
Šumej
AKTIVNOST DELAVSKEGA SVETA PODJETJA
Ni slučaj, da je bila aktivnost Delavskega sveta podjetja v decembru nadvse živahna, saj je reševal naloge in sprejemal zelo pomembne sklepe Za delo podjetja kot celote in poedinih ekonomskih enot v letu 1964. Delavski svet podietja se je samo v decembru trikrat sestal in to na 26. 27. in 28. redno zasedanje.
Na 26. rednem zasedanju je obravnaval izvršitev tako finančnega kot proizvodnega plana za 11 mesecev in na osnovi predvidevanj sprejel sklep, da se letni plan i v celoti izpolni. 5 Dasi-raVno ni prekoračen plan proizvodnje za 11 mesecev, pa je močno, prekoračen finančni plan, kar je rezultat močnega kvalitetnega premika v proizvodnih obratih. Nedvomno je velika zasluga celotnega kolektiva, da še nikdar do sedaj ni bilo takega kvalitetnega premika v proizvodnii kot letos in to z istimi proizvodnimi kapacitetami kot prejšnja leta.
Delavski svet je spremenil stopnjo za izračun sredstev za investicijsko vzdrževanje v letu 1964. Za ing. Starc Milka je odobril službeno odsotnost za potovanje v ZDA, kjer bo prisostvoval poizkusom na elektroplavžu. Ing. Starc Milko potuje na stroške firme, katera ga je povabila, da prisostvuje poizkusom. Dalje je poslušal potna poročila ing. Urbančiča in tov. Arzenška, ki sta potovala v Vzhodno Nemčijo zaradi prodaje vzmetnega jekla; poslušal je tudi poročilo ing. Zakonjšek Nikolèj. ki je bil v Zahodni: Nemčiji. Ing. Zakonjšek je bil udeleženec 6-tedenskega te-čaia za merilno tehniko k podjetju Hartmann - Braunn. Delavski svet je odobril odois razho-dovanega inventarja, ki je zaradi dotrajalosti neuporaben. Sklenil je, da se nabavi nov rešilni avtomobil, ker je sedanji že tako slab, da ne odgovarja za vozi’o s pravico- prednosti. Dalie ie sklenil, da se nabavi nov kombi
»IMV«, katerega močno potrebujemo v zvezi z rekonstrukcijo. Dalje je odobril, da se podpiše poroštvena izjava za sedem milijonov dinarjev za izgradnjo poizkusne študijske koksarne v Štorah II. To naj bi bil zametek večje koksarne v Štorah. Na koncu 26. zasedanja je DS odobril, da se uvede nova avtobusna proga Osredek—Štore za delavce iz te smeri. Z uvedbo te avtobusne proge je ustreženo želji tistih delavcev, ki so bodili tudi po dve uri daleč do že’ezn'ške postaje Šentjur. Delavski svet je prepričan, da bodo člani kolektiva. ki bodo koristili to progo, zadovoljni in da bodo s svojim delom upravičili povečane izdatke za prevoze na delo. Povišal je mesečno preživnino za otroke pokojnega Purger' Ivana, ki se je svoječasno smrtno ponesrečil. 27 .in 28. redno zasedanje. De-
lavskega sveta je bilo v celoti posvečeno obravnavi predloga družbenega plana podjetja'za leto 1964. Zaradi važnosti tako pomembnega dokumenta je obravnava plana za leto 1964 bila podeljena n g dve zasedanji. Na prvem je bil obravnavan tisti del družbenega plana, ki govori o proizvodnih nalogah podjetja in posameznih ekonomskih enot, formiranih dohodka in njegovi delitvi..,V teni delu razprave je bilo govora o zastarelih agregatih. vzdrževanju in sredstvih za vzdrževanje, o sredstvih za sklade, o produktivnosti, o osvaja-janju nove proizvodnje, o tehnologiji, o fizično slabših delavcih in o drugem. Obravnava, plana je bila zelo plodna, saj gre končno za to, kakšen bo plan in kako ga bomo izvršili. V drugem delu obravnave družbenega plana, ki govori o investicijski
gradnji ali rekonstrukciji v letu 1964, pa je delavski svet razpravljal na 28. rednem zasedanju. Delavski svet je na obeh zasedanjih odobril predlagani osnutek družbenega plana za leto 1964. Tako je Železarna Štore dobila družbeni plan pred pričetkom novega leta 1964, kar bo poostrilo borbo in angažiranje vseh sil za izvrševanje plana od prvega dne v letu. Celoten družbeni plan je bil. sprejet 30. decembra, ta dan pa je v večernih urah bil stoprocentno izvršen družbeni plan fizične proizvodnje za leto 1963.
Zaradi važnosti družbenega plana za leto 1964 bo »Štorski že-, lezar« objavil izvlečke družbenega plana, katere bo pisal finančni direktor tov. Miklavc Albin.
Obratni delavski sveti so razpravljali
Obratni delavski sveti — najvišji organi družbenega upravljanja v ekonomskih enotah so v decembru preteklega leta reševali še zadnje naloge leta, za dosego čim boljših rezultatov. Različne so težave, s katerimi se delavski sveti ekonomskih enot borijo, tako različne, kot je naša proizvodnja. Delo in pravilna politika v proizvodnji ter upravljanju po ekonomskih enotah so omogočili, da je danes bogat asortiman izdelkov s katerimi se pojavljamo tako na domačem, kot ha tujem trgu. Pri takih rezultatih dela je naš upravičen ponos, da smo člani delovnega kolektiva, ki ve, kaj hoče in kaj mora storiti; da doseže zaželeni cilj. Delavski sveti ekonomskih enot se redno sestajajo in rešujejo 'težke in odgovorne naloge ne samo za lastno ekonomsko enojo, ampak pomagajo k skupnim ciljem celotnega podjetja, ki prerašča iz zastarelega v modernizirano podjetje, sicer počasi — zato pa sigurno. Pri tem se pa opira na lastne sile in rešuje tako kot je pač to najbolje.
Livarna sive liline
ODS v tem obratu ima polne roke dela, da. se reši iz pretesnih delovnih prostorov, da poveča in izboljša proizvodnjo. Več in več nodularne litine. To je zahteva trga in še bolj želja obrata, pa tudi druge litine potrebuje tržišče. Zaradi Vsega tega je ODS posvetil izgradnji nove livarne na lokaciji Štore II posebno točko dnevnega reda. Ing. Slavko Plevnik,, šef uprave osnovnih sredstev je ODS seznanil š pripravami gradnje nove livarne. Iz izvajanj ing. Plevnika je bilo spoznati, da bo livarna grajena z lastnimi sredstvi in raznimi premostitvenimi krediti in da bo proizvodnja v nòvi livarni namenjena v veliki meni za izvoz. Ustvarjena sredstva v tem obratu pa bodo za kritje posojila in pa za ostale gradnje, ki so predvidene. Predvideno je, da bi livarna začela obratovati že letos, kot prvi objekt v Štore II. Zemeljska dela so se že začela, naročena je že jeklena konstrukcija za halo, idei opreme je že tu, ostala- oorema pa bo še prišila; Člani ODS so .postavljali razna vprašanja v zvezi z gradnjo, opremo, pripravo proizvodnje, modelov, . pripravo peska, skratka postavljali so razna vprašanja in predloge z namenom, da se čimbolj .pripravijo na naloge, ki jih bodo sprejeli.. Rili so si pa edini, da takoj v začetku še ne bo mogoče imeti vse, kar si želijo in kar bi rabili za moderno proizvodnjo in da bodo morali z dobrim delom ustvariti sredstva, s katerimi bodo kupili potrebno. ,
Takoj za tem so obravnavali predloženi operativni plan za mesec januar 1964. Okoli tega je bilo mnogo razprave, posebno zato, ker še ni bilo znano, kakšne zadolžitve jim bo naložil družbeni plan. Enotno je bilo stališče, da je potrebno takoj od prvega dne zastaviti v,se, da bo proizvodnja kvalitetna in čim večja. Sprejeli so operativni plan -za januar, ki bazira na ustvaritvi v letu 1963.
Di var jii bodo storili vse, da ustvarijo čimveč v letu 1964 in s tem upravičijo napore vsega kolektiva za izgradnjo nove livarne.
ELEKTROPIAVŽ
Zasedanje ODS v tem obratu je bilo 5. decembra. V obravnavi pa so imeli temeljna načela , statuta, ki je sedaj v razpravi tudi po ostalih ekonomskih enotah. Na osnutek tega dela statuta niso imeli pripomb. V obravnavi prošenj za stanovanja nz te enote »o vsako prošnjo posebej in
temeljito obravnavali, da bi dali kar najbolj upravičen predlog komisiji pri DS podjetja. Pri tem jih je vodilo prepričanje, da je stanovanje osnova za dobro življenje in delovno vnemo vsakega delavca. Določili so prioritetno listo pr-ošnjikov te ekonomske enote in postavili zahtevo, da jo komisija v celoti upošteva.
JEKLARNA
V	tem obratu se je ODS v mesecu decembru sestal kar dvakrat. V obravnavi uspehov v proizvodnji v mesecu novembru, ko so dosegli rekordno -proizvodnjo, so ugotovili, da je plan prekoračen za 482.180 kg. K temu uspehu je poleg truda jeklarjev pripomogla redna dobava tekočega grodlja. Storilnost peči je na-rastla za 0,53 tone na uro. Izdelali so razen ene šarže vse naročene, pet šarž so pa naredili za. decembrsko naročilo. Važno pa je, da so 'bile vse šarže po kvalitetnem programu.
V	obravnavi stanovanjskih zadev za člane te ekonomske enote so se zavzeli za to, da je objektivnost pri delitvi stanovanj predpogoj in da morajo tudi dosledno upoštevali potrebe, Po temeljiti obravnavi so sprejeli prioritetni vrstni red, k-atèrega naj komisija pri DS podjetja upošteva, ko bo delila stanovanja v Gel ju in v Šentjurju.
ODS je še poslušal poročilo predsednika obratné HTV komisije o obratnih nesrečah v mesecu oktobru in novembru in o ukrepih, ki jih je predlagal v imenu komisije, da se poveča delovna in druga varnost. Nesreč, ki bi imele z-a posledico bolovanje niso imeli. Imeli šo res nekaj odrgnin, zaradi česar pa ni bilo bolovanja. Jeklarna je obrat, kjer včasih nezgode niso bile redkost, sedaj pa, ko pri reševanju HTV vprašanj vsi sodelujejo imajo zavidljive uspehe. Nemočni so .pa pri reševanju prehitrega izčrpavanja delavcev, za katere v obratu ne morejo najti lažjega dela, za težko delo pa niso zmožni. ODS je sprejel poročilo in sklenili, da se vsi predlogi za zboljšanje varnosti upoštevajo in da se ODS obvesti, če so izvršeni. HTV je področje, katerega mora imeti vsaka enota urejeno, če hoče izvrševati naloge, ki jih postavlja plan proizvodnje.
ODS je sklenil, da predlaga upravnemu odboru denarne nagrade za tov. Gračnar Ivana, Žafran Jožeta in Gorjup Jožeta, ki odhajajo v zasluženi pokoj, z željo, da bi se večkrat spomnili na one, ki so ostali.
Odobrili so' predlagani osnutek splošnega dela statuta, ki so ga imeli v razpravi .skupno z delovnim kolektivom ekonomske enote.
Sprejeli .so predlog pravilnika o povračilu prevoznih stroškov na delo. Pri tem je 'bilo največ pripomb na različne nerednosti na delavskih avtobusih, največ zaradi obnašanja poedincev, ki često pozabljajo na ponos, da so člani kolektiva Železarne Štore.
EKSPEDIT
V tem obratu so se zaradi važnosti dnevnega reda odločili za skupno .sejo ODS, sindikalnega odbora enote in osnovne organizacije ŽK. Tako so skupno obravnavali izvršenje sklepov zadnje seje ODS. V obravnavi devetmesečnega poslovanja podjetja so se največ ustavili na tistem delu poročila, ki govori o delu njihovega obrata. Ugotovili so, da se borijo z mnogimi težavami in da je njihovo delo predvsem fizično, da bi že bil čas, da še tudi njihovo delo mehanizira, kar upajo, da bo z rekonstrukcijo
urejeno. Kritizirali so povečanja nadurnega dela in poudarili, da se mora v bodoče .posvetiti kontroli potrebe po nadurnem delu. Če je potrebno, naj bi se pregledala organizacija delia v tistih enotah, kjer je največ nadur.
Predloženi osnutek statuta, ki obravnava temeljna načela, so sprejeli, pri tem pa poudarili, da bo potrebno o ostalih delih statuta temeljitih razprav, da; bo statut res zakon podjetja.
Ko so obravnavali osnutek pravilnika o povračilu prevoznih stroškov so člani ODS, ZK in Sindikalnega odbora bili mnenja, da je treba biti skrajno previden v odnosu do novosprejetih delavcev. Novosprejeti delavci s tem, ko pridejo v kolektiv, spremili ja j.o svoje življenje in s tem v zvezi doživljajo mnogo novega. Tu je potrebno, da jim pomagamo in jih pravilno Usmerjamo. Poudarili so' željo* da bi se delavci ne menjali tako .pogosto, ker to ne moti samo dela, temveč slabo vpliva na delo z ljudmi- Odločili so se, da bodo odslej imeli mesečno redne .sestanke delovnega kolektiva na katerih; bodo obravnavali tekoče
zadeve dela v podjetju in sindi-kalno-pollitičnega dela. S tem hočejo doseči, da. bo sleherni vedel, kaj se dela in kako živi v obratu in podjetju sploh,
Posebno točko dnevnega' reda so posvetili HTV vprašanjem v obratu. Ugotovili so, da vkljub izredno težki mdelovnim pogojem, .saj .so izpostavljeni vsem vremenskim neprilikamniso imeli nobene večje nesreče .pri delu. Zaščitna sredstva imajo redno na razpolago in se jih tudi redno poslužujejo. Res pa je, da je kvaliteta le-teh včasih zelo slaba. V zvezi z nošenjem zaščitnih sredstev bodo v bodoče še poostrili kontrolo nošenja in vzdrževanja, s tem bi bili znižani izdatki za nabavo le-teh. Na koncu seje .so obravnavali delovno disciplino in pa skrb za človeka in stanovanjske zadeve zaposlenih na ekspeditu. Na predlog obra-tovodstva in na .osnovi .sklepa ODS je bil premeščen tov. Kitak Edi z delovnega mesta »Transportni odpremnik« na delovno
mesto »TehtaleC na ozkotirni progi«, kar pa ni pomagalo, tudi tu je bil skrajno malomaren in nediscipliniran. Zato je ODS sklenili, da se ga premesti iz obrata ali pa odpusti. Sklep ODS je tudi bil, da se delavcem: Her-nàus Antonu, Debeljak Francu, Motoh Jožetu in Antlej Milku za določen čas odvzame pravica do povračila prevoznih stroškov, ker so neupravičeno izostajali z dela. ODS je bil prisiljen tako ostro ukrepati proti kršiteljem delovne discipline zato, ker nekaj .poedincev kvari ugled oddelka. Tudi v bodoče bo ODS tako ukrepal, kajti nedisciplina pri delu in neredno prihajanje na delo posredno vpliva na izvršitev plana .podjetja. ODS je še sklenil, da l)o posebno pazil na to, da se prepreči opijanje, tako med .službo-, kot neposredno pred nastopom .službe. Proti I kršilcem bo najostreje ukrepal.'
Ko so člani, ODS in ostali obravnavali .stanovanjske razmere, so ugotovili, kateri, so najbolj potrebni stanovanja in sklenili komisiji za razdeljevanje stanovanj predlagati vrstni red, ,po katerem naj bi člani kolektiva do-
bili .stanovanja.
Skupna seja ODS, sindikalnega odbora in oddelka ZK na ekspeditu je pokazala, da so skupne .seje koristne, posebno takrat, ko se razpravlja o tako važnih zadevah.
ENERGETSKI
OBRAT
V tem obratu sta 'bili kar dve zasedanji tekom decembra. Eden od teh je bil razširjen sindikal-Obravnavali šo osnutek statuta, nim odborom obrata in člani ZK. stroške energije, .stanovanjska vprašanja, družbeni plan za leto 1964 in tekoče zadeve zimskega poslovanja obrata. Na predlog osnutka statuta ni ODS imel nobenih pripomb. V obravnavi stroškov energije pa je ODS analiziral vse momente, ki so vplivali na znižanje ali zvišanje plansko .postavljene cene. Ugo-
tovili so,, da cena plina in pare nenehno raste in zaradi dražjih vrst premoga, katerega moramo dobivati iz Banovičev in Kaknja. Če bi slovenski rudniki lahko zadostili našim potrebam, potem bi bili pri ceni pare in generatorskega plina precej pod plansko ceno. Cena komprimiranega zraka je izpod plansko postavljene cene v glavnem zaradi visoke proizvodnje in znižanih stroškov proizvodnje. Isto velja za nizkotlačno in pitno vodo. Cena kisiku je blizu postavljene planske cene. To je v glavnem zaradi zastarelo naprave* vzdrževanja in energije. Obrat se» bora, da bi znižal ceno poedinim vrstam energije, kar mu pa' vedno Ine uspeva zaradi močno zastarelih agregatov in nenehnega naraščanja cén surovinam. >
ODS je sprejel vrstni red upravičencev za stanovanja Mn ga predlagal komisiji DS, da ga upošteva, ko bo delila stanovanja.
'V obravnavi'osnutka družbenega plana podjetja za leto 1964 je ODS energetskega obrata pregledal vse možnosti, kaj in kako bi kazalo urediti, da se zagotovi osnovne dobavne energije, ki jim je potrebna za izvršenje planskih nalog. ODS je družbeni plan sprejel in .sklenil, da se stori vse, da še omogoča ne le izvršenje, temveč prekoračenje. Težave, ki bi med letom nastale* pa bo ODS sproti reševal in zahteval od vsakega zaposlenega, da izpolni vse svoje' obveznosti. To ne bo težko, ker ima podporo in zaslombo vsega kolektiva, sindikata in ŽK.
VAEJARNA
Člani ODS obrata valjarne so se sestali 21. decembra ma svojem 23; rednem zasedanju, da bi obravnavali izpolnitev proizvodnega plana za november. ODS je ugotovil, da v mesecu novembru obrat ni v celoti izpolnil fizični plan proizvodnje, je pa finančni plan močno prekoračen ;d osle j je to najboljši mesec v pogledu realizacije in dohodka. To je pripisati veliki proizvodnji vzmeti. Tudi zastoji na progab so bili v novembru pod normativi, isto velja za poirabo generatorskega in plavžnega plina. Obrat valjarna skupno z obratom jeklarna, beleži v letu 1963 močan kvaliteten vzpon in s tem tudi močno povečan dohodek. ODS je še ugotovil, da proizvodnja kljub težavam, iki se javljajo zaradi nizke zaloge ingotov dobro teče in je z uspehi zadovoljen. Obrato-vodstvo, ODS in komerciala delajo ma tem, da bi se zaloga ingotov povečala, ker bi se zaradi vsklajenega programa- proizvodnje ista lažje odvijala.
V obravnavi HTY problematike v obratu valjarne je ODS pregledal stanje varnostnih in higienskih naprav 'v obratu in dal nekatere predloge in zahteve, da se stanje popravi, V mesecu novembru je bilo 5 manjših nezgod, ki pa niso imele posledic. Opozoril je delovodje, da poostrijo kontrolo nad , nošenjem zaščitnih sredstev in upoštevanjem HTV predpisov in navodil,
ODS je brez, pripomb sprejel osnutek Pravilnika ,o povračilih prevoznih stroškov in priporočil DS podjetja, da ga sprejme.;*
Tovariš Fridl Franc, delovodja je izpolnil pogoje za upokojitev, zato je ODS sklenil/predlagati upravnemu odboru nagrado v višini 40.000 din.
Na koncu je sprejel prioritetni ned upravičencev za stanovanja in ga predložil stanovanjski komisiji pri DS.
OSNUTEK STATUTA
Razprava o statutu
5.	ORGANIZACIJA DELITVE DELA V DELOVNI ÒRGANIZA-CIJI IN DELOVNIH ENOTAH
Za uspešno izvajanje perspektivnih in družbenih planov določi ŽŠ take organizacijske oblike, ki garantirajo najracionalnejšo delitev dela.
Za vsakokratno organizacijsko shemo delovne organizacije in delovnih enot železarne, določi centralni delavski svet strukturni plan, ki razmejuje naloge in odgovornosti posameznih enot in dela znotraj enot. Strukturni plan je sestavni del tega statuta.
S	strukturnim planom se regulirajo odnosi med enotami, njihove medsebojne odvisnosti v pogledu nalog iz vsakokratnega družbenega plana.
Strukturni plan dopolnjujejo drugi interni predpisi in organizacijski napotki, ki so potrebni za koordinacijo dela.
Organizacijsko shemo delovne organizacije potrdi CDS, ki je pristojen uveljavljati tudi spremembe. Organizacijska shema je sestavni del tega statuta.
Organizacijske oblike delitve dela se morajo prilagajati vsakokratnim družbenim planom, u-poštevajoč znanstvene ali praktične izsledke odnosno predloge, ki jih dajejo delovne enote ali posamezni člani kolektiva.
Pri določanju organizacijskih oblik in organizacijske sheme delovne organizacije, je treba poleg splošnih načel racionalne delitve dela, upoštevati še posebej pogoje za formiranje delovnih enot:
—	da so dani pogoji za take delovne enote, katerim- je možno v okviru družbenega plana določiti svoj plan dela,
—	da so dani pogoji analiziranja delovnih uspehov in stroškov,
_ — da so dani pogoji za formiranje OD po rezultatih dela,
—	da imajo delovne enote svoje organe upravljanja.
VI. Organizacija samoupravljanja
Da bi se zagotovila neposredna udeležba pri usmerjanju gospodarskega in drugega razvoja v notranjem in zunanjem življenju delovne organizacije, člani delovne organizacije uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo svoje dolžnosti upravljanja:
—	z neposrednim upravljanjem delovne organizacije kot celote,
—	z neposrednim upravljanjem delovnih enot in
—	z volitvami v organe upravljanja delovne organizacije in delovnih enot ter sodelovanjem v organih upravljanja.
Neposredno upravljanje delovne organizacije
Člani delovne organizacije ŽŠ upravljajo) to organizacijo neposredno:
—	z zborom kolektiven ; — z referendumom.
Zbor kolektiva skliče predsednik CDS ali najvišji organ sindikalne organizacije.
Sklicatelj določi dnevni red, poročevalce in zapisnikarje ter rok, v katerem morajo biti sestanki izvedeni. Razpravni material mora biti članom na razpolago vsaj 3 dni pred sestankom.
Zbor kolektiva mora biti tehnično izveden tako, da se za celotni kolektiv ali po delovnih enotah ali tudi po izmenah obravnava enotni dnevni red. Zapisnik o razpravi, predlogih in vprašanjih obravnava prizadeti organ upravljanja na prvi prihodnji seji.
V pristojnost zbora kolektiva je šteti predvsem:
—predloge za kandidaturo članov v organe upravljanja,
—	predloge za normativne akte,
—	občasna poročila o delu organov upravljanja, dosežkih poslovanja in razvojne poti delovne organizacije,
—	občasna poročila o dein in razvoju družbeno-političnih skupnosti — občine — ter političnih organizacij v del. organizaciji.
Referendum je posebna pravica neposrednega upravljanja, s katerim člani delovne organizacije odločajo o rešitvi, sprejemu ali odklonitvi posebno važnih vprašanj ali splošnega akta.
Referendum razpiše CDS, izvede pa ga njegova volilna komisija. Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
Veljavna je rešitev, za katero se odloči , najmanj 50% članov delovne organizacije ŽŠ.
Centralni delavski svet je dolžan, da najmanj 8 dni pred referendumom Seznani vse člane delovne organizacije z definitivnim osnutkom samoupravnega akta odnosno rešitvijo določenega vprašanja. Pred tem mora centralni delavski svet izposlovati mnenje zbora kolektiva in organov delovnih enot.
Z referendumom se sprejema: jo:
—	statut,
—	perspektivni plan,
—	druga vprašanja, ki so posebne važnosti za poslovanje delovne organizacije kot celote ali za poslovanje delovne enote, kot n .pa*, združevanje, [pripojitev, delitev delovne organizacije ali izvajanje del, enote in podobna vprašanja,
—	če glavni direktor stavi veto na odločitev CDS.
Centralni delavski svet je dolžan razpisati referendum, če v roku 15 dni potem, ko je sprejel posamezni normativni akt ali sklep o temeljnem vprašanju gospodarjenja in upravljanja to zahtevata dve tretjini delavskih svetov delovnih enot.
Neglede na prejšnji člen, se referendum razpiše:
—	na zahtevo centralnega delavskega sveta,
—	večine delovnih enot (svetov delovnih enot),
%— sindikalne podružnice.
Referendum organizira in izvede CDS najkasneje v 6 tednih ,računajoč, ko je bila postavljena zahteva.
Rezultat referenduma je ža organe upravljanja obvezen in ne more noben organ upravljanja skozi 6 mesecev po referendumu menjati sprejeti sklep referenduma.
Delovno enoto upravljajo člani neposredno z zborom delovne enote. V delovnih enotah, ki štejejo manj kot 30 članov, vrši zbor istočasno tudi vse funkcije organov upravljanja.
Za zbore delovnih enot se smiselno uporabljajo določila členov tega statuta.
Posredno upravljan ie delovne organizacije
Člani delovne oragnizacije ŽŠ uresničujejo svoje samoupravne pravice posredno preko organov upravljanja, toda v mejah veljavnih predpisov in določil tega statuta.
Volitve v organe upravljanja razpiše CDS v skladu z zakonitimi predpisi in tem statutom, izvede pa jih njegova volilna komisija.
Vsi člani delovne organizacije ŽŠ, ki so z njo sklenili redno delovno razmerje, imajo pravico voliti in biti voljeni v organe upravljanja.
Člani, ki jim do dneva volitev preneha delovno razmerje in tisti, ki jim je s sodbo izrečena kazen izgube volilne pravice za določeno dobo, nimajo pravic iz prejšnjega odstavka.
Organi upravljanja delovne organizacije ŽŠ so:
—	centralni delavski svet (CDS),
—	upravni odbor (UO),
—	glavni direktor.
Organi upravljanja delovnih enot so:
—	delavski sveti delovnih enot
Centralni delavski svet določi število in obseg delovnih enot na podlagi strukturnega plana in organizacije delitve dela.
Organizacijska shema samoupravljanja je sestavni del tega statuta.
Za izvajanje samoupravnih in delovnih pravic ter dolžnosti morajo delovne enote, katerim so dane pravice samoupravljanja, izpolnjevati pogoje v skladu s čl. CDS je dolžan pred ustanovitvijo preveriti, ali so zahtevani pogoji podani.
Po značaju planskih nalog so samoupravne delovne enote:
—	za proizvodnjo,
—	za pomožno proizvodnjo,
—	za vzdrževanje in
—	za splošne in strokovne službe.
Upoštevajoč principe iz prejšnjih členov, CDS razpravlja in odloči o spremebah organizacijskih oblik samoupravljanja.
Spremembe naj bi se praviloma uveljavile za določeno plansko dob je, predvsem zaradi planiranja, analiziranja rezultatov poslovanja in pogojev organizacije obračunsko-evidenčne službe.
Organi upravljanja so dolžni in delovnemu kolektivu in družbeni skupnosti kolektivno odgovorni, da dosledno in smotrno u-smerjajo delo in poslovanje delovne organizacije po statutu, perspektivnem planu, letnem planu in drugih samoupravnih aktih.
Zagotoviti morajo zakonitost dela in poslovanja, tehnološki napredek in kvaliteto proizvodnje, uresničevati samoupravne in druge pravice «lanov kolektiva, skrbeti za ustrezne delovne pogoje in odnose ter dvig osebnega in družbenega standarda članov kolektiva.
Organi upravljanja opravičijo gospodarjenje in dosežen ekonomski nčinek:
—	če so se iz ustvarjenega dohodka nadomestila sredstva, ki so bila )>ri upravljanju dejavnosti delovne organizacije porabljena,
—	če so se zagotovila sredstva za razširitev materialne podlage delovne organizacije in skupna sredstva za dviganje življenjskega standarda,
—	če so se poravnale obveznosti do družbe in
—	če so se razdelila sredstva za osebne dohodke v skladu z gospodarskimi uspehi kolektiva in posameznika.
Člani organov upravljanja so dolžni in. svojim volilcem odgovorni:
—	da vestno izvršujejo svoje funkcije v organih upravljanja, v katere so bili izvoljeni,
—	da proučujejo obravnavano materijo in zavestno ter premišljeno o njej odločajo,
—	da poročajo na zborih kolektiva o delu svojih organov upravljanja in
(Dalje na naslednja strani)
Z uvodnim delom, ki je že o razpravi, smo za statui obdelali
1.	temeljna načela
2.	splošna določila
3.	sredstva delovne organizacije ZŠ
Po načrtu zgradbe statuta sledi poglavje
4.	delovni kolektiv, pravice in dolžnosti članov delovne organizacije.
' To poglavje je v konceptu pripravljeno, vendar komisija smatra za primerno, da se razprava o tem izvrši, ko bo predhodno obdelano še
5.	organizacija delitve dela
6.	organizacija samoupravljanja
7.	planiranje v delovni organizaciji in delovnih enotah ŽŠ
8.	rezultati poslovanja (ugotavljanje in razdelitev dohodka, delitev čistega dohodka ipd.).
Z naštetimi poglavji od 5 do 8 se pravzaprav lotevamo konkretnih nalog, ki so za vsako delovno organizacijo (podjetje) zelo različne. Gre za tista določila, ki orientirajo celotno delo, zaradi katerega govorimo o vprašanjih organizacije delitve dela, oblik samoupravljanja, planiranja in analiziranja delovnih dosežkov in podobna vprašanja. Vsa ta so med-séboj tesno povezana.
ORGANIZACIJA DELITVE DELA
Z določitvijo organizacijskih oblik delitve dela nastajajo temelji — osnove — za formiranje enot samoupravljanja, k temu pa sledijo napotki '■— določila za načrtovanje — planiranje in tehnika obračunavanja ter o zvezi s tem ugotavljanje celotnega in čistega dohodka.
Snovanje organizacijskih oblik delitve dela je nedvomno eno izmed stalnih nalog delovne organizacije. Kadar neko delo ne uspeva, navadno kritiki odkrijejo poleg drugih vzrokov največkrat slabost organizacije dela. Številne razprave o statutu so potrdile, da je večina delovnih organizacij prav v tem problemu, ki do kraja itak ni nikoli rešen v podjetju, obtičala.
V naši delovni organizaciji smo vpraašnje organizacije delitve dela, v z vezi z izdelavo statuta, smatrali za primarno nalogo. Zato so razprave o tem potekale skozi vse leto intenzivneje kot kdaj poprej.
Dvoje načelnih stališč smo medtem izkristalizirali:
1.	vprašanje organizacije delitve dela mora biti kolikor mogoče do podrobnosti obdelano.
2.	organizacija dela mora biti elastična in glede na zahteve iz družbenega plana prilagojena, torej spremenljiva.
Za uresničenje navedenih dveh
stališč smo o razpravah ugotovili potrebo, da se za organizacijo delitve dela (ki je v statutu — osnutku le skromno, načelno obdelana), pripravi samostojni normativni akt.
V	samem osnutku imenujemo ta normativni akt strukturni plan ali, če bi ga imenovali tudi načrt organizacije delitve dela s pristojnostmi.
Zakaj samostojni normativni akt (kakor npr. pravilnik o formiranju in delitvi osebnega dohodka, pravilnik o delitvi čistega dohodka)?
Prvič zato, ker je to izredno obširna snov, ki bi sam statut preobremenila,
drugič, ker je z normativnim aktom — strukturnim planom — možno občasno spreminjanje, česar ne bi mogli doseči s statutom, ki se z referendumom sprejema za daljši čas.
Strukturni plan ali načrt organizacije delitve dela s pristojnostmi, bi CDS sprejel še pred samim statutom.
V	diskusiji bo torej razčiščeno, ali je komisija zavzela pravilno stališče!
Kaj vsebuje strukturni plan?
V prvem delu ima ta akt določila okvirnih pristojnosti po se kr torjih, določila o organizacijski shemi, pristojnosti spreminjanja organizacijskih oblik, drugi del vsebuje organizacijske sheme delovne organizacije (podjetja) in sheme po sektorjih, tretji del pa so podrobno opisane pristojnosti po sektorjih, oddelkih, obratih in tudi po samostojnih referatih strokovnih služb. Ta tretji del je izredno obširen in vsebuje zadolžitve za celotni mehanizem poslovanja.
Poleg internih pravil o poslovanju, ki ga predpiše glavni direktor, se ta akt dopolnjuje še z navodili, okrožnicami,, o končni fazi pa še z opisi delovnih mest, ki so bili letos komisijsko obdelani hkrati z analitično ocenitvijo.
Iz tega sledi zaključek, da smo obdelali vse pristojnosti od vrha navzdol in obratno, kakor tudi obveze koordinacije dela med sektorji, obrati in posameznimi službami.
CDS bo torej z navedenim strukturnim planom sprejel normativni akt, ki generalno deli pristojnosti (pravice in dolžnosti) po vseh delovnih mestih tako, da to predstavlja ob sedanjih pogojih najracionalnejšo delitev dela.
Ta material, ko bo definitivno potrjen, pa je osnova za krojenje določil, ki se tičejo uvodoma navedenih poglavij (6. 7. 8).
ORGANIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA
Organizacija samoupravljanja je s statutom opisana enkrat glede oblik izvajanja pravic in dolžnosti upravljanja, obdelani so pojmi samoupravnih aktov, konstituiranje organov in končno pristojnosti organov upravljanja. Vsa določila po prednjih vprašanjih so obdelana le principialno, ker bi se podrobnosti morale obdelati s posebnimi normativnimi akti. Tako bi se predvsem pristojnosti organov upravljanja morale prikazati v tozadevnih poslovnikih.
Ob študiju osnutka statuta je bilo mnogo razprav glede oblikovanja enot samoupravljanja. V našem statutu nismo posebej označevali ekonomskih, obračunskih in predračunskih enot, ker definicij za take nazive skratka nismo našli. Zato smo predlaagli, da se oprimemo enega naziva, tj. delovne enote.
Delovne enote
so na podlagi org. sheme krojene za proizvodnjo, pomožno proizvodnjo, vzdrževanje in splošne službe.
(Nadaljevanje na 4. strani)
OSNUTEK STATUTA OSNUTEK * STATUTA OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA OSNUTEK, * STATUTA OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA OSNUTEK
—	da vestno ter disciplinirano izvršujejo svoje delo na delovnem mestu in se aktivno u-dejstvujejo v družbeno-politič-nem delu.
Če organi upravljanja ali njegovi posamezni, člani ne izvršujejo svojih nalog v skladu s prejšnjimi členi tega statuta, se lahko po postopku, ki je določen z zakonitimi predpisi in določili tega teksta, odpokličejo pred potekom mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni.
(Glede imunitete, kakšne Ugodnosti, pravice posebnega značaja, odpoved)?
Samoupravni akti
Delovni kolektiv in organi u-pravljanja urejajo odnose v delovni organizaciji s pomočjo samoupravnih aktov: statut,
—	perspektivni plan,
—	letni družbeni plan,
—	normativni akti (pravilniki in poslovniki),
iWSr sklepi in odločbe.
Vsi samoupravni akti morajo biti v skladu s splošnimi in zakonitimi predpisi kot tudi z višjimi samoupravnimi akti delovne organizacije.
STATUT je temeljni in najvišji samoupravni akt delovne organizacije. Osnutek statuta sprejme CDS na podlagi predhodne obravnave z zborom kolektiva in organi delovnih enot, potrdi pa ga kolektiv z referendumom.
. Osnutek statuta se pred referendumom predloži občinski skupščini Celje v razpravo.
PESPEKTIVNI PLAN ŽŠ je temeljni akt poslovanja delovne organizacije in njenega razvoja za dobo več let.
Perspektivni plan sprejme delovni kolektiv z refendumom po istem postopku, kot se sprejema statut delovne organizacije.
LETNI DRUŽBENI PLAN, proizvodni in finančni plani, so temeljni akti poslovanja za dobo enega leta, v skladu s perspektivnim planom delovne organizacije. Te plane sprejema in potrdi CDS po predhodni obravnavi z zbori kolektiva in organi u-pravi ianja delovnih enot ter uskladitvi z družbenimi plani po-litičnih-teritorialnih enot, družbenim planom občine Celje.
NORMATIVNI AKTI so pravilniki in poslovniki. S pravilniki se urejajo posamezna področja odnosov v delovni organizaciji. S poslovniki se predpiše postopek in način dela samoupravnih organov.
Pravilnike in poslovnike sprejema CDS na podlagi predhodne obravnave z zborom kolektiva in organi delovnih enot. CDS lahko pristojnost sprejemania prenese tudi na UO ali na DSE za zadeve, ki jih smatra, da jih navedeni organi lahko samostojno obravnavajo.
SKLEPI so samoupravni akti vseh samoupravnih organov delovnega kolektiva ŽŠ in njenih delovnih enot; s katerimi ureia-jo zadeve iz svojega delovnega področja.
Sklepi so lahko normativnega ali izvršilnega značaja, imajo pa lahko značaj napotka ali tolmačenja za enotno uporabo zakonitih in normativnih aktov upravljanja v delovni organizaciji.
Sklepi, ki so izdani za izvršitev letnega družbenega plana, se uporabljajo za čas, za katerega je izdan letni družbeni plan.
ODLOČBA je izvršilni samoupravni akt, s katerim pristojni organ upravljanja ali njegova pooblaščena komisija, glavni direktor ali pooblaščena upravna služba objavi rešitev za določeno zadevo iz svojega delovnega področja.
Odločbe morajo temljiti na zakonu ter normativnem aktu ali sklepu organa upravljanja.
Za smotrno izvajanje tega statata je CDS dolžan, da sprejme naslednje pravilnike:
—	o delitvi čistega dohodka,
—	o delitvi osebnih dohodkov,
—	o higiensko-tehnični varnosti,
— o članstvu v delovni organizaciji ŽŠ (del. razmerja) itd.
Pripomba: Obravnava naj se, kateri normativni akti so obvezni, da jih sprejme CDS!
CDS sprejme pravilnike tudi v drugih zadevah, za katere smatra, da je tak akt potreben, ali če se tak akt zahteva s splošnimi zakonitimi predpisi.
Za izdelavo osnutkov samoupravnih aktov se CDS posluži organov upravljanja v delovnih enotah, svojih stalnih ali začasnih komisij ali posebnih v ta namen določenih strokovnih komisij, odnosno strokovnih služb.
Glede na vsebino in pomen posameznega samoupravnega akta določi CDS tudi postopek obravnavanja po vnaprej določenih terminih.
Samoupravni akt dobi svojo veljavo z datumom, ki ga določi CDS.
Objava samoupravnih aktov se izvrši na običajen način (oglasna deska, Štorski železar in podobno).
Konstituiranje samoupravnih organov
Vsi samoupravni organi v delovni organizaciji se konstituirajo z neposrednim in tajnim glasovanjem.
CDS razpiše volitve v roku, ki ga določi pristojni družbeni organ. Hkrati z razpisom imenuje CDS komisijo za izvedbo volitev in komisijo za volilni imenik.
CDS se voli izmed članov delovne organizacije na vsakih 50 članov po enega.
Delovne enote, ki štejejo manj kot 50 članov, imajo izjemno pravico prav tako do enega člana CDS.
CDS hkrati z razpisom za volitve določi število kandidatov po posameznih delovnih mestih.
CDS se voli na podlagi enotne kandidatne liste, ki jo predloži sindikalna podružnica ŽŠ.
CDS se voli za mandatno dobo dveh let, vsako leto pa se na novo izvoli polovica njegovih članov. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član CDS. Direktor ne more biti član CDS.
CDS in poedini člani še lahko odpokličejo tudi pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
Predlog za odpoklic celotnega CDS vloži zbor kolektiva, če tako odločijo sestanki, na katerih
je sodelovalo več kot ena četrtina zaposlenih.
Pripomba: Sindikalna podružnica predlaga, da mora za to sodelovati vsaj 50% zaposlenih.
Predlog za odpoklic posameznega člana CDS vloži zbor tiste delovne enote, v kateri, je ta član zaposlen.
Predlog za odpoklic celotnega CDS ali posameznega člana CDS lahko vložili tudi drugi z zakonom določeni upravičenci.
Predlog za odpoklic mora biti pismen in obrazložen.
Predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji CDS, ki je dolžna o tem obvestiti CDS. Će so podani vsi zahtevani pogoji, CDS razpiše referendum o odpoklicu celotnega CDS.
Će referendum predlog o odpoklicu potrdi, CDS razpiše nove volitve in hkrati sprejme sklep o svojem razpustu.
Pri odpoklicu posameznega člana CDS se izvrši referendum v tisti delovni enoti, ki je tega člana izvolila.
Centralni delavski svet izvoli iz svoje srede:
—	predsednika,
—	namestnika predsednika in
—	stalnega zapisnikarja.
Centralni delavski svet voli
upravni odbor, ki šteje 9 članov, od katerih mora biti najmanj 5 članov centralnega delavskega sveta.
Glavni direktor je po svojem položaju član UO.
Upravni odbor voli iz svoje srede predsednika, ki mora biti
član centralnega delavskega sveta, namestnika predsednika in stalnega zapisnikarja. Glavni direktor ne more biti predsednik upravnega odbora.
Mandatna doba UO traja eno leto. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član UO.
Centralni delavski svet voli stalne in občasne komisije, katerih predsedniki morajo biti iz vrst elanov centralnega delavskega sveta.
Stalne komisije CDS so: ,
—	komisija za gospodarska in finančna vprašanja,
—	komisi ja za plan ter tehnična in razvojna vprašanja,
—	komisija za zdravstveno in tehnično varnost delavcev,
—	kadrovska komisija,
, — komisija za pritožbe glede delovnih razmerij,
—	komisija za kaznovanje kršitev delovne discipline in sa-
RAZPRAVA
(Nadaljevanje
Osnova za formiranje delovne enote-je podana, če je možno enoti
—	določiti plan dela (proizvodni ali predračunski)
—	analizirati delovni uspeli in stroške
—- formirati organe upravljanja, dela in
—	formirati organe upravljanja
Skladno z organizacijo delitve
dela imamo na ta način doseženo tudi enotnost v pogledu strokovnega vodenja in samoupravljanja, tako da teh pojmov ne ločimo vsakega zase. Za razliko od sedanje prakse bi torej ne bila ena predračunska enota (ki 'je imela zapopadenih kar 5 sektorjev), pač pa delovna enota npr. za komercialni sektor posebej, kadrovski posebej, finančni posebej itd), da ne govorimo o delovnih enotah proizvodnje in vzdrževanja, ki so že sedaj bile vsaka zase.
Vsaka delovna enota bi torej ob organu samoupravljanja imela enega odgovornega vodjo, s čimer preprečimo dvotirnost ali nesklad- „ nost ali neopredeljena odgovornost, ki se pri drugačni organizaciji kaj hitro pojavi.
Do takega stališča smo prišli na podlagi študija strukturnega plana.
Glede na principe, ki smo jih določili za formiranje delovnih enot, moramo, sedaj preizkusiti, ali so v celoti upoštevani, da si zagotovimo enotnost pri gospodarjenju v določeni delovni enoti.
PLANIRANJE
Če k temu dodamo še kratko pojasnilo glede planiranja, bomo ugotovili, da bodo članom kolektiva razumljive naloge iz družbenega plana šele tedaj, ko bodo te razdeljene po enotah, Prav je, da si vsak član odmeri dozo prizadevanja za celotni družbeni plan podjetja, toda še bolj je prav, da ima jasno in konkretno nalogo za delovno enoto, v kateri dela. Tak plan po enotah pa je možno napraviti tudi za splošne službe, le da"se po vsebini razlikujejo od planov v proizvodnih enotah. Za enote nastopajo pač različna merila, ki jjh je. treba ugotoviti in po možnosti število kriterijev stalno večati.
Delovne enote bodo zato poleg akcijskih programov, ki so pri nas že v navadi, morale same podrobneje 'izdelati plan svojih nalog. Tako bodo mogle spremljati in sproti analizirati rezultate dela.
S tako kontrolo poslovanja pa se . ustvarja garancija za napredek. CDS bo ob decentralizaciji obvez lažje Usmerjal celotno dejavnost, skrbel za nadaljnje izboljšave, koordinacijo med enotami itd. Iz sheme, ki je priložena osnutku statuta je razvidno, kakšna je organizacijska delitev dela ob sedanjih pogojih in kakšna je
moupravnih predpisov.
Občasne komisije CDS se volijo za reševanje posameznih vprašanj.
Pripomba: sedaj je mnogo več komisij. Razprava naj odloči, katere pridejo v poštev.
Glavnega direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa CDS na predlog razpisne komisije po pogojih in postopku, kot to določa zakon.
: Glavni direktor se imenuje za čas, ki ga določa zakon in je po istem postopku lahko znova imenovan. CDS ali drug pristojni organ lahko ob pogojih, ki jih določa zaikon. razreši direktorja še pred potekom časa, za katerega je bil imenovan.
Skladno s členom . ki določa število in obseg delovnih enot (org. shema samoupravljanja), CDS razpiše volitve v delavske svete delovnih enot. Volitve v delavske svetè delovnih enot se razpišejo hikrati z razpisom volitev v CDS.
Delavski išveti delovnih enot (DSE) se volijo izmed članov delovne enote. Število članov DSE določi CDS,
V delovnih enotah, ki štejejo pod 30 članov, prevzamejo funk-
O	STAT UTU s 3. strani)
temu analogno krojena tudi organizacija samoupravljanja.
REZULTATI POSLOVANJA
Poglavje o ugotavljanju rezultatov poslovanja ima dobršen del takih določil, ki so posledica obstoječih zakonitih predpisov. Tudi ugotovitev in razdelitev dohodka se določa z vsakokratnimi predpisi, zato je odprto vprašanje, ali smo z osnutkom ta del statuta pravilno rešili. Verjetno smo se glede tega spustili v podrobnosti, ki V statut ne spadajo.
Bolj se nam zdi aktualen del, ki govori o rezultatih poslovanja po delovnih enotah. V statutu omenjamo obračunsko shemo, ki je interesantna zato, da bi se spoznali' z elementi kalkulacije ih obračuna, ki jih sedanja tehnika obračunavanja zmore.. Seveda ostaja težnja, kar je zagotovljeno s posebnim členom v statutu, da se obseg kriterijev obračuna stalno veča in s tem pripomore k hitrejši in jasnejši analizi poslovanja. ■
Določila, ki se nanašajo na delitev čištega dohodka in formiranje skladov, so principialnega značaja. Glede tega se naslanjamo na pravilnik o delitvi čistega dohodka, pravilnik o formiranju in delitvi osebnega dohodka.
Za člane' kolektiva je vsekakor zelo zanimivo vprašanje decentralizacije skladov. Razprava v tej smeri naj ugotovijo upravičenost delitve sredstev z vidika fentabi-litetnega računa. Pri tem ne Sme izostati analiza o obvezah po enotah, saj bi tudi to hkrati z delitvijo skladov spadalo v pojem decentralizacije.
Ali je v tej Situaciji, ko smo že v rekonstrukciji, možno gospodariti decentralizirano tako p pogledu dèlitve skladov in pogledu delitve obvez (nabava osnovnih sred-Železar,	43
štev, velika popravila, obratni skladi), bi pokazale analize — izračuni!
Iz prakse lahko trdimo, da je združevanje sredstev in usmerjanje teh po nekem prioritetnem planu ■vsekakor najbolj smotrno. Zlasti velja to za našo delovno organizacijo.
Ob planu rekonstrukcije in sedemletnem planu ne bi smeli dopuščati, da se sredstva decentralizirajo v prid posameznih enot, ki bi bogatele, a druge močno zaostajale, pa naj bo to v pogledu vzdrževanja, investicij ali osebnega dohodka, če vemo, da so si sicer enote med seboj v odvisnosti.
Tudi ob centraliziranih skladih in obvezah mora biti vodilo izračun produktivnosti, rentabilnosti ter usklajenost družbenega in osebnega‘standarda.
Osnutek statuta upošteva prej navedene principe in je prav, da se o njih temeljito razpravlja.
cijo delavskega sveta zbori delovnih enot.
Varianta:
da se volijo odbori delovnih enot, morda celo tako, da se v enotah s predračunom tudi, če- štejejo več kot 50 članov ,volijo prav tako odbori.
Delavski sveti delovnih enot se volijo na podlagi enotne kandidatne liste, ki jo predloži sindikalna podružnica ŽŠ,
DSE ise voli za mandatno dobo dveh let, vsako leto pa se <na novo izvoli polovica njegovih članov, Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član DSE.
Vodja delovne enote ne more biti član DSE.
Vodjo delovne enote imenuje upravni odbor delovne organizacije na podlagi predhodnega javnega razpisa.
Odločbo o imenovanju izda glavni direktor.
Določila tega statuta (ki se nanašajo na odpoklic) se analogno uporabi ja jo tudi za delavske svete enot ali njihove čla.ne.
DSE lahko izvolijo stalne ali občasne komisije, katerih predsedniki morajo biti člani DSE.
(dalje na naslednji str.)

OSNUTEK STATUTA # OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA *• OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA
CENTRALNI DELAVSKI SVET
Centralni delavski svet je najvišji organ opravljanja v delovni organizaciji ŽŠ, ki v okviru zakonitih določil, statuta in perspektivnega plana delovne organizacije sprejema samoupravne akte in odloča o temeljnih vprašanjih gospodarjenja, pesiovaiRja in razvoja.
Način poslovanja, obseg pristojnosti posameznih organov upravljanja in koordinacije dela ureja in določa centralni delavski svet s posebnimi poslovniki, katerih določila inoirajo biti v skladu z zakonitimi predpisi in tem statutom.
Poslovniki iz prejšnjega člena morajo obsegati zlasti ;
■n-òpis pristojnosti organov samoupravljanja;
. — pravice in dolžnosti predsednika in članov organov samoupravljanja;
—	način priprave in .sklica zasedanj, .sklepčnost, sprejemanje sklepov, zapisniki in podobno.
V pristojnost centralnega delavskega sveta je poleg zadev, .ki jih določajo zakonski in ostali predpisi, določila tega statuta, šteti zlasti naslednje dolžnosti:
—	sprejem normativnih aktov ŽS;
—	sprejem letnega družbenega plana in pripadajočih planov po posameznih področjih dela;
i — sprejem akcijskega programa;
—	sprejem zaključnega računa, kvartalnih obračunov poslovanja;
■	— i odločitev o najemanju posojil za izgradnjo in družbeni standard;
—	odločitev o merilih delitve čistega in osebnega dohodka;
' —^odlocitèv o nabavi in odtujitvi osnovnih sredstev;
—	odločitev o poslovnem sodelovanju in poslovnem združevanju j
, — odločitev o združitvi drugih delovnih organizacij z železarno ali razdružitvi posameznih delovnih enot iz delovne organizacije;
—	odločitev o organizaciji delitve dela in organizaciji samoupravljanja.
O zadevah, naštetih v prejšnjem členu, mora CDS obvezno organizirati razprave v zborih delovnih enot in n jihova mnenja upoštevati pri svojih dokončnih odločitvah.
UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor je izvršilni organ CDS.
UO je odgovoren za redno in enotno izvajanje poslovne politike, ki jo določa CDS.
Ciani upravnega odbora so za svoje delo v upravnem odboru odgovorni kot uradne osebe. Dolžni so spoštovati gospodarske tajne delovne organizacije ŽS.
Po načelu iz prejšnjega člena je upravni odbor dolžan:
—	organizacijsko in strokovno usmerjati delo delovnih enot po pristojnostih, ki so določene s strukturnim planom in organizacijo delitve dela;
—	predlagati spremembe' v strukturnem planu in organizaciji delovne organizacije, delovnih enot ali posameznih služb;
—	skrbeti za koordinirano in redno izvajanje letnega idružbe-nega plana ter drugih obvez po vseh delovnih enotah ŽS;
—	skrbeti za redno izvajanje določil normativnih aktov delovne organizacije, v ta namen izdajati načelne sklepe in tolmačenja za enotno uporabo;
—	analizirati poslovanje in dajati napotke, ki so skupnega pomena za ves kolektiv;
.predlagati CDS v obravnavo in sprejem normativnih aktov, družbenega plana, zaključnega računa, periodičnih obračunov in drugih analiz poslovanja in tekočih problemov skupnega pomena;
—	odločati o zasedbi vodij delovnih enot -na podlagi razpisa in predloga kadrovske komisije pri CDS;
■	'’ite- odločiti o pritožbah in prošnjah članov -delovne organizaci-
je -zoper odločbe direktorja ali pooblaščenih služb, če se tičejo -pravic, in dolžnosti iz medsebojnega delovnega razmerja;
—- odločiti o prošnjah družbenih organizacij in posameznikov, ki se nanašajo na koriščenje centralnih Skladov in sredstev ŽŠ;
— odločiti o strokovnem izobraževanju in štipendiranju;
I	'č^jlodločiti o službenih potovanjih članov ŽS v inozemstvo;
—: nadzirati, da se sredstva •skladov ŽŠ uporabijo za namene, kot je določeno to z družbenim planom.
Upravni odbor je tudi pooblaščen za druge zadeve, če tako določajo zakoniti predpisi ali normativni akti delovne organizacije ŽŠ.
Sklepi in napotki UQ so. obvez-ni za vse organe delovnih enot, vendar UO z njimi ne sme posegati v pristojnosti in pravice, ki so delovni enoti zajamčene s statuto m, družbenim -planom in normativnimi akti ŽS.-
Pritožbe zoper sklepe UO sprejema CDS, ki odloča -dokončno.
Za posamezna področja svojega delokroga lahko ÜO imenuje svoje stalne ali občasne komisije, tki delujejo kot pomožni strokovni organi. UO lahko take -komisije pooblasti, da delujejo-kot izvršni organi.
Zoper sKtepe teh komisij se člani delovne 'organizacije lahko pritožijo na upravni odbor.
Pristojnosti in po-obiastil-a teh komisiji določi upravni -o-dbo-r s posebno.odločbo, ki jo' mora .potrditi centralni delavski svet.
GLAVNI DIREKTOR
Glavni direktor je upravni organ detóvhe organizacije ŽS in disciplinski starešina za vse člane delovne organizacije.
Glavni direktor je odgovoren samoupravnim organom ŽŠ kot organom družbenih skupnosti za zakonitosti dela deloynè organizacije ter za izpolnjevanje njenih z zakonom in s tern statutom ali samoupravnimi akti določenih obveznosti.
Za izvajanje perspektivnih, letnih družbenih in vsèh drugih planov je glavni direktor hkrati glavni organizator in osebno odgovoren samoupravnemu organu CDS.
Za strokovno izvrševanje vseh zadev skupnega pomena za celotno delovno organizacijo, se glavni direktor orientira po strukturnem planu, katerega predlaga CDS y odobritev. V zvezi js prednjim določi glavni direktor organizacijo -dela z delitvijo posameznih pristojnosti — organizacij. Shemo 'delovne organizacije, katero odobri .centralni delavski svet.
Glavni direktor Izvaja sklepe centralnega delavskega sveta -in upravnega odbora neposredno ati posredno ali posredno -preko vodij -delovnih enot. V ta namen daje ustmene ali pismene naloge bodisi -delovnim -enotam ali posameznim odgovornim članom delovne organizacije.
Glavni direktor se pri vodenju •delovne organizacije lahko posluži 'posvetovalnega organa I— strokovnega kolegija, ki -ga v ta namen imenuje sam.
Strokovni kolegi j ne more prevzeti v reševanje zadev, ki spadajo v pristojnost samoupravnih organov.
Glavn-i direktor je pooblaščen zadržati izvršitev nezakonitega sklepa centralnega delavskega sveta. V tem primeru mora postopati po določilih zakona.
Glavni direktor zastopa delovno organizacijo ŽŠ pred državnimi in drugimi organi in v njenih pravnih razmerjih do tretjih oseb.
Pogodba je veljavna in zavezuje delovno organizacijo ŽŠ, ko jo podpiše direktor ali od njega pooblaščena oseba.
Pri sklepanju pogodb in prevzemanju obyez, je glavni direktor dolžan, da upošteva letni družbeni plan in druge samoupravne -akte ter sklepe organov upravljanja.
Glavnega direktorja nadome-: štuje v- njegovi odsotnosti tehnični direktor. Namestnik glavnega direktorja v času, ko nadome? stuje glavnega direktorja, ima vsa .pooblastila glavnega direk? to r ja in opravlja tudi funkcije člana UO.
Glavni direktor je dolžan, da centralnemu delavskemu svetu in upravnemu odboru redno poroča o rezultatih poslovanja in gospodarskem stanju delovne organizacije, tako kot to določajo zakoniti predpisi ali določila sa? moupravnih aktov delovne erga? nizacije, odnosno po posebni zahtevi samoupravnih organov.
PELAVSKI SVETI DELOVNIH ENOT
Delavski sveti delovnih - enot, u-stanoyl jeni po določilih tega statuta, so organi upravljanja, ki v okviru zakonitih določil 'statuta in perspektivnega ter družbenega plana, letnega in mesečnih operativnih planov samostojno sprejema Sklepe za izvajanje planskih nalog, ki se tičejo delokroga delovne enote.
Delavski svet delovne enpte je ■pristojen, da:
—	predlaga CDS planske obveze za letni družbeni plan;
—	prevzame Obvezo iz letnega družbenega plana, ki ga potrdi CDS;
—	sprejema mesečne operativne plane v skladu z operativnimi plani ostalih delovnih enot ob koordinaciji priprave proizvodnje;
ir- obravnava gospodarjenje z osnovniimi sredstvi v svpjj delovni enoti in daje predloge za npo? rabo sredstev amortizacije in investicijskega vzdrževanja.
—	odloča o vstopu in izstopu članov v delovni enoti, praviloma preko centralne kadrovske komisije in v sodelovanju s kadrovsko službo v Žš;
' -rb obravnava sklepe! in napotke UO in CDS;
—	obravnava poslovni uspeh
svoje delovne enote po ppkaza-teljih obračuna in svoji lastni evidenci, ali posebnih analizah Zelezar	34
poslovanja;
'd&je mnenja M priporočila k prošnjam in pritožbam, ki jih člani delovne enote dajejo ua UO ali CDS;
—	odločajo o zadevah, za katere so pristojni po določilih normativnih aktov ali -o tistih, za katere «o posebej pooblaščeni;
A? : skrbijo za Stalno povezavo s političnimi organizacij ami svoje delovne en-pte;
—	nadzirajo izvajanje določil samoupravnih aktov, kolikor se tičejo delovne 'enote, zlasti še HTV predpisov;
—.pomagajo vodji .delovne ©note pri izvajanju njegovih pooblastil, ki jih ima -kot disciplinski starešina in strokovni vodja enote;
—	obravnava problematiko, ki jo .sporoča vodja delovne enote in o rešitvi sprejema ustrezne sklepe, pomembne za delovno .enoto in V'Se njune člane;
—	sprejema akcijski program za izvedbo letnega plana enote in analizira mesečno izvrševanje;
—	sprejema interne pravilni? ke o normah;
—	občasno poroča o -svojem delu zboru delovne enote, sprejema in obravnava predloge članov in ustrezno ukrepa.
Za posamezna vprašanja svojega delokroga lahko delavski svet delovne enote imenuje .stalne ali občasne komisije, ki imajo značaj posvetovalnega organa.
?. PLANIRANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI IN DELOVNIH ENOTAH ŽŠ
Delovna organizacija sprovaja poslovno politiko v mejah enotnega gospodarskega sistema in mejah smernic, ki jih predvidevajo perspektivni in enoletni družbeni načrti družbeno politične skupnosti. Pri določanju po-
slovne politike upošteva delavna organizapija činitelje tržnega
mehanizma Ih 'lastno gospodarsko
moč.
V	smeri ugotavljanja čim-Ugodnejših' ppgojev razvoja, pred-Ysem za dalo. in pridobivanje do? h-odka, menil notranje delitve dohodka, uresničevan ja načel -delitve po delu, enotnosti poslovanja, razvoja materialnih osnov, sprejema delovna organizacija perspektivni ip letni družbeni plan.
'Organi .upravljanja in vodenja morajo na podlagi predhodnih anali? poslovanja predpisati metodološke osnove, na .podlagi katerih se izdela .perspektivni ali letni -družbeni .plan.;
Za uresničenje v planih določenih razmerij, izdaja CDS ŽŠ normativne akte s področja planiranja in poslovanja, ustanavlja s plani interne instrumente notranje delitve dohodka in skladov ter določi ukrepe za izvajanje .planirane p-pslovne .politike,
Delovna organizacija ŽŠ au-a? lizira in kontrolira rezultate izvajan ja poslovno politike. V ta namen si -mora zagotoviti in ustvariti sistem koordinacije dela, .določen s tem statutom, z delitvijo planskih nalog po enotah, podkrepljen S .samoupravnimi akti, tekočimi dogovori in sklepi.
Perspektivni plan
Zaradi -uresničevanja načel, i? perspektivnih planov družbenp-'palitičnih -skupnosti ip skladnega razvoja materialnih proizvodnih isil v‘ delovni .organizaciji ŽŠ, sprejme ta perspektivni plan, tj. večletni gospodarski plan.
V	načelu mora perspektivni plan vsebovati ‘-naslednje globalne elemente:
’ ’— planske naloge, ki so bile določene za preteklo obdobje; wSsß .izvršitev planskih nalog v preteklosti;
—	osnovni cilji in naloge plana iza naslednje obdobje in
—	ukrepi za zagotovitev plana.
V	zvezi s prejšnjim členom mora perspektivni plan vsebovati:
—	.splošne karakteristike dosedanjega razvoja;
r-7 pregled dosedanjih investicijskih naložb;
—	izkoriščanje kapacitet:
—	razvoj fcppp prači j.e;
—	problematiko oskrbe hl plasman;
-— rgizvoj tržišča in probleniaji? Jta izvoza;
—	zaposlenost, problem kadrov, produktivnost dela;
' — problematike notranje organizacije, samoupravljanja;
—	delitev celotnega' dohodka, dohodka in osebnega dohodka;
- ì— znanstveno raziskovalna dejavnost;
—	obseg in struktura proizvodnje po količini in vrednosti;
—	pregled investicijskih naložb iz opisom objektov v naslednjem obdobju;
.— način financiranja bodočih investici j ;
—	pogoji za rentabilnost proizvodnje
ter druge analitsko-planske kazalce, s katerimi se prikaže bodoče .proporce materialnih in proizvodnih sil -delovne organizacije.
Letni družbeni plan
Delovna organizacija ŽŠ si z družbenim planom za dobo enega leta ureja ekonomsko in tehnološko problematiko razvoja materialnih proizvodnih sil, ustvarjanju in delitvi dohodka. CDS sprejme družbeni plan potem, ko iso ga -delovne enote obravnavale ha svojih zborih in .svojih organih upravljanja.
Družbeni plan -mora vsebovati planske naloge za:
—	^realizacijo gotovih izdelkov;
—	obseg proizvodnje;
—	stroške in ekonomičnost poslovanja;
—	inyes.ticije in nadaljnji raz-, voj kapacitet;
—	formiranje in razdelitev celotnega dohodka, čistega dohodka.
Družbeni plan se, mora orientirati po perspektivnem planu delovne organizacije in po situačj? ji, ki jo narekujejo družbenj plani družben-o-Rolitičnih skupnosti ter zakoniti predpisi.
Letni družbeni plan obsega; plah. prodaje s. tržno analizo, plan investicij,
proizvodni plan is kap.aeitetni? mi, materialnimi izračuni, plan vzdrževalnih del, plan energetskih -potreb,
• plan investicijskega vzdrževanja,
plan osvajanja in kvalitetni program,
plan delovne sile in plan produktivnosti, plan izobraževanja, plan uvoza in izvoza, predračuni delovnih, enot poslovanja,
-plan poslovnih stroškov, plan osebnih dohodkov, plan obratnih sredstev, plan cen,
finančni plan ,s planom dejitve ČD ter OD in sklade.
Sestavni -del družbenega plana so •akcijski programi -delovnih enot.
Družbeni plan delovne organizacije kot celote mora biti razdeljen na celoletno plansko obvezo po delovnih -enotah v okviru pristojnosti, ki so določene z organizacijo delitve dela- Plan delovne enote ,se dopolnjuje z njenim programom.
S	sprejeino-m družbenega plana po organih upravljanja in s pritrditvijo -celotnega kolektiva, nastane obveza za vse člane kolektiva pri izpolnjevanju gospodarske in poslovne politike železarne.
V	-skladu -s potrebami, ki jih pokaže gospodarska situacija in v ta namen izdelane analize tržišča proizvodnih zmogljivosti in pogojev del a, lahko delovna organizacija Časovno prilagodi iz? yajanje plana. Elementi teh analiz s-o lahko tudi osnova -morebitnih rebalansov plana ali osnova za omejitev delovanja posameznih planskih normativov in internih instrumentov delitve.
Eventualne -spremembe perspektivnega ali družbenega 'plana delovne organizacije še uveljavijo po postopku, kakor je določen za sprejem teh planov.
Perspektivni in družbeni plan Zelezar	36
morata biti sprejeta en mesec pred nastopom obdobja, za katerega veljata.
Letni in mesečni operativni plani
V	okviru letnega -družbenega plana sprejemajo delovne enoje letni in mesečne .operativne plane.
Postopek sprejemanja operativnih planov je zaradi- koordinacije dela -določen -tako, da delovne enote preko svojih organov upravljanja najprej izdelajo .predloge, katere uskladi centralna .priprava dela, v -globalu pa jih potrdi upravni odbor delovne organizacije.
Tako usklajeni plani so obv.eza za delovno enoto.
Orientacija -pziroma izhodišče za operativne plane vseh delovnih enot so -operativni plani proizvodnje, katerim ,se podrejajo ostali operativni plani.
Vsi operativni plani morajo biti proučeni- z vidika tržnih prilik in proizvodnih zmogljivosti s .ciljem kar n a {ugodnejšega ekp-no ruskega učinka.
Rezultate izvrševanja opera;tirnih planov obravnavajo delovne enote in upravni odbor vsak mesec, od-boibno, tj. kvar talno, .paludi centralni delavski svet.
Analize poslovanja oz. izvrševanja operativnih planov služijo za nadaljnjo orientacijo in ukrepe, ki jih doprinašajo delovne enote same, upravni odbor ali centralni delavski svet.
Operativni plani -morajo biti Sprejeti 8 dni pred nastopom obdobja, za katerega veljajo.
Eventualne spremembe operativnih planov so v utemeljenih primerih možne. Na .spremembo (dalje na naslednji str.)
STRAN 6
»STORSKI zelezar«
OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA * OSNUTEK STATUTA *
St. 1 — 15, januarja 1964
Osnutek strukturnega plana
lahko vplivajo tržne prilike (otežkočena nabava, drugačni pogoji prodaje), nepredvidene ovire v izkoriščano ju kapacitet ali elementarni vzroki. V takih primerih morajo delovne enote biti seznanjene z vzroki, da se sprememba operativnega plana naknadno odobri.
8.	REZULTATI POSLOVANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI IN DELOVNIH ENOTAH ŽŠ Delovna organizacija ŽŠ posluje samostojno v mejah obstoječih zakonitih predpisov in normativnih aktov, ki jih določa ta statut.
Rezultati poslovanja se za delovno organizacijo kot celoto ugotavljajo mesečno, periodično in letno. Finančno poslovanje je urejeno preko denarnega zavoda.
Temelji za obračun, kontralo in analizo finančnega in materialnega poslovanja so kalkulacije za proizvodni in finančni plan delovne organizacije.
Kalkulacije bazirajo na:
•	- — normativih materiala
—	normativih energije
■ — normativih pomožnega materiala
—	osebnih dohodkih
—	predračunih upravne in prodajne ter obratovne režije
—	načrtu investicijskega vzdrževanja
—	načrtu amortizacije
—	načrtu oblikovanja in uporabe skladov (da ali ne)
—	interni prodajni ceni
Vse listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega značaja, s katerimi ise ureja prejem ali izdaja denarja, materiala, medsebojni obračun, kakor tudi listine, po katerih se izvaja knjiženje v poslovne knjige delovne organizacije, morajo biti dokumentirane in predpisno opremljene ter podpisane od glavnega direktorja ali od' njega pooblaščene ošebe ter od’ vodje delovne enote —- finančnega sektorja.
Poslovno leto je enako koledarskemu. Periodični obračuni se izdelajo za vsako tromesečje v rokih, ki So predpisani z zakoni.
Zaključni račun se izdela v rokih in na način, kakor to določajo zakoniti predpisi.
Za pravočasno sestavo zaključnega računa sta odgovorna gl. direktor in vodja delovne enote — finančni sektor.
Predlog zaključnega računa prouči npravni odbor, ki ga s pripombami da v razpravo in odobritev centralnemu delavskemu. svetu.
va rianta: da zaključni račun pregledajo delovne enote oz. kolektiv na zborih?
Ugotovitev in razdelitev dohodka
Mesečni in periodični obračuni morajo za celotno delovno organizacijo izkazovati:
Celotni dohodek (plačana realizacija in izredni dohodki)
Materialne stroške (stroški za material, amortizacijo, stroški investicijskega vzdrževanja in izredni stroški) Prispevki pred ugotavljanjem dohodka
(obresti od kreditov, obresti od poslovnega sklada, vodni prispevek, članarine zbornicam in združenju, zavarovalne premije, stroške izobraževanja, osebne izdatke,'ki bremenijo poslovne stroške, dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje)
Prispevke iz dohodka (prispevek iz .dohodka federaciji)
Prispevke od čistega dohodka (prispevki od izrednih dohodkov, prispevki v družbeni investicijski sklad).
Struktura mesečnih in periodičnih obračunov je določena s predpisi.
Delovna organizacija ŽŠ ugotavlja z mesečnimi, periodičnimi obračuni:
•	— dohodek
•	—čisti dohodek I
—	čisti dohodek H
(Odprto je vprašanje, kako se urejuje poslovanje za delovno enoto s samostojnim obračunom, kot npr. Svetina, Rab m še kaj?)
Dohodek delovne organizacije je rezultat, ki ga dobimo s tem, da od celotnega dohodka odbijemo materialne stroške in prispevke pred ugotavljanjem dohodka.
Cisti dohodek II. je rezultati, ki ga 'dobimo s tem, da od ugotovljenega dohodka odbijemo prispevke iz dohodka federaciji.
Čisti dohodek II je rezultat, ki ga dobimo s tem, da od čistega dohodka I. odbijemo prispevke oid izrednih dohodkov in prispevke v družbeni investicijski sklad.
Obvezni prispevki od dohodka in čistega dohodka so določeni s plani družbeno-politične skupnosti oziroma zakonitimi predpisi.
Notranjo delitev čistega dohodka II. ureja delovna organizacija s posebnim normativnim aktom — pravilnikom o. delitvi čistega dohodka.
Za delovne enote se ugotavljajo rezultati poslovanja glede na njihove planske obveze.
Za delovne enote proizvodnje, pomožne proizvodnje in, vzdrževanje se rezultati poslovanja ugotavljajo- mesečno in periodično ter letno. Ti obračuni izkazujejo po delovnih enotah:
—	fakturirano realizacijo
—	materialne stroške prispevke pred ugotavljanjem dohodka
^ osebne dohodke
Prispevki pred ugotavljanjem dohodka se za delovUomnoto specificirajo na obresti od kreditov ter obresti od poslovnega sklada, dočim so ostali prispevki upoštevajo skupno v upravno-.prodajni in obratovni režiji, deljeni po proporcu iz plana.
Odstopanje v pozitivnem ali negativnem smislu se prikaže z relativnimi pokazatelji, podkrepljeno z analizami, ki so sestavni del obračunov.
V	obračunu zajeti osebni dohodki so akontacije. individualiziranih osebnih dohodkov ter izdatkov, ki po predpisih Obreme-nju je jo OD.
Na podlagi obračunov iz prejšnjih členov, Se za delovne enote ugotavlja dejanska lastna cena za proizvodnjo, pomožno proizvodnjo in vzdrževanje. Posebej se za délovnè enote iz prejšnjega odstavka ugotavlja še dosežek količinskega plana in realizacija akcijskega programa
Za delovne enote poslovanja, ki se za svojo dejavnost financirane po predračunu v okviru kalkulacije in finančnega plana delovne organizacije, se obračuni primerjajo s planom v pogledu:
—	materialnih stroškov
—	osebnih dohodkov potnih stroškov
—	stroškov PTT
Obračunska shema
Vsakokratna organizacijska shema delitve dela in shema samoupravljanja je osnova za obračunsko shemo, ki mora poleg tega biti prilagojena veljavnim predpisom o knjigovodstvu.
Obračunska shema je sestavni del tega statuta.
V	težnji za izpopolnitev konkretnejšega samoupravljanja mora delovna organizacija hkrati z razvojem tehnoloških procesov in organizacije dela skrbeti za izpopolnjevanje sistema obračunavanja po kriterijih, ki delovnim enotam omogočajo analiziranje delovnih uspehov.
Delovna organizacija kot celota mora zagotoviti analize o poslovanju v ,smislu zakonitih predpisov in navodil ter zahtev organov družbeno-političnih skupnosti ali organov samoupravljanja, tudi po posebnih pokazateljih, ki so za proučevanje ekonomike interesantni.
Delitev čistega dohodka
Pri določanju meril in načel notranje delitve čistega dohodka ■mora delovna organizacija Upoštevati perspektivni in letni družbeni plan. Faktorji ekono-
mičnosti, produktivnosti in rentabilnosti in drugi pogoji nadaljnjega razvoja in razširitve materialne osnove, kakor tudi sredstva za družbeni in osebni standard članov delovne organizacije, 'morajo biti v sorazmerju z doseženimi gospodarskimi uspehi.
Upoštevajoč načela iz prejšnjega člena, delovna organizacija določi z normativnim aktom — pravilnikom 0 delitvi čistega dohodka:	delitev čistega do-
hodka na sklade in osebne dohodke.
Del sredstev čistega dohodka, ki jih delovna organizacija nameni skladom, se formirajo v smislu veljavnih predpisov, družbenega plana in sklepov, ki jih doprinese centralni delavski svet ob zaključnem računu.
Zaradi smotrnega, racionalnega in perspektivnega gospodarjenja se za delovno organizacijo formirajo naslednji centralni skladi:
—	obvezni rezervni sklad ‘-e poslovni sklad
—	neobvezni rezervni sklad
—	sklad skupne porabe
—- drugi skladi
Obvezni rezervni sklad se formira v smislu predpisov.
Neobvezni rezervni sklad je namenjen za nabavo osnovnih sredstev in financiranje investicijske izgradnje ali tudi za OD odnosno korekturo delitve čistega .dohodka po zaključnem računu.
Poslovni sklad je namenjen za obratna sredstva, anuitete kreditov, za obratna sredstva in za osnovna sredstva.
Sklad skupne porabe se formira za namene družbenega standarda, izobraževanje, dotacije organizacijam, rekreacijo članov kolektiva in podobno.
. PRIPOMBA
Morda je primerneje, da se točneje obeleži osnove formiranja ha podlagi normativnih aktov (pra-olnika ali poslovnika) poleg sklepov CDS in poleg družbenega plana, ki je orientacija za delo.
Ge CDS smatra za umestno, lahko določeni sklad decentralizira na delovne enote. To velja zlasti za sklad skupne porabe ali ob zadostnem razvoju decentralizacije gospodarjenja tudi za poslovni sklad, predvsem glede obratnih sredstev.
Formiranje in delitev osebnih dohodkov določi delovna organizacija ŽŠ s posebnim normativnim aktom — pravilnikom o formiranju in delitvi OD, v odvisnosti z delitvijo čistega dohodka po pravilniku o delitvi ČD.
Zaradi pravilnega usklajevanja notranjih odnosov med posainez-nimi delovnimi mesti, je pri ovrednotenju in določanju meril upoštevati analitično' ocenitev delovnih mest kot eno izmed bistvenih osnov za izdelavo pravilnika o formiranju in delitvi OD.
Ugotavljanje 'in 'razdeljevanje sredstev za osebne dohodke se vrši po delovnih enotah in za celotno podjetje na podlagi mesečnih in periodičnih Obračunov, definitivno pa po letném zaključnem računu.
Višina sredstev za osebne dohodke je odvisna od dosežene produktivnosti in dohodka posameznih enot ter dosežene reali-, zacije in celotnega dohodka delovne organizacije kot celote. -
Iz sredstev, .namenjenih za osebne dohodke, mora delovna organizacija izločiti del za rezervni sklad osebnih dohodkov, ki služi za
—	pokritje obračunanih osebnih dohodkov v mesecih, ko doseženi čisti dohodek, namen jen za osebne dohodke, ne zadošča za izplačilo obračunanih po .pravilniku o formiranju in delitvi OD ali
—	občasno dajanje posojil enotam, ki zaradi objektivnih vzrokov niso dosegle najnižjih osebnih dohodkov določenih s pravilnikom o formiranju in delitvi OD.
Člen
Delovna organizacija ŽŠ .si za izvajatìje perspektivnega in letnih družbenih planov urejuje opredelitev pristojnosti po delovnih enotah in posameznih strokovnih službah s strukturnim planom.
Člen
Z delitvijo pristojnosti po delovnih enotah posameznih strokovnih službah teži delovna organizacija hkrati za čim racionalnejšo delitev dela.
člen .
Za celotno delovno organizacijo še določajo okvirne pristojnosti:
Glavni direktor ima v svoji pristojnosti celotno organizacijo dela in izvaja poslovno politiko po vsakokratnem perspektivnem in družbenem planil.
Za izvajan je te funkcije so mu v pomoč vodilni uslužbenci tehničnega, komercialnega, finančnega, 'splošnega in kadrovskega sektorjev in štabne. službe za upravo osnovnih sredstev, orga-nizaci jo dela, zdravstveno in tehnično varnost in analizo poslovanja, kontrolo ter plan delovne organizacije.
Tehnični sektor s tehničnim direktorjem na čelu ima v tsvoji pristojnosti: ■
—	oddelek za tehnološke raziskave, kamor spada kemični laboratorij in metalografski laboratorij.
: — pripravo (tehnične in operativne) .proizvodnje,
—	proizvodne obrate,"
■ -X energetske obrate,
—	obrate vzdrževanja in
—	tehnično kontrolo.
Komercialni sektor s komercialnim direktorjem na čelu ima v svoji pristojnosti:
—	nabavo s skladišči.
—	prodajo s skladišči,
'jšfm ekspedit,
—	uvoz in izvoz ter
—	.analizo tržišča.
Finančni sektor s finančnim direktorjem na čelu ima v svoji pristo inosti:
tìg|- finančno knjigovodstvo,
—	materialno knjigovodstvo,
—	obratovnO. knjigovodstvo,
—	obračunsko knjigovodstvo za OD,
—	finančno kontrolo OD.
Splošni sektor z vodjem splošnega sektorja na čelu ima v svoji pristojnosti: -
, — pravno službo,
■— komunalni oddelek,
službo družbene prehrane,
’ ; i— zaščitno službo,
;— administracijo organov upravljanja,
. -r informacije,
’ — arhivo delovne organizacije
Kadrovski sektor s kadrovskim direktorjem na čelu ima v svoji pristojnosti:
—	disciplinske dn delovnopravne zadeve,
—	delovna razmerja,
—	socialno delo,
-r- izobraževanje kadrov,
—	osebni dohodki.
Člen
Obseg pristojnosti po posameznih sektorjih je osnova za organizacijsko opredelitev po oddelkih, obratih, referatih.
Delitev pristojnosti mora sloneti na analizah strokovnih nalog, pravilne koordinacije, upoštevajoč Razpoložljiva sredstva in objektivne okolnosti za posamezno področje dela.
Člen
Vsak vodja sektor ja daje predloge organizacije dela, ki jo za celotno delovno organizacijo vsklajuje glavni direktor.
Centralni delavski svet prouči organizacije delitve dela tudi z vidika organizacije samoupravljanja.
Člen
V smislu prejšnjih členov proučena organizacijska shéma delovne organizacije mora poleg tega bazirati na znanstvenih in praktičnih' izsledkih ali tudi predlogih posameznih članov delovne organizacije, če so za.to podane potrebne utemljitve.
Člen
Organizacijska shema delovne organizacije je sestavni del strukturnega plana.
Opredelitev pristojnosti se obvezno označuje po decimalni klasifikadi ji, ' ki se predpiše., z internimi pravili po.: glavnem direktorju. Klasifikacija pristojnosti je hkrati tudi obvezna oblika notranje evidence v poslovanju in arhiviranju poslovne dokumentacije.
Člen
Opis pristojnosti po sektorjih ih znotraj teh po obratih, oddelkih, referatih in posameznih strokovnih službah, je sestavni del tega plana.
Opis pristojnosti' naveden v prejšnjem odstavku služi kot obvezno navodilo prizadetim službam, enotam in hkrati tudi organom upravljanja zà spoznavanje vsebine dèla in nalog, zlasti organom upravljanja v delovnih enotah.
Člen	•
; Strukturni plan z .opisom pristojnosti po posameznih 'sektorjih in oddelkih, obratih ter .samostojnih referatih dopolnjuje analitična ocena delovnih mest.
Člen
' S spremembo strukture dela še obvezno spremeni strukturni plan in ob posebnem vplivu tudi organiaaci jska shema delovne organizacije .Ne glede na'prednje pa lahko glavüi direktor predlaga spremembe, ki jih potrdi centralni delavski svet, kadar so .analize poslovanja in organizacije dela v ta namen utemeljene.
Člen..
Ta strukturni plan se Uveljavi z dnem, ko ..ga potrdi centralni delavski svet.
(Sledijo opisi pristojnosti po sektor jih, obratih, oddelkih dn samostojnih referatih).
Povečane, strojne kapacitete v obdelovalnim valjev v letu 1965 narekujejo potrebo po iznčitvi novih strugarjev valjev. Zato objavljamo
RAZ PIS
za sprejem v poklicno šolo za odrasle za poklic: strugarjev valjev
POGOJI ZA SPREJEM SO:
a)	da je kandidat član kolektiva Železarne Štore,
b)	da ima kandidat dovršenih najmanj 6 razredov osemletke (zaželena dokončana osemletka);
c)	da ni starejši otl 30 let;
č) da je odslužil kadrovski rok v JLA (ali potrdilo o stalni nesposobnosti za službo v JLA). ■
Pismene prijave je vložiti pri tov. Vrečku Borku v kadrovskem sektorju najpozneje do 31. januarja 1964. Poklicna šola prične s poukom predvidoma v začetku febrUarja in bo trajala 1 lèto. Po uspešno dokončani šoli prejmejo absolventi spričevala za. poklic: strugar valjev. Pismeni prijavi je priložiti življenjepis kandidata.
Med šolanjem ostanejo kandidati, v delovnem razmerju z Železarno Štore.
KADROVSKI SEKTOR Oddelek za izobraževanje
NA OBISKU...
Bilo je neke december sle e nedelje, ko sem stopil na cesto proti Svetini z željo, da preživim'popoldan na svežem zraku. Pospešil sem korak, da bi prišel čim prej nekoliko više. Vedel sem, da .je tam gori sonce in prav na vrhu tudi moj cilj — koča na Svetini. Tolikokrat sem že bil.goiri, z avtobusom, peš, nekoč pa sem se po klancu celo premetaval s kolesom. Nikdar pa še nisem videl teh krajev pobeljenih s snegom.
S prijateljem, domačinom sva prispela do nekakšnega križišča, bolje rečeno odcepa. Ob poti sltoj.i hiša, o kateri mi je sopotnik pripovedoval, da je to Ocvirkov dom. Ocvirkov dom? Saj res,
nih čistih . proletarcev. Na' poti domov pa so njihove misli zopet pri plugih, kosah ...
Tudi .casto, po kateri sva hodila, je zgradila solidarnost pridnih Kompolčanov. Pljunili so v roke in začeli. Obvezali so -se, da bodo prispevali vsak najmanj sto udarniških ur. .Kdor.ni utegnil .delati, je svoje ure plačal. In pred dobrim letom so jo zgradili, Toda cesta ni edini rezultat njihove solidarnosti. Tudi vodovod je nastal podobno. Mar se no sliši, lepo, če se lahko pohvalijo, da ima skoraj, vsaka, hiša vodovod?
Ustavila isva se pred nekoliko večjo hišo. Sopotnik me je poučil, da je to šola, duša in telo
■4Ć,
	fJ 1	■IM	
H %/:/ |§|L a« jj; j;	''ämP «P pillili	%	• >v r
		, u	m-i v). jfk ' fiSPsflg
4 Jtr jjlf llljfifi i š mm		WìiKÈSBm	, 1 k . T''-!'« '
Si,
r
sicer je pa na hiši spominska plošča, na kateri piše, da so še v hiši rodili štirje rodoljubi, ki so za svoje ideale žrtvovali najdražje — svoja mlada življenja.
In kam vodi tale česta na levi? Y Kompoie? Da, slišal sem že za to vasico. Nič posebnega, vas pač kot vse ostale: cerkev, staro župnišče in par hišic...
kompolškega družabnega življenja. Zakaj duša in telo, bom povedal nekoliko nižje. Hiša učenosti je sicer že starejša stavba, ki pa je bila pred leti prenovljena i,n sedaj zadovoljivo služi svojemu namenu. Poskrbljeno je, da so malčki iz Kompol, Šentjanža, Prožinske in Laške vasi zadovoljni in da lahko zajemajo uče-
...V KOMPOL AH
mnenj: eni vztrajajo na tem, da hočejo nov kulturni dom. Drugi bi bili zadovoljni, da bi zgradila Železarna v Kompolah stanovanjski blok, v katerem bi bil tudi nekoliko večji prostor, ki bi ga uporabljali v družabne namene. Okrog obeh variant je bilo že precej besed, drži pa - eno: Komp-olčani zaenkrat nimajo niti tega, niti onega. Pa tudi za v naprej si menda še niso povsem na jasnem, kako bo!
Stopila, bolje rečeno prerinila sva se proti vratom in plačala vstopnici. Pred vrati sem .sanjal, kako udobno bom sedel za tistih sto din, ki sem jih žrtvoval zä vstopnico. Toda moje upanje se je sprevrglo v bojazen, čim šem prestopil prag tako ■ imenovane »dvorane«. Zagledal .sem prostor v izmeri'nekako 8 X 6 m. Pri vratih je bil stisnjen majhen, improviziran oder, le kakšen meter od njega pa že prva vrsta z gledalci, Teh je bilo več in več. Prišli so, da,, bi‘videli, svoje ljudi, sovaščane in se- nasmejali njihovim šalam, se razveselili ob zvokih kvinteta Rudija Močnika in zaploskali folklorni skupini, ki jim je s pesmijo in plesi pričarala nekdanje čaše.
: Ob. pogledu na vse to. sem se zamislil. Navdušili,‘so me. Vsi, izvajalci na odru ' in gledalci. V tako skromnih pogojih, kot jih imajo, bi marsikdo ne hotel recitirati niti uboge -pesmice, tele grče pa ti naštudirajo triurni program in .spravijo z njim v dobro voljo še tako črnogledega kritika.
Po predstavi šem izvedel, da vadijo dvakrat tedensko, da sami rišejo kulise, da jim namesto reflektorjev služijo baterije C.. Fantom in dekletom pa v.se to ne dela p-reglavic. Nasprotno, v vsem tem vidijo posrečeno obliko rekreacije, sprostitev in razvedrilo. Človek bi pričakoval, da imajo kot vaščani težave s kadrom. Toda ne. Mladi ljudje celo iz najbolj oddaljenih vasi so srečni, če jih Kompolčani sprejmejo, v svoje vrste.
Toda ravno ta vašica, na okó tako podobna stotinam drugih, je bila kriva, da .te.lepe decembrske nedelje nisem popil skodelice, čaja na Vrunčevem domu.
Bilo je -takole. Sopotnik, ki je bil kot rečeno domačin, se je nasmehnil moji nepoučenosti in me začel prepričevati, da Kom-pole le niso takšne kot vse ostale vasi blizu in daleč. Zaverovan v! -svoje pripovedovanje ni miti opazil, kako nestrpno mencam v kopnečem isn-egu. Govoril je in govoril, jaz pa sem čakal, kdaj bo končal. Končno mi je ta nebodigatreba, vsaj takrat ,sem tako mislil o njem, predlagal, da bi šla ma nešto na Svetino rajši kar v Kompote. Zagotavljal mi je, da mi ne bo žal in da bom lahko prisostvoval nekakšnemu veselemu večeru v domači, kom-polski priredbi.
Bri. volil e ein in .zavila sva na levo. Med potjo mi je pripovedoval, da so Kompolčani veseli ljudje is smislom za tradicijo in •kolektivno delo. Povezuje jih kulturno prosvetno društvo, ki -se ponaša z imenom mlade partizanke, domačinke Cvete Jerin, ki je padla v gozdovih Resevne, stara komaj osemnajst let. Odločilno besedo v družabnem življenju pa imajo mladi. Njihova mladinska organizacija je glavni pobudnik vseh akcij. Bližina Železarne je povsem spremenila strukturo- prebivalstva. Nekdan j 1 kmetje in bajtarji postajajo proletarci. Samo v Železarno jih prihaja na delo preko -sto. Mirne duše lahko -trdimo, da ®o Rompo,le '»-dežela polp-roletariata« z vsemi svojimi značilnostmi, dobrinami in slabimi -stranmi. Kadar so doma, vihtijo kose, ,se ubadajo z oranjem in žetvijo, k-o pa pridejo v tovarno, pa se ne ločijo od -drugih, tako imenova-
h-o-st z veliko žlico. K temu jim pomagajo štirje učiteljic moderno opremljeni prostori, igrišče itd-
Ko ini je povedal najvažnejše p šoli in njenih obiskovalcih, me je seveda -zanimalo, kam bova odšla sedaj. Kaj mi ni obljubljal
m
nekakšnega veselega večera? Prijatelj se je skrivnostno .nasmehnil in me, povabil, da stopim čez prag stavbe, ki sem jb ravnokar imenoval šola. BSD .sem skoraj užaljen: saj vendar.znam poštevanko, nekaj malega pa tudi brati in pisati! Šele ko me je prepričal, ; da je eden izmed razredov té šole edini pirostor, kjer se zbirajo in ustvarjajo nadebudni Kompolčani, sem se omehčal. Mimogrede mi je povedal, da si močno želijo lastnega kulturnega doma, da pa žal zanj nimajo dovolj sredstev. Zanimivo pri vsej stvari pa je .to, da so del jenih
Ko 'smo potem pri Šp ulcer ju s kuhanim vinom preganjali gripo, -sam iizvedel še marsikaj. Izvajalci so s radostnimi obrazi zagotavljali, da bodo imeli z veselim večerom podoben uspeh tudi na Teharjah, Štorah, Šmarju in morda še kje. Povedali so tudi, .da si močno žele male trgo-
vinice in seveda nekoliko boljših in večjih 'klubskih prostorov. Izvedel sem tudi, da imajo vedno večje težave z elektriko. Zaradi močne preobremenitve in vedno večjega števila električnih aparatov, bodo prisiljeni tudi na tem področju nekaj ukreniti.
.Klepetali .smo vedno živahneje. Beseda je dala besedo in nekdo se je .spomnil gramofona; zasukal se je par,: drugi... Plesali so in pozabili na svoje težave, name-un mojega sopotnika. Kljub temu pa nama ,ni bilo žal, da sva pri Ocvirku zàvila na levo.
L. Virečko
Statistična kontrola kvalitete proizvodov
Zahteve: tržišča v pogledu kvalitete proizvodov neprestano rastejo. Če ši hoče podjetje zagotoviti tržišče in ugled, mora tudi svoji kontroli kvalitete proizvo-meto-d kontroliranja proizvodnje.
Stara, klasična metoda kontrole se omejuje samo na pregled finalnih proizvodov, dočim se po svetu v vseh' -industrijsko razvitih državah, pä tudi ponekod pri nas, že uporabljajo nove . metode, ki streme za tem, da se kontrola vrši tako, dà se že v toku proizvodnega procesa lahko pravočasno vpliva' na kvaliteto in ekonomičnost dela. Te nove metode so danes znane pod imenom »statistična kontrola kvalitete«. Kjerkoli je -ta metoda upeljana, je pokazala, da je;'ekonomsko popolnoma upravičena, ker omogoča zmanjšanje izmečka, večje -izkoriščanj e kapacitet, zmanjša-hje sporov okrog kvalitete in podobno. V skrajni liniji pa indirektno vpliva na večji dohodek podjetja zaradi večje kvalitetno dobre proizvodnje in s tem seveda- tudi. na boljše. OD -kolektiva.-
Pre-dnos-t statistične kontrole kvalitete je v 'tem, da v toku celega tehnološkega procesa spremlja posamezne njene elemente in analizira vplive, ki so povzročili . eventueln-o nestabilnost proizvodnega procesa, ter daje -možnosti za takojšnje tehnične uk-repe za odpravo -teh vplivov. Ker statistična kontrola pokaže mesto in trenutek, ko je prišlo v proizvodnji do neželjenih odstopanj, jo je treib a -smatrati kot preventivo, ki omogoča, da se drži proizvodni proces neprestano v stanju, ki daje najboljše rezultate.
Metoda sloni -na mate-matično-st-atističnih zakonih in ima zelo široko uporabnost.'
Metodo je gradilo veliko število znanstvenikov, matematikov
■in tehnikov, ter jo is pridom uporablja v zadnjih 13 letih veliko število industrijsko razvitih držav v vseh mogočih panogah industrije, pa vendarle znanstveniki trde, da je neobdelanih še ogromno možnosti,koristne uporabe in d-a je lo še -bogato znanstveno polje bodočnosti.
Strokovnjaki; ki se ukvarjajo z -organizacijami služb, kvalitete, sp združeni v tako imenovanih »organizaci jah statistične kontrole; kvalitete« in že sedmo leto prirejajo, evropsko konferenč-O. Posebno mnogo pa se ukvarjajo š tö vedo na Japonskem, kjer doštudira vsako leto na Stotine tehnikov — specialistov za statistično tehnično kontrolo, ter je njihovo delo povsod posebno -sli-' m uti rano. .Tehnika te kontrole je pri njih stan-dariziraria že od te-, ta 1949.
Tudi pri nas si je s-taitistič-na kontrola začela utirati pot v našo industrijo, pa sftiatrain. da hi bilo Za naše podjetje, zelo koristno,; če bi v najibližji bodočnosti ■uvedli pr,i našem OTK to sodobno -metodo kontrole. Priprave in prvi .poizkusi go v -teku in študije; so pripravljene tako, da ne zahtevajo povečanih stroškov.spremljanja - proizvodnega procesa s statistično kontrolo, temveč . se z-a-en-krat statistično urejujejo in analizirajo samo podatki; k katerimi že itak razpolagajo obrati, laboratoriji in OTK. Potrebno je le nekaj ljudi v OTK, ki -se bod-o bavili izključno s to .materijo. Toda ti stroški so v primeri -s koristmi, ki jih bo s časom dala ta metoda kontrole, res minimalni.
Te vrstice so napisane le kot -skromna informacija kolektivu o pomembnosti te drugod že priznane metode kontrole, ki bo prav gcutovo tudi v našem podjetju našla in upravičila svoje -mesto.
Namesto informatorja
Po četrti številki »Informatorja« je prav, da kritično pregledamo vsebino prejšnjih številk, pomanjkljivosti; in morebitne izboljšave. Prav je tildi, da nekoliko obširneje razjasnimo namen, obseg in način informiranja v naši rubriki.
Namen. Informator prinaša-kratke zanimivosti iz literature, to je iz raznih revij in tudi iz knjig, v glavnem v obliki izvlečkov. Namenjene so širokemu krogu strokovnjakov, ki se za livarstvo našega podjetja zanimajo. Nimamo -pa namena zanimivosti podrobneje razložiti, saj -mora - biti k informaciji vedno navedena tudi revija oziroma knjiga, jz katere je izvleček vzet.
Informacije, (posebno, če se sistematično izbirajo) imajo namen, da -svojim bralcem prihranijo veliko truda in dragocen čas, ki bi ga porabili, če bi -se seznanjali z novostmi -direktno iz ogromne literature, ki po -svetu izhaja. -Celò obseg -revij, ki jih prejema naša strokovna knjižnica, je za večino naših strokovnjakov .prevelik, da bi jim lahko sledili. To nam potrjujejo tudi podatki iz knjižnice.
Obseg. Do sedaj je informator zajel v. glavnem informacije iz livarstva. Obseg informatorja pa ni -omejen. Zaželene So vse zanimivosti in -informacije,: če odgovarjajo osnovnemu namenu. Zelo koristno,bi bilo, če hi -se informacije razširile tudi na druge sodelavce, vendar naj bodo omenjene le na naše proizvodno področje.
, Način. Področje livarstva nekaj strokovnjakov sedaj sistematično pregleduje in objavlja v »Informatorju« najbolj Zanimive stvari. Glavni vir informacij je ruski »Referativnij žurnal«, iz
katerega informacije izbiramo in jih potem prevajamo. Ge naletimo v tekoči literaturi na zanimiv članek, napravimo iz njega .izvleček v -obliki informacije.
Tudi s -področja jeklarstva in drugih istrokovnih .področij našega podjetja (strojništvo, elektrotehnika, kemija v metalurgiji) naj bi strokovnjaki prav tako .sistematično -pregledovali in spremljali svojo literaturo, zanimivosti pa y obliki izvlečkov objavljali v »Informatorju«.
Informacije tudi v Jugoslaviji niso nekaj novega. Zeleni bilten, Informacije Železarne Zenica, Informacije Železarne Jesenice že dalj časa izhajajo. Seveda objavljajo zanimivosti -iz' svojega strokovnega področja — Zeleni bilten tudi iz področja livarstva — saj zanimivost in obseg informacije lahko najbolj ocenimo le doma, v lastnem ‘podjetju. Zato smatramo, da je »Informator« iz lastnega podjetja najbolj koristen.
Poleg splošnih informacij, katere smo obravnavali v gornjem ■sestavku,' -objavljamo- še originalne članke iz naše ,proizvodnje, ki jih je z ozirom na število strokovnjakov v naši ' železarni odločno premalo.
Predlogi. Informator naj 'bi objavljal več originalnih člankov. Informacije in strokovni članki naj bi izhajali v posebni »Prilogi Železa rja« in v nižji nakladi kot »Železar... Obseg »Priloge« naj bo večji, zato pa lahko izhaja bolj -poredko, na primer .v-saka 'dva ali tri mesece. Osnoval naj bi se poseben redakcijski -odbor, ki b-o skrbel za vsebino in obliko »Priloge«, sprejemal naj -bi predloge za izboljšave in naj bi za »Prilogo« vsestransko odgovar jal.
Še pomnite tovariši?
Le kdo od odraslih ljudi se ne bi spominjal, kako je pokalo v krajih med Sotlo in Savinjo v tistih februarskih dneh, ko je slavna XIV. divizija na svojem zmagovitem pohodu prešla na Štajersko in se spopadla z besnimi »f rici«, ki so s silovitimi napadi hoteli zaustaviti in razbiti junaške borce Tomšičeve, Šer-cerjeve in Bračičeve brigade na njihovem zgodovinskem pohodu po naši izmučeni deželi. Le kdo se ne bi spominjal, kako navdušenje je zavladalo med slovenskim ljudstvom, ko je, obupano nad triletnim strahovitim nasiljem okupatorja, zagledalo pra-
dokončen obračun z nasilniki v srca naših trpinčenih ljudi, oživelo je zopet narodno osvobodilno gibanje, oživeli so zopet na-rodno-osvobodilni odbori, okrepila se je organizacija Osvobodilne fronte, slovenski ljudje so zopet našli sami sebe in se znova zgrnili okrog osvobodilnega gibanja. Naši ljudje so se vse bolj odločno in aktivno vključevali v enotno borbo slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov proti okupatorjem, proti domačim izdajalcem, za novo oblast in novo državno, predvsem pa za novo socialno ureditev.
Štirinajsta je na svojem zma-
vo slovensko vojsko, slišalo hrabre sinove slovenskega naroda, kako so se pogovarjali v vseh mogočih narečjih našega jezika in pripovedovali presenečenim ljudem na Štajerskem, kako težko pot so že prehodili in kako so že, a še tudi bodo obračunavali z nasilnimi tujci in njihovimi hlapci in prirepniki. Sovražnik je bil številčno in po opremi mnogokrat močnejši in je imel spričo tedanjih razmer vse prednosti v vojskovanju, zato je računal, da ho divizijo uničil kmalu po njenem prihodu na Štajersko. Pa se je zopet enkrat vra-
goslavnem pohodu po Štajerski hodila tudi po predelih okoli Štor in prekoračila pri Opoki Voglajno ter železniško progo, nadaljevala pot proti Dramljam in dalje proti Paškemu Kozjaku. Blizu mesta, kjer so borci XIV. divizije prekoračili Voglajno in železniško progo ter seveda cesto Rogaška Slatina—Celje, je krajevni odbor Zveze borcev narodno osvobodilne borbe Štore postavil spomenik. Na zadnjem občnem zboru naše organizacije je bilo sklenjeno, da bomo v Štorah dostojno proslavili dvajseto obletnico pohoda slavne XIV. di-
čunal. Borci naših slavnih brigad so bili neuničljivi. Še tako težke izgube in žrtve jih niso mogle zmesti in uničiti. To so bili prekaljeni borci, navajeni nadčloveških naporov, z veliko vero v zmago pravice, v zmago tlačenih in zaničevanih, v zmago ponižanih a upornih in žilavo odpornih. Ko je okupator že računal, da je to ozemlje že ponemčeno in pridobljeno za rajh, je moral uvideti, da je zgodovinska resnica povsem drugačna. Borci XIV. divizije so vnesli zopet vero v
vizije po Štajerski in mimo Štor. Datum proslave bo pravočasno objavljen na Oglasnih deskah, v kino dvorani in po celjskem radiu.
Ker so tudi v našem kolektivu tovariši, ki imajo dogodke iz teh burnih dni še v dobrem spominu, bi bilo priporočljivo, da svoje spomine napišejo in tako napisane oddajo odboru naše krajevne organizacije ZB NOV tovarišu Verbiču Mišku v valjarni. Krajše sestavke bomo verjetno objavili tudi v našem glasilu.
Dogovorili
OBČNI ZBOR ZB
V soboto,21. decembra popoldne je bil občtli zbor Krajevnega odbora Zveze borcev NOV v Štorah. To je bil obračun dela krajevne organizacije v preteklem poslov-nefn letu. Ugotovljeno je bilo, da je odbor imel dosti dela, da je bilo težišče dela na proslavah zgodovinskih dni, na zbiranju gradiva za priznavanje posebne dobe in urejevanja najrazličnejših zadev za člane te organizacije. V preteklem letu so imeli dva sestanka s člani ZB NOV na terenu in sicer enega na Svetini in enega na Teharjah; na teh sestankih so se pogovorili o vseh problemih članov zveze borcev NOV, zlasti o načinu uveljavljanja posebne dobe. Vsak torek so bile od 15. do 1?. ure v pisarni tovarniškega komiteja ZK uradne ure za razgovore s člani organizacije. Tu so dobili člani vsa pojasnila in napotke, kako uveljavljati posebno delovno dobo, kako se prijavljati ža letovanje ob morju, za najetje posojila za graditev stanovanjskih hiš in podobne zadeve. Člani organizacije bivših borcev pa se niso posluževali te ugodnosti in tega načina informiranja in pomoči odbora ZB NOV. Zlasti je premalo zanimanja za priznanje posebne dobe. Ko je občinsko združenje ZB NOV želelo zbrati podatke, kdo vse je že uveljavil posebno dobo, kdo vse je bil v internaciji in v vojnem ujetništvu,
je organizacija uvedla še posebne uradne ure za zbiranje podatkov od bivših borcev in žrtev fašističnega nasilja. Odziv članov na vabilo organizacije je bil pa izredno slab. Ugotovljeno je bilo tudi, da aktivi po obratih in oddelkih v naši delovni organizaciji ne delajo in jih bo treba poživeti. Ob pregledu poslovanja po nadzornem odboru je bilo ugotovljeno, da je odbor dobro delal in da je blagajniško poslovanje vzorno, potreba bo pa še več povezave s članstvom, še več sestankov ha terenu, zlasti pa v kolektivu. Ker je bilo iznešeno na občnem zboru, da se člani ZB NOV kot tudi člani Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev ne udeležujejo vseh proslav, zlasti ne komemoracij Ob Dnevu mrtvih, je bilo sklenjeno, da bo treba v bodoče pokazati več zavesti in bolj pomagati odboru pri njegovem delu. Sklenjeno je bilo, da bo v bodočem delu več povezave med ZB NOV in Z ROP, da bo komisijam za zgodovinsko dejavnost, za internirance in vojne ujetnike, predvsem pa v skrbi za otroke padlih in živečih borcev in žrtev fašističnega nasilja potrebno več pomoči s strani članstva. Posebna skrb bo posvečena proslavi 20. obletnice pohoda XIV. divizije po predelih našega območja. Ta proslava bo pripravljena in izvedena v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in z
smo se...
vsemi množičnimi organizacijami» posebno skrb pa je treba.posvetiti sodelovanju mladine.
Stari odbor je bil zadolžen na občnem zboru, da pošlje vlogo občinski skupščini v Celju, naj vendar že enkrat pristopi h graditvi novčga poslopja osemletke d Štorah.
Šolski mladini, pa tudi izvenšol-ski, se bo še več- pripovedovalo o borbi naših narodov proti tujim zavojevalcem in njihovim lakajem, o veličastnih zmagah naših borcev in velikih pridobitvah NOB. Še pogosteje bomo obiskovali z mladim rodom zgodovinske kraje iz NOB, grobove padlih borcev in talcev, krasili grobove in spominske plošče, skrbeli za obnovo obeležij, ki nam kažejo znamenite kraje, pot XIV. divizije in druge znamenitosti. Nov odbor čaka veliko dela, zmogel ga bo samo ob prizadevnem sodelovanju vsega članstva; S šolami bomo še vnaprej tesno sodelovali in jim pomagali pri ,pravilni vzgoji mladih ljudi.
O vsem tem smo se pogovorili in dogovorili, zdaj je treba ta dogovor in sklepe z občnega zbora izvršiti, kar pa ob podpori vsega članstva in v povezavi z drugimi množičnimi organizacijami; s Krajevno skupnostjo in vodstvom naše delovne organizacije, najbrž ne bo pretežko.
Spomini iz druge svetovne vojne
(Nadaljevanje)
Na mizi pred menoj je bil krožnik z ostanki rib in pa napol izpraznjena steklenica vina. Pred menoj pa je bilo še nekaj, namreč štirinajst dni in noči prostega časa, ki ga moram zares pametno izkoristiti. Vedno in povsod vse moje želje, misli in dejanja .so bila usmerjena v to, kako priti v domovino. Sedaj sem imel priložnost in tudi dovolj časa, da kaj pametnega iz-tuhtam. Na vsak način moram najti vezo s kakšno jugoslovansko misijo, ki brez dvoma deluje nekje tu na osvobojenem področju. Če sem hotel karkoli izvedeti sem moral v družbo, moral sem med ljudi.
Kakor so vsi ljudje na svetu težko pričakovali konec neznosne vojne, tako so tudi svobodoljubni Francozi v teh krajih te dni pirovali in se veselili. Za te, to stran bordojskega zaliva je bila vojna že končana. Ljudje, stari in mladi, so se zbirali po ulicah ter se od sreče objemali in .poljubljali. Stopil sem na ulico in se potopil v valujočem morju podobni ljudski množici. Kmalu sem se še sam nalezel veselega razpoloženja. Iskal sem primerno družbo. Ne morem pomagati, toda vedno mi je bila bolj všeč ženska, kot moška. Šel sem z mladimi dalje skozi mesto, tja odkoder so mi na uho prihajali hreščeči zvoki muzike.
Vrtiljak! Pravi velikanski vrtiljak, kot v lepih mirnih časih. Nikoli nisem imel rad vrtiljakov. Ko sem bil še otrok, sem bil nekoč padel z njega. Toda .to pot sem se ga vseeno razveselil. Na zemljo je bila med tem že legla noč in v temi je žarel, kot ogromna svetleča se novoletna jelka in v tem trenutku s svojo pravljično pojavo napravil name vtis, ki ga nikoli ne bom pozabil. Vem, da mi nikoli .ne bo
uspelo opisati ta prizor tako, kot bi zaslužil. Razigrana, 'sem in tja pluskajoča množica mladih ljudi. Kot reka, žuboreča, hkrati iz tisoč grl prihajajoča govorica. V Soju neštetih luči blazno se vrteči vrtiljak, na njem pa vojaški škornji in bliskajoča se gola ženska stegna, kot da so na ogromno vrteče se kolo razpeli nekakšno stonogo človeško truplo. Med salve sproščenega smeha in veselih vzklikov pa je velikanski glasbeni avtomat pljuskal valove boleče sladkih melodij.
Približal sem se skupini mladih deklet. Ko sem pozdravil, so .pričele vznemirjeno govoriti med sabo. Takoj so namreč opazile, da sem tujec. Mladina ni kaj prida zaupala tujcem. Pa saj jim tega tudi nisem smel zameriti. Neko dekle pa se je ojunačilo, pristopilo k meni in me prav zaupno vprašalo,! kaj bi rad.
Dejal sem, da ni mnogo, kar potrebujem. Sam sem in iščem družbe. Ko sem še povedal, da sem Jugoslovan, so ostala dekleta začela poredno mežikati in moji sogovornici namigavati, češ, da ima »šanse«. Ona .pa se ni dala motiti. .Prijela je' mene in še neko dekle iz družbe pod roko in odšli smo na sprehod.
Dekleti sta mnogo govorili. Jaz pa sem ju poslušal, sem in ,tja kaj pritrdil in tudi ugovarjal. Posebno takrat, ko sta dejali, če bom ostal v Franciji, da mi bo mnogo bolje, kot doma — tam daleč na Balkanu. Voda pa je le počasi pritekala na moj mlin. Govorili smo namreč temi.kijemene najbolj zanimala: »Balkan. Kako priti tja?« Prišli smo mimo vabeče razsvetljenega bara. Naj kar povem, da takšen pritlični bar v Franciji ne pomelli isto, kar pomeni bar pri nas. To je gostilnica, ki je s svo-
jimi sončniki in mizicami na prostem prijetna posebno zvečer.
Predlagal sem, da bi vstopili. Privolili sta .Dèkleti sta želeli, da bi ostali zunaj, na terasi, meni pa to ni bilo všeč. Poprosil isem ju, da pojdimo v notranjost in si tam poiščemo kakšen kotiček. Vedel sem namreč, da se zunaj potikajo razne baze ljudje. Zakaj bi jim dajal priložnost, da se kateri od njih spotakne ob me, če ,to lahko .preprečim. Šli smo v lokal in sedli k okrogli mizi v prijetnem kotu. Naročili smo aperitiv, to za preprostega Francoza najbolj priljubljeno večerno pijačo. Ko sta dekleti izpili, sem še naročil. Pri tej »rundi« ismo ria mo jo. spodbudo izmenjali »pobratimske «poljube. Potem sem .speljal .pogovor spet »na Balkan«. Počasi sem jima zaupal svooj željo. Ona druga, da ima prijateljico, ki je njen fant oficir«. Ta bi gotovo 'lahko kaj izvedel«.
Imel sem pomisleke. »Z oficirji je križ, oni takoj sumničijo«. Prva pa je dejala, da bi (dalje na naslednji str.)
ZGLED NIŽJIM
Zgodilo se je tik pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Po strelskih vajah je bil kratek odmor. Medtem, ko so vojaki počivali, se je polkovnik, ki je poveljeval enoti približal neki kaplar in ga prosil, da mu prižge cigareto. Polkovnik je bil užaljen; ko si je kaplar prižgal, ga je polkovnik vprašal: Mar ni bilo nikogar drugega bliže, da bi ti dal ogenj? Kaplar pa je bil naglo nared z odgovororri. Iz žepa je potegnil vžigalice in jih pokazal oficirju rekoč: Gospod polkovnik, sai nisem prišel k vam zaradi šibic, temveč zaradi tega, da bodo navadni vojaki videli, kako smo mi »s a r ž e« enotni, povezani!
njen »ami« morda kaj vedel. Vso vojno je deloval v odporniškem gibanju. Sedaj pa je doma in pravi, da ima vojne dovolj.«
Poprosil sem jo, naj me kako seznani z njim'.
. »To ne bo težko,« je dejala. »Z menoj (boš 'moral.«
»Bom lahko šel s tabo že kar nocoj?« sem po vprašal.
»Prav nocoj, ko je pri nas veselo. Praznujemo namreč konec vojne in srečno stričevo vrnitev.«.
Mislil sem si; ■ kako hitro pozabljajo na zlo. Ta čas, ko še po vsej Evropi ruši in požira ogenj ljudska domovanja in v lastni krvi gine jo 'človeška življenja, pa ti tukaj že veseljačijo in zmagoslavno praznujejo konec vojne' .
Še bi ibili .sedeli in čenčali, toda Andrea jè predlagala, da bi šli domov. Andrea je namreč bilo ime dekletu, s katero sem imel oditi. Drugi je bilo ime Juliette. Plačal sem zapitek in odšli smo. Z roko v roki Smo stopali skozi slabo razsvetljene ulico. Bila je vojna in preveč bahavo ožarjene mestne ulice bi kaj lahko privabile nad se svo-ražnikova vojna letala. Prešli smo mimo kina. Tu je bila gneča ljudi, ki so pritiskali tja k •blagajni, kakor da morajo prav danes vsi v kino. Ko so se dekleti pozdravili z nekaterimi svojimi znanci ter' prijateljicam1!, smo odšli dalje, Hodili smo še nekaj časa po ulici naravnost, .potem pa zavili okrog vogala. Pred vhodom v neko hišo smo še ustavili. V tej hiši je bila .doma Juliette. Andrea ji je prigovarjala naj gre z nama. Ona pa je hotela na vsak način domov. Vdala še je šele, ko sem jo jaz poprosil naj naju ne pusti sama sre-', di- ulice. Vseeno pa mora »gor«, ker mora povedati .staršem, kam poide. ••	, ■. ■ j . f -j- ;
Odeepetalo je po stopnicah na vrh.
Z Andrejo sva ostala sama.
Saj sem že kdaj bil s kako deklico v temni noči sam- Pa kaj tisto. Tisto je bilo doma, na vasi z domačimi dekleti. Ta tukaj pa je Francozinja. Prava, pristna Francozinja. Joj! Kaj vse sem bil že slišal v mladosti o francoskih ženah. Sedaj pa sem tu, sredi temne ulice sam, pred menoj pa stoji ,pripadnica tistega ženskega rodu, ki je skoro nič manj, kot njihovi mogočni vojskovodja, ponesel v svet slavo te čudovite dežele. Res, bila sva .sama in tema je bila — toda nič se ni zgodilo. Ni stegnila roke, ni me objela ne poljubila. Stala je tu pred mano, mirna in nič manj sramežljiva, kot so vsa dobra mlada dekleta tega sveta.
Po stopnicah je veselo priskakljala Juilette. Povedala je, da sme z nama in da sta 6če in mati že odšla v posteljo. .
»No, tole, da gresta oče in mati leč, hči pa na veselico k sosedu, to bi že bilo nekako bolj po francosko«, sem si .mislil. Prijel sem deklici pod roko in odšli smo dalje.
Po ulici je prihajala skupina fantov. Eden od njih nam je posvetil z žepno svetiljko v obraz. Takoj so obstopili dekleti, mene pa so ločili od njiju. Andrea jih je vprašala kaj bi radi?
»Patrola!« je tisti z lučjo zadirčno • ©dogovoril.
Zdelo se mi je, da je pijan. Opazil sem, da imajo nekateri za pasom revolverje.
Andrea je protestirala, da nimajo pravice preiskovati civilistov. Oni ,pa so tiščali v nas in hoteli imeti dokumente.
Segel se m v žep in tistemu z lučjo pokazal izkaznico, ki sem jo bil dobil na Magistratu. Nisem mu jo izročil. Držal sem jo v roki, tako da je lahko pregledal podatke v njej. Ko pa jo je hotel zgrabiti, sem jo hitro odmaknil ter jo potisnil v žep.
Tedaj pa je nastopila vedno ve sela Juilette. Da ste to slišali, kako jih je zdelala.
»Prvič.« je dejala, »hočem videti pooblastilo, s katerim boste dokazali, da imate pravico pregledovati civilistom dokumente. Drugič, morali bi biti trezni in tako sposobni dostojno nastopati. Tretjič, vs ispodobni mla-
deniči so odšli gori proti Parizu in sedajle mnogi od njih umirajo v težkem boju z okupatorjem. Medtem pa vi tu doma razuzdani in pijani kolovratite po ulicah, nadlegujete civiliste in takole pred tujci delat ©sramoto vsem poštenim Francozom. Zahtevam, da se takoj poberete s poti, sicer Se bom pritožila in jutri se boste kesali, ko bo prepozno.«
Fantje so bili, kot politi kužki. Ta »rafal« izbranih, dobro merjenih besed je .deloval nanje kot curek mrzle vode. Nobeden od njih ni črhnil besedice.
»(Nidi bo kaj? Spravite se mi že spred oči!« je spet kliknila Juilette. Pri tem pa je razborito cepetnila z nogo ob tla.
Nekateri so se bili že prej u-maknili v temo, sedaj pa je tudi tisti, ki se je najbolj repenčil, ugasnil luč in se z rahlim, »pardon Mademoiselle«, potegnil za njimi.
Vedel sem, da to ni bila nikakršna resnična' patrola, nego samo skupina ponočnjakov, ki v svoji mladostni zaletavosti ni našla ničesar koristnejšega, kot se doma za pečjo igrati vojake. Juilette sem moral samo čestitati, kako je sijajno Opravila z njimi.
»To so naši bodoči možje,«' je smejoče dejala Juilette »Zato jih je treba že kar sedaj navaditi, da poslušajo in ubogajo nas žene.« Menil .sem, da je takšna »preventiva« nemara zelo koristna stvar. Na nadaljnji poti proti Andrejinem domu smo še srečevali ljudi, ki so v dvoje, v gručah ali posamič hodili skozi ulice. V .mestu je vladal mir in ničesar posebnega se ni zgodilo.
Ustavili smo se pred dokaj veliko, enonadstropno hišo, ki je s svojim pročeljem gledala na •glavni trg.
»Doma smo«, je rekla Andrea.
Izrazil sem bojazen, kaj porečejo njeni, ko me bo kar tako privlekla s .seboj. Pri nas v hribih, kjer sem doma, .ne bi smela domača hči kar tako sredi noči privesti tujega moškega v hišo. Vem, da je takšna stara miselnost tudi pri nas z vojno izginila. Toda, takrat, še tega nišem vedel.- Andrea se je ^naravnost začudila mojim pomislekom, hišo vsak čas podnevi ali pono-
»Prijatelja smem privesti v či«, je dejala.
Skozi odprto, z žaluzijkami zastrto okno v prvem nadstropju, sta mi na uho prihajala smeh in veselo govorjenje, vmes pa so se oglašali rahli zvoki plesne glasbe.	,
Andrea je poiskala v torbici ključ, odklenila ter odrinila težka vežna vrata in nas povabila s seboj V veži je prižgala luč, spet zaklenila vrata in vsi skupaj smo odšli po .stopnicah navzgor v prvo nadstropje. Meni je bilo tesno pri srcu ob «misli, kako me bodo sprejeli. Tu zgoraj je bilo vse praznično razsvetljeno. Vrata v notranje prostore so bila na stežaj odprta. Od znotraj pa je prav tako prihajala jarka svetloba. V prvem prostoru, kamor mi je najprej ušel pogled, je pri — z vsemi zemeljskimi dobrotami obloženi — mizi sedela starejša družba. Iz drugega prostora tam naprej pa je prihajal razigran smeh mladih. Od tam se je oglašala tudi glasba. Čeprav nisem mogel videti, sem uganil, da tam plešejo. Andrea je stopila na vrata, kjer so bili zbrani »ta stari«. Ko so jo zagledale, so starke zagnale pravcati .vriše. Vsi skupaj, dame in go, spodje, so se dvignili od mize in jo obstopili. Stiskali so jo, jo poljubljali in jo vsi križem spraševali kje je bila in kod je hodila? Pozdravljali so tudi Juilette in ji stiskali roke. Mene, ki sem stal zadaj na hodniku, še nihče ni opazil, Andrea pa ni prišla do besede, da bi me po-predstavila. Na »sceno« je morala zopet Juilette. »Toliko ne-
potrebnih vprašanj ste ji zastavili, da revica še do sape ne pride. Kje šele, da bi vam u-tegnila predstaviti gosta, iki smo g.a privedle s seboj«.
Tedaj sem stopil naprej.
»O je j! Oprostite! Mladi gospod je tudi z vama«, so začivkale stare dame. Gospodje so se vzravnali ter si vsi v nekakšni pretirani vnemi popravljali o-vratnike' in kravate .Eden od njih nataknil očala, da bi me bolje videl, drugi ji hje .snel, da 'bi bolje videl, tretji pa me je pocentriral kar iznad njih.
Medtem .pa sta Andrea in neki starejši gospod — sklepal sem, da je njen oče -%; stala ob strani in se živahno pogovarjala. Ko sta končala, je gospod stopil k meni, mi 'galantno, toda z dovolj vljudnosti, in prijaznosti prožil roko ter dejal:
»Dobrodošli v naši hiši, dragi mladi mož. Nocoj sprejemam v goste ;v.se poštene, 'ljudi. Vaš O-bisk.pa me še toliko bolj veseli, ker vem, da ste od daleč in v •našem mestu najbrž nimate znancev. Zato mi bo v veliko zadovoljstvo, če se boste v naši sredini čim lepše in čim bolj domače .počutili.«
Jaz sem na vse besede, ki jih je gospod počasi ter .premišljeno govoril, odgovarjal samo s »Hvala«. . »Prosim«, in spet... »Hvala!...
Potem se je gospod obrnil k Andreji, ki se ga je ves čas držala za komolec, in dejal:
Ma petit eher! Draga moja ma-la! Poprej sem bil malo užaljen, ko si tudi danes, ko je moj praznik in ima vsa naša družina vesel dan v . hiši pa imamo goste, odšla na potep po mestu. Sedaj
ti to odpuščam. Našla si tega samotnega človeka iz daljne prijateljske dežele in ga privedla v hišo, da se z nami poveseli. Ti si ga inašla in privedla, tvoj gost je. Sedaj se pa izkaži.«
»Ne stric, ni samo moj, naš gost je. Ti- ga povabi, jaz pa mu bom .postregla.«
»Stric? To torej ni bil Andrejin oče, kot sem prej mislil, nego prav tisti »Arni«, ki mi je o njem pravila.«
Medtem so bili tudi v sosednjem prostoru obmolknili. Tudi glasba je utihnila To je povzročila Juilette, ki je bila odšla tja in se je sedaj v spremstvu vse družbe vračala. Glasno so govorili in se smejali. Najbolj glasna pa je bila Juilette.
Ker me je sprejel stric v svojo družbo in sem bil sedaj njegov ter Andrejin gost, sem tako postal središče pozornosti ter zanimanja. Kot tujec pa prava a-trakcija večera. Deklici, posebno Juilette so bile izdatno poskrbeli za mojo populorizacijo. Stari so mi stiskali roko, mladi pa so me treplajli po rami. Oboji pa so mi zastavljali na desetine vprašanj, jaz pa sem jim odgovarjal ,kolikor sem to vedel in znal, kolikor sem to ve-segel v roko, z nekaterimi sem se rokoval tudi po dvakrat .kolikor .daleč je pač delovalo vino. Ko pa je bilo vsega predstavljanja konec, me je stric potegnil za mizo in me posadil poleg sebe. Andrea in Juilette so s svojo mlado družbo sedle na drugo stran . mize, meni nasproti. Ta Čas, ko smo mi govorili, so ženske ponovno naložile na mizo. Stric si je urno zavezal pod vrat servieto in rekel naj' tudi mi storimo enako. Vsi so ga ubogali. Dame so si pokrivale dekolteje, ker so se bale. da ne bi popackale svojih lepih čipk. Možje so se bali za kravate ter lepe bele srajce.
Kaj pa naj bi jaz pokril? Kravate nisem imel, moja srajca ,pa je bila flanelasta. In kar je bilo najhujše, da še nikdar v življenju nisem pri jedi imel serviete pod vratom.
Andrea ie opazila mojo nelagodnost. Vzela je mojo servieto ter mi jo namestila pod vrat.
Hvaležno sem jo pogledal ter se ji zahvali. Potem smo jedli... Jedli brez konca in kraja. Na moj krožnik je od vseh strani deževalo tisoč najizbranejših dobrot. Jedel sem in jedel. No, ■pa saj so jedli tudi drugi Tisti večer sem ugotovil, da v krajih, kjer sem doma, sploh ne vemo kaj se pravi jesti.
Potem je prišlo na mizo Vino. Ej! Kakšno vino. No, pa saj leži Dax zelo blizu Bordeauxa. Bordojska vina pa so ponesla sloves tega kraja širom po svetu. Cernu bi potem na takšnem slavju ne pili dobrega vina. Napivali smo drug drugemu. Skraja bolj resno in plaho, pozneje pa vedno glasneje in bolj spontano.
Takrat nisem kadil. Že za mojega bivanja v taborišču sem radi velikega pomanjkanja tobaka, bil' opüstil kajenje. Tu pa je bilo na voljo toliko in tako imenitnih cigaret.. Nekaj časa isem uspešno odganjal »zapeljivo kačo«. Ko pa mi je stric ponudil zlato obrobljeno škatlo, ki so iz nje gledali zlati ustniki cigaret in je svojo ponudbo še podkrepil, češ, »boljših ni na svetu«, šem kapituliral. Spominjam se, da se mi je tresla roka, ko sém storil ta »greh«, da sem po tako dolgem času spet segel po cigareti. Že naprej sem se bal, kako se bom zopet težko odvajal, če bo potrebno. Čeprav je za njih bila — pa zame' ni bila — končana vojna. Danes i-maš vsega na pretek — ne veš kako pa bo morda jutri. V sosednjem prostoru se je zopet oglasih gramofon. Mladina se' je poprijela in odšla' plesat. Stric je tudi mene spravljal na ples. Izgovarjal sem se, da slabo ple-
šem. Vztrajal je ,da naj poizkusim z Andrejo. Da me bo že naučila. Andreja, • ki je slišala najin pogovor se je dvignila in se koketno priklonila. Dvignil sem se, ji ponudil roko in odšla sva plesat. Ko sva se zavrtela po prostoru med ostale plesalce, so za hip obstali, nato pa zagnali huronski vzklik:
»Živijo! Živela Andrea! Vive camerad Jugoslave! To ti je ples. Ples z mednarodno udeležbo«.
Posebno tista » z mednarodno udeležbo« je izzvala vsestransko odobravanje.
Vrstile so se skladba za skladbo, mi pa smo se vrteli. Bil sem že premenjal nekaj plesalk. Ravno sva plesala z Andrejo, tedaj pa je privrela preko zvočnika moja, meni najljubša melodija.
»J’atendrai la jour et la nuit .j’atendrai toujours . . . čakam, čakam dan in noč«, tako je pela pesem. Njene besede in njena otožna melodija, so segli globoko v mojo dušo. Vsi plešoči so pojoč spremljali znano melodijo. Moje misli pa so poletele daleč tja v rodno vas, kjer morda tudi nekdo čaka ...?
Še preden se je melodija iztekla do kraja, sein prosil Andrejo, naj mi oprosti, da prekinem ples.
Želel sem nekam ven v samoto, kjer bi vsaj trenutek lahko dal svojim domotožnim čustvom prosto pot.
Kako lepo je pri nas doma, na deželi, ko lahko vsak čas stopiš tja ven in se sprehodiš po dehtečem travniku ali pa ob ogradi sloneč strmiš v zvezdnato nebo. Tu v mestu pa je kvečjemu kje kaka dva kvadratna metra balkona ali terase, od koder lahko gledaš svoj kos neba.
Prerinil sem se mimo plesalcev, skozi ves prostor ter na nasprotni strani stopil skozi vrata. Znašel sem. se na balkonu. Tudi tega ni bilo mnogo več, kot dva metra. Toda meni je to zadostovalo, da sem lahko v pljuča ujel dovoli svežega zraka, z očmi pa nekoliko trepetajočih zvezd na nebu. Stegnil sem roke proti daljnim zvezdam in bil bi zakričal
Spomin! Ii II. svetovne vojne
od neke notranje tegobe, da me ni zmotil par, ki je za menoj prišel na balkon. Prepustil sem: jima prostor in se skozi vrata vrnil v družbo. Sedaj sem bil prav veselo razpoložen.
Že prej sem bil opazil v hodniku na obešalniku, poleg ogledala, viseti kitaro. Stopil sem ponjo.
Doma' na vasi sem bil znan, kot nekakšen »Trubadur«, ker se mbil ob večerih rad s kitaro zahaja lpod okna deklet«.
Ničesar na vetu ne more biti lepšega«, mi je nekoč dejala neka deklica, »kot to, da te v topli poletni noči zbude iž spanja rahli trepetajoči zvoki kitare.« Vedno sem rad brenkal in prepeval. Mladim sem igral in pél vesele, poskočne in včasih tudi otožne sentimentalne melodije. Starim pa sem z resnejšimi' pesmimi, s takšnimi, ki pojejo o delu, o življenju in o lepi mladosti,’ki se ne vrača, večkrat izvabljal •solze v oči.
Ko .so privreli ' preko kitare prvi polni akordi, sem že imel nekaj ' radovednih poslušalcev. Ko pa sem še zapel, so me kar obstopili. Kraju pesmi pa je. že sledil aplavz in vzkliki: »Čkan-tez encore!«, torej naj še zapojem. Potem seni pel vse Od Slovenskih in dalmatinskih, ruskih, nemških pa do francoskih pesmi. Peli so tudi drugi, jaz pa sem jih spremljal na kitari. Bilo je lepo in veselo tja 'dolgo v noč. Ko smo se nato pozno ponoči 'razhajali, smo se poslavljali, kot dobri stari znanci in prijatelji-.
Vsi gostje so se razšli. Tudi Ju-ilete je odšla. Ostal sem samo jaz, ki pravzaprav nisem imel kam.
Stric se je spodaj v veži od vsakega gosta posebej poslovil. Potem je skribnO' zaprl in zapahnil vrata ter se vrnil na vrh. Ko me je zagledal na hodniku, mi je s prstom pomignil s seboj. Sledil šem mu v njegov »cabine-•tte«. Ponudil mi je stol in sedla sva. Obrnil se je proti meni in se mi zazrl v obraz.
»Andreja mi je nekaj povedala ,seda j pa mi še vi sami povejte, kar imate na srcu.«
Tako me je nagovoril. Njegov obraz je bil prijazen, glas pa pomirjajoč ter zaupljiv.
Povedal sem mu, da bi rad šel v Jugoslavijo. Radi tega moram dobiit vezo. Prav gotovo se bo tu nekje pojavil predstavnik naše nove oblasti.
»Tako menim audi jaz.« je dejal stric in nadaljeval: »Počakajva še nekaj dni, da se situacija umiri. Potem se odpeljem v Bordeaux, kjer imam prijatelje. Ko se vrnem, prav gotovo prinesem kake dobre vesti. Do takrat pa vam predlagam, da ostanete pri meni. Ne bo vam hudo«. Vse se je zasukalo na dobro. Bolje, kot sem pričakoval. Z njegovim predlogom bi lahko samo soglašal, če me ni bi mučila misel, da bom kar tako ostal v hiši, kako.r sem 'bil vanjo padel. Ko pa sem pomislil na sijajno ureditev hiše ni na razkošno pojedino, ki se je jiAojoftn mo s ‘ujBonojf m^Auad' ■da gmotni položaj teh ljudi pač lahko prenese takšno obremenitev«. Sicer-,pa ... bomo že še videli,« tako sem zaključil to misel.
Dobremu » Arni ju« sem se za prijazno vabilo, kolikor sem znal, lepo zahvalil.
Dvignil ise je, me potrepljal po rami in dejal, da je že vse v redu. Prav tedaj pa je prišla Andreja, z njo pa ena tistih starih žensk, ki so poprej oskrbovale mizo. Andrea se je bila med tem preoblekla in osvežila. Ne bi si upal glasno trditi, da je'ta deklica bila lepa, vendar mi je bila tišti trenutek vseeno všeč.
Stara madame je sporočila stricu, da je postelja za »gospoda«, to je za mene, že pripravljena.
Stric mi je smehljajoč se, dejal, da naj sè le kar brez skrbi zaupam ženskam.
(dalje prihodnjič)
V mesecu decembru 1963
kakorkoli svojcem, stali ob strani v njih težkih dneh, Zahvala tudi tov. dr. Dopliharju, ki je zadnje tedne znal tako tolažilno blažiti težko bolezen.
KLADNIK Vinko, ki služi vojaški rok'v JLA, pošilja osem lepe pozdrave in sporoča, da se mu že zelo toži po kolektivu in se veseli, ko bo zopet nastopil delo. ,
S prijaznim pismom se je javil tudi Stane FERENČAK, delavec iz jeklarne, ki sedaj služi vojaški rok kot graničar. Zahvaljuje se za novoletno čestitko in naš list. V sem želi srečno in uspehov polno Novo ledo še posebno tovarniškemu komiteju ZMS ter vse prisrčno pozdravlja.
Iz JLA nam je pisal tudi ARH Vlado. Zahvaljuje se za prejeto čestitko, darilo sindikalne podružnice in za prejemanje >Štorskega železarja«. Celotnemu kolektivu želi mnogo uspehov v novem letu.
Bi le ne bilo bi morda bolje, da sta oba prijazne volje iz roke v roko si dajala?
In noga zdrava bi ostala.
Novosprejeti člani kolektiva
KOS Ivana Franc, doma iz Bukovžla-ka, KV ključavničar, mehanična delavnica, PIRMAN Antona Marko, KV kovač, energetski obrat; PLANINŠEK Štefana Štefan, doma iz Vinskega vrha, NK delavec, ekspedit; POVALEJ Štefana Ivan, iz Babne brde, NK delavec, fekspe-dit; GAJŠEK Karla Dragutin, doma iz Sp. Selc pri Grobelnem, NK delavec, ekspedit; KRISTAN Ivana Alojz iz Dola pri Šmarju, NK delavec, ekspedit; GRADIČ Ivana Jožef, doma iz Laziš, NK delavec, ekspedit; TRŽAN' Antona Milan, NK delavec, valjarna; ANTLEJ Alojza Rajmund, doma iz Planine, NK delavec, valjarna; HRIBERNIK Antona Valentin, doma iz Podlešja, NK delavec, elektroplavž; BOBEK Antona Anton, iz ' Šentvida, NK delavec, mehanična delavnica; ČUJEŠ Franca Ivan, doma iz Štor, KV ključavničar, mehanična delavnica; FARČNIK Ivana Jože, doma iz Prekope, metalurški tehnik, OTK; RAJH Franca Edvard, doma iz Brezja pri Dobju, NK delavec, samotama; ŠKOBERNE Franca Martin, doma iz Tajht, NK delavec, samo tarna; KOLMAN Karla Milan, doma iz Planine,. NK delavec, Samotama; DOBERŠEK Konrada Konrad, doma iz Planine, NK delavec, šamotarna; JER ČIN Maksa Vladimir, doma iž Jur kloštra, NK delavec, jeklarna; ARFLIČ Edvarna Martin, doma iz Trob-hèga dola; NK .delavec, jeklarna; ŽVEGLIÒ Jožefa Ivah, doma TrnovCa pri Sèv-nici, NK delavec, valjarna.
Odšli iz podjetja
ZĐJELAR Slavko, PK delavec jeklarni, je odšel v preizkusni dòbi; KITAK Martin, tehtalec v ekspeditu, je odsél sporazumno s podjetjem; GRADIČ Jožef, trailsportni delavec v ekspeditu, ■odšel v preizkusni dobi; BAKI JA Ivan, kemijski tehnik —- analitik I v kemijskem laboratoriju, odšel po lastni želji; DEŽELAK Erna, stenodaktilograf v finančnem sektorju, odšla po lastni želji; JERIČ Vadimir,. NK delavec v jeklarni, odšel, v preizkusni dobi; ŠTARKL Alojz, NK delavec v samotami, odšel v preizkusni dobi; GUČEK Martin, PK delavec v valjarni, je samovoljno zapustil delo; GOLEŽ Ivan, šofer v avtooddelku, je odšel po lastni želji; GAJŠEK Dragutin, transportni delavec v ekspeditu, odšel v preizkusni dobi; CVIKL Ivan, KV ključavničar v mehanični delavnici, odšel po lastni želji.
Naraščaj v družini so dobili:
• OCVIRK Mirko iz mehanične delavnice, ROMIH Ivan iz mehanične delavnice ih ROJC Danica iz finančnega sektorja, ŠMID Anton iz elektroolavža, SEME Alojz iz valjarne, ANTLEJ Alojz iz jeklarne, OCVIRK Božo\iz mehanične delavnice, PAŠČINSKI Viktor iz- valjarne, KRESNIK Mihael iz skladišča — UOS, PANTNER Franc .iz valjarne, ŽA-
GAR Franc iz valjarne, GAJŠEK Alojz iz obdelovalnicè valjev, ČERNOŠA Franc iz valjarne, SELČAN Franc iz OTK, BENKO- Vili iz livarne sive litine, JOHAN Karl iz 'valjarne in -HERNAVŠ Anton iz ekspedita.
Poročili so se:
LAVBIČ Jože iz livarne sive litine, DEBELAK Stanko iz prometa, RECKO Cveto iz valjarne* FIDLER Jože iz livarne sive litine, GLAVAČ Ivan iz elettro obrata, LESJAK Franc iz skladišča, TURKOŠEK Jurij iz ekspedita, ZUPANC Stanko iz mehanične delavnice, KAM-PUŠEK Vinko z livarne sive litine.
Čestitamo!
Izostanki v mesecu novembru
Zaradi bolezni je bilo ^izgubljenih 2.473 delovnih dni, zaradi rednega dopusta 1.621, zaradi izredno plačanega dopusta 56, zaradi neplačanega dopusta 63, zaradi neopravičenih izostankov 36 in zaradi ostalih izostankov 494 delovnih dni, torej skupaj 4.743 delovnih dni.
Popravek
V decembrski številki je bilo pomotoma objavljeno: Bovha Viljem transportni delavec na ekspeditu — je odšel v JLA in ni samovoljno zapustil dela.
NEZGODE
Pri delu so se poškodovali naslednji:
Jeklarna: ZAPUŠEK . Avgust je s kladivom izbijal ingote iz kokil; Pri tem je udaril s kladivom po kokili, katero sé je odbilo in ga udarilo po piščali desne noge.	,
Nezgoda se je zgodila zaradi težkih fizičnih pogojev dela na tem delovnem mestu.
Valjarna: KLADNIK Marjan, VALANT Mirko, PLANKO Blaž. Vsi trije delav-vi so se zastrupili z ogljikovim monoksidom. Vsled neenakomerne^ proizvodnje in uporabe plavžnega plina * je odprlo varnostno zaklopko na plinovodu zä kotlarno, pri tem pa je plin zaradi cirkulacije zraka vdrl v valjarno — garderobo, kjer je prišlo do zastrupitve. Vzrok, da je ‘plin vdrl v valjarno oziroma v garderobo je v posebnih atmosferskih pogojih v tistem času.
FIDLER Ludvik. Pri vlečenju gredice pred plamenično peč se je prednji konec gredice zapičil v tla. Ko je zopet potegnil, si jo je vrgel na stopalo desne noge in se pri tem opekel. Vzrok nezgode jè neprevidnost in naglica pri ; delit.
Livarna valjev: TANšEK Emil in ESIH Franc, sta čistila staro ponovco. Z žerjavom sta ponovco obrnila, da bi iztresla žlindro. Da bi se prepričala, če je ostalo še kaj žlijidre v ponovci, sta pogledala s spodnje strani ponovce, pri tem pa jima je padel drobec žlindre.
Z opeko Miha zažonglira, kar spretno Janez mu parira, ; Vagon zgubil bo hitro »gviht« -tako poprej gotov bo šiht.	i
Kakšne filme bomo letos gledali v Štorah?
Filmi, ki bodo na isporedu v letu 1964 so vsebinsko zelo razgibani in bodo k-inoobiskovalce v celoti -zadovoljili.
Od domačih filmov biodo v tem letu na .sporedu: Solunski atentatorji, Naš avto, Ti loviš, Minuta za umor, Vzkipelo mesto, Samorastniki in Ep z ar ai
Francoska filmska industrija bo zastopana s filmi: Lepotica in cigan. Pločnik Pariza, Polnočni sestanek in Prodajalka vijolic.
Od angleških filmov.bomo lahko gledali: Milijonarko, S. O. S. Pacifik, in Cas brez usmiljenja.
Na sporedu bo kar‘osem italijanskih filmov in sicer: Zelena magija, Kartagina v plamenu, Herkul in Lidijska kraljica, Volare, čočara, Kako lepo je živeti. Mrk in Salvatore Giuliano.
Najbolj je .zastopana ameriška filmska industrija. Gledali bomo kar sedem vesternov in pét avanturističnih filmov, Ostali filmi pa so še: Beg v verigah, Nuna, Plavi angel, Zgodba o Kubi, Zakonski vrtiljak, in komediji Norčije v operi in Na divji zahod, v katerih bodo nastopili nekdaj, slavni komiki bratje Marx, itd.
Poleg dve švediskih filmov: Hudičevo oko in Ali so še nageljč-ki; -bosta na sporedu dva nem-
ška: Poslednji akordi .in Mržnja brez milosti, ter dva ruska filma: Ljudje na mostu in Vlak pelje na vzhod.
Bolgarski, japonski in španski filmski .producenti so zastopani vsak z enim filmom: Sonce in sence; Toimbo; in Žeja.
Za šolsko mladino bomo predvajali 24 filmov; izbrala jih je uprava Osnovne šole, kot mladini primerne.
18.—19. I. 1964 »KARTAGINA V PLAMENU« S- italijanski barvni, cinemaskopski film.
25.-26. I. 1964 »KONJENIKI« If ameriški barvni, VV film
1 —2. 2. 1964 »LEPOTICA IN CIGAN« — francosko-madžarski film, barvni
8.-9. 2. 1963 »MOBY DICK« jg§ ameriški barvni film
15,—16. 2. 1964 »DREVO ZA OBEŠANJE«, ameriški barvni,
VV film.
Predstave so v soboto ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri in 19. uri.
pomešan s sodo v oko. Vzrok nezgode je nedisciplina in kršenje HTV predpL sov za kar sta navedena tovariša dana referentu za disciplinske zadeve v obravnavo.
MLAKAR Rudolf je pomagal potiskati voziček na katerem so bili naloženi valji v . zunanjo halo livarne. Naloženi valji so se pri prevozu razlezli in premaknili lesen podstavek na vozička, ki mu je poškodoval prstanec leve roke. Nezgoda je nastala vsled nepravilno naloženih „ in zavarovanih valjev za prevoz.
Livarna sive litine: KOROŠEC Ivan je v čistilnici sekal robove na kokili z dletom. Na nasprotni strani kokile je sodelavec s pnevmatičnim kladivom vrtal jedro. Vrtalni drog pnevmatičnega kladiva je prebil jedro in ranil Korošca v levo nogo.
Nezgoda je nastala zaradi neprevidnosti obeh delavcev pri čiščenju kokile.
ROMÌtì- Ivan ie čistil ulitke na vago-netu. Pri premiku vagoneta z žerjavom mu je ulitek padel na levo nogo. Premiki z žerjavom so zabranjeni, kljub temu pa se izvajajo, zato je tudi varnost pri delu manjša, kar kaže že ta primer.
Obdeiovlnica valjev: ARZENŠEK Franc je zarezoval valj pri tem pa je pogledal preveč blizu k stroju in mu je padel drobec v oko, Če bi nosil zaščitna očala, do nezgode ne bi prišlo.
Promet: KRIŽNIK Jože. Pri vožnji ozkotirnih vozičkov je stal med vozički. Pri Iztirjenjju prednjega vozička mu je stilnilo levo nogo v gležnju. Že večkrat je bilo apelirano, da naj se premi-kači ne vozijo med vozički. Kljub temu pa vidimo iz gornjega primera, da se še vedno kršijo HTV pravila.
ŽAFRAN Ivan. Pri izprazn je vanju prekucnika, na katerem so bile naložene korenine( odpadno železo), se je zaboj prekucnika nagnil nazaj proti delavcem, ki so ga obračali. Odpadno železo je pri tem padlo Žafranu na desno nogo in mu poškodovalo gleženj. Nezgoda se je zgodila zaradi slabe organizacije dela.
ZELIC Alojz. Pri odvozu vozičkov, naloženih z odrezki, železa, je šel v trenutku mimo, ko je delavec vrgel odrezek na vagonet. Gdrezek, ki je bil žareč ni padel v vagonet, temveč premi-kaču v/ glavo.
Vzrok nezgode je naglica pri delu in neprimerno nakladanje žarečih odrezkov.
Ekspedit: GAJŠEK Karl. Pri nakladanju paličastega železa na vagon s pomočjo žerjava na valjarski žerjavni ni progi je pri odpenjanju verige žerja-vovodja prehitro dvignil verigo, kar je imelo za posledico, da je vez železa udarila imenovanega po desni nogi. Nesporazum med žerjavovodjo in posluže* valcem žerjava je bil vzrok nezgodi.
Praktična vzgoja
Iz učilnice se čujejo gojenci — bodoči aktivni podoficirji, njihovi predavatelji in komandant. Ta je tedaj dal povelje naj v,si slečejo rokavice, čeprav jé bilo —20° C.
Čiščenje kruga! Je spet poveljeval komandant in se prvi lotil posla. Tudi ostali so brez (besed poprijeli. Iskali so slame, papirčke in druge drobnarije, ki jih je zadnje dni nanosil veter. V prste
jih je zeblo, da sb roke kmalu posineile.
Šale čez pol ure iso .se vrnili v učilnico. Ko so vsi posedli, komandant vpraša: Kako je bilo tovariši? Dobro, samo nekateri stisnejo skozi zobe. Tedaj se komandant nasmehne in pravi:
Ni dobro! Tako kot je bilo sedaj se z vojaki ne sme postopati! Samo to sem vam hotel povedati.
Akademija »Svobode«
Zakaj podajal bi z rokami? če pa drugače bolje gre, zažvižgaš, .poješ, nasmejan si je dela konec mimogrede.
Najprej gre žvižg in s,pev. v duetu opeke kup se veča ob metu, a zdajci Janez: »vrag in strela! opeka v nogo je zadela.^
JANČIČ Karl pozdravlja in se zahvaljuje kolektivu, sindikalni podružnici podjetja in sindikalni podružnici gradbenega oddelka za pomoč ob prazniku Dneva repub-
DOBOVIŠEK Karlo pozdravlja in želi srečno in uspehov polno Novo leto bralcem in uredništvu Štorskega železarja.
VRABIČ Janez iz MIŠ Štore nam piše, da so učenci proslavili 20-letnico nove Jugoslavije na kar najbolj slovesen način, najboljšim in naj prizadevne j Šim učencem pa so bile podeljene pohvale.
Zena, hčerka, starši in sestre pokojnega SLAPŠAK Marjana se zahvaljujejo za sočustvovanje, poslovilne besede, za darovano cvetje prav iskreno pokojnikovim, sodelavcem v modelni mizami, ki so ga o času njegove bolezni tako skrbno podpirali, kakor tudi vsem o podjetju Železarni Štore, ki so
Kaj je vojna tajna
Ukrivljen možak trudoma nosi v klanec težak koš. Hodi in bodi 'ter skrivoma pogleduje okoli sebe, če ga ne bo srečala kakšna nemška patrulja. Sicer pa iz koša gleda seno in kar čudno je, ko moža pritiska tako h tlom.
Tedaj pride nasproti sovaščan. Videč zadihanega sodesa, ga zaustavi in iz navade vpraša:
No, kaj pà nosiš, da te tako pritiska h tlom? Možak se ustavi, malce pomisli in pravi:
Hm, nič posebnega. Sicer je pa vojna!tajna! Sosed, ki je bil za partizane, postane zdaj (radoveden. Tako torej? Ali je zelo težko? Tisti s košem odgovori brez pomisleka:
Kaj ne bi bilo, če pa je pol koša municije!
DPD »Svoboda« Štore je koncem decembra priredila akademijo, na kateri so nastopile vsé sekcije, godbena, tamburaška, pevska, dramska; zabavni ansambel EROS, trio in kvintet Filipa Lokovška. Sekcije so se trudile, da bi svoje programe kvalitetno naštudirale in se predstavile gledalcem.
Kot najmlajši člani Svobode so se predstavile in zapele tri sestre Berghaus, ki so že nastopale v radijskih oddajah v Celju in Ljubljani in na raznih drugih prireditvah v celjskem okraju.
UO Svobode je- sklenil, da bo Svoboda priredila še več takih nastopov, doma in v sosednih krajih, prebivalce Štor pa vabimo, da se vključijo v sekcije Svobode.