Nemčija tone v poganstvu. Tako je nedavno rekel v eni svojih pridig znani miinchenski nadškof kardinal dr. Faulhaber. In utonila bo v poganstvu, je dostavil ta neupogljivi nasprotnik harodnega socializma, ako se bo naroduo-socialistični rasni (pasmeni) nauk dalje razvijal. Kakor smo že poročali, se je ikardinal dr. Fanlhaber v svojih adventnih pridigah zelo zavzemal za sveto pismo stare zaveze, ki je božja beseda. Ostro je obsojal narodno-socialistični zakon o sterilizaciji, to je, o uškopljenju Ijudi, l_i so telesno ali duševno manjvredni. Obsodil je tudi tiste zunanjepolitične smernice režima, fci bi mogle ugrožati mir med narodi in državami. Odkrite kardinalovc besede so narodnosocialistične poglavarje tako razkačile, da zahtevajo njegovo arctacijo. Tega si pristojni činitelji ne upajo storiti, pač pa so zabranili, da časniki o znamenitih kardinalovih govorih ne smejo poročati. Razvoj razmer v pravcu popoganjenja in laizacije (poposvetnjačenja) Nemčije grc naprej. Notranji minister dr. Frick, cden glavnih duševnih voditeljev httlerizma, porablja vsa sredstva, ki mu drfje na razpolago državna uprava, da bi se ustanovila neka nemška vera, ki bi sc naslanjala na starogermansko poganstvo. V zadnji številki smo v uvodnem članku omenili, da se za to idejo pripravljajo tla že v šolah, v katere so se upeljale upne knjige popolnoma poganske vsebine. Z veliko drznostjo tudi nastopa voditelj Hitlerjcve mladine Baldur von Schirach, ki zahteva, da se morajo cerkve in duhovniki popolnoma odstraniti od veiskega pouka mladine in od verske vzgoje. Svoje napade na katoliške duhovnike je zasolil s psovalnimi pridevki: zakrinkani marksisti, črni boljševiki itd. Če se kak duhovnik — katoliški ali protestantovski — s takim početjem ne strinja ter izrazi le besedo kritike, ga takoj zaprejo. Več ko 200 duhovnikov je že v zbiralnih taboriščih, kjer so zaprti, češ, da so žalili narodno-socialistično stranko. Hitler k temu molči. Pred sklepom konkordata je ponovno zatrjeval, da je narodni socializem na krščanski podlagi tcr da bo »krščansko« vladal Nemčijo. Sedaj pa o tem nc spregovori več besedicc. Framasonska nestrpnost. Framasoni so tajna organizacija, ustanovljena 1. 1717, ki ima namcn zgraditi nov red na svctu. Odkod ime prostozidarji = po francosko: framasoni. Red, ki naj bi vladal na svetu, bi naj bil prost, svobodon od Boga, vere in cerkve. Po besedah polni človekoljubja in milobe, so po dejanjih polni sovraštva in nostrpnosti. Njihova zagrizenost in nestrpnost sc ne da spraviti -v sklad z načeli, ki jih razglašajo in ki imajo namon, da pokrijejo prave njihove težnje. Njiliove besede se kar cedijo svobodoljubia in clovekoljubja, njibova dela pa so izraz mržnje, zagrizenosti in sovraštva, ki se niti ne ustavi pred veličjem smrti. Nedavno so o priliki smrti katalonskega voditelja polkovnika Macia svetu dali nov in značilen dokaz svoje protiverske in proticerkvene zagrizenosti. Polkovnik Macia je bil voditelj Kataloncev v borbi za njihovo politično samostojnost. V tej borbi je zmagal, ker je pod njegovim vodstvom dobila Katalonija avtonomni položaj v okviru španske države. Bil je Macia prvi predsedrrvtfiorrine Katalonije. Polkovnik Macia pa je tudi zmagal v svojem lastnem življenjskem boju. Bil je vpisan v framasonsko ložo ter vlekel v življenju s seboj framasonski jarem. Pred smrtjo pa se je spokoril ter je \lmrl kot veren katoličan, spravljen z Bogom in 9 cerkvijo. To je framasone hudo razkačilo. Niso mogli preprečiti, da je voditelj Katalonije umrl kot veren ikatoličan. Zato pa so preprečili, da bi bil pokopan kot veren kristjan. Kot velik sin svojega naroda je bil pokopan na državne stroške. Ker ima pri takih pogrebih vse določiti in odrediti oblast, je biIo vsled framasonske zahteve od takratne oblasti ¦— bilo je to pred spremembo špan«ke vlade — ukazano, da se mora pogrel) izvršiti brez cerkvenih obredov. V sprevodu se ni smel nositi križ, niti niso smeli duhovniki nastopiti v cerkvenih oblačilih. Je sicer bilo prav veliko duhovnikov pri pogrebu, pa samo kot zasebniki. Tako ze je zopet pokazalo, da vse framasonske fraze o liberaIizmu, o svobodoumjn veljajo samo kot orožje za napad na l.atoliško corkev. Kako je ta framasonska kompanija dejan. ko svobodoumna, je svetu dokaza!a, ko ni hoteia izpolniti poslednje žeIje voditelja katalonskoga naroda, da b\ bil cerkveno pokopan, kakor se je ločil od sveta okrepljen z zakramenti katoliške cerkve. Framason se sprecbrnil. Ne dogodi se to dostikrat, včasih pa se le dogodi. Zgodilo se je to proti koncu preteklega leta v mestu Milvvaukee v Zedinjenih državah Soverne Amerikc. V tem mest.u je umrl v Shoremvood-bolnici John M. Intosh, znani fizik in raziskovalec Xžarkov, framason 32. stopnje. Umrl je na posledicah opeklin, ki jih jc tekom Iet dobil pri svojih posknsih z X-žarki. Intosh je začel 1. 1896, dva meseca potem, ko je Rontgen našel te žarke, z njihovim proučevanjem. Takrat še ni bilo znano, kako nevarni lahko postanejo ti žarki. Tudi ni bilo dovolj znano, kako ie mogoče se ubraniti njih slabih posledic. Tako je Intosli tekom let dobil veliko opeklin na rokah. Petdesetkrat je bil operiran, naposled je izgubil po dva prsta na obeh rokah. S tcm pa mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Razvil sc je rak, počasi pa sigurno se je bližala smrt. Intosh je pogledal smrti v oči, preden je s svojo koso zamahnifa po njem. Od smrti je obrnil svoj pogled v večnost. Zdrznil sc je. Framasonski nauk mn ni mogol .dati utehe. Obrnil sc je na Njega, ki ga framasoni prezirajo in rorzijo, na Boga. Na poti k Bogu je ustavil svoj korak pri božji ustanovi za zveličanje ljudi: pri katoliški ccrkvi. Ravnatelj Ma_quetteskega vseučilišča jezuitski pator Bercns ea je poučeval v katoliški veri ter ga pred poldrugim letom sprejel v katoliško cerkev. Isti pater je imel ob njegovem grobu govor, v katerem je poudaril, da je bivši framason Intosh sredi svojega velikega trpljenja mirno in vdano gledal smrti v oči, ker si je bil kot veren član Kristusove cerkve svest večnega življenja.