54 Naši dopisi. Z Dunaja 8. febr. (Vodnikov večer.) Spomin našega prvega pesnika hvaležni slovenski narod v vseh svojih pokrajinah slavi; pa tudi v tujini živeči Slovenci nikoli ne pozabijo na ta narodni praznik. Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji priredilo nam je tudi letos 4. dne t. m. „Vodnikov večer" v dvorani hotela „zur Stadt Wien" in sme se reči, da je bil izvrsten. V goste prišlo je precej tukajšnjih Slovencev, nekoliko odličnih čeških rodbin, kakor podpredsednik „Slovanske Besede" gosp. Kalandra, deželoi šolski nadzornik gosp. Veber, dvorni svetovalec g03p. tiibićka in pred vsem neizmerno dosta slovanskih dijakov vseh plemen. Večer je imel prav domač značaj in imeli smo se res prav dobro. Prvokrat nam je tukaj na Dunaji, odkar „Slovenija" živi, bila dana prilika, da smo imeli kot sode-lovalko slovensko gospodično; mlada hčerka znanega našega rojaka g. prof S-a očarala nas je s svojo spretnostjo pri sviranji na glasoviru. Upamo, da to ni bilo prvo in zadnjikrat. Gosp. prof. Glaser igral nam je na citrah kitico iz slovenskih pesmi res krasno, gosp. St. Pirnat razveseljeval pa nas je zopet s svojim milim in izurjenim glasom. Ni mi treba obširneje omenjati, kaka je bilo občinstvo od vseh navdušeno in da so morali svoje točke vsi ponavljati in še nekaj dodajati. Častno spolnoval je tudi svojo nalogo oktet Šlovenijinih pevcev. Imeli smo pa tudi ta večer zanimivo in za naš čas, ko kličemo: .,Koroška vstan'!" jako primerno berilo. Predsednik stud. jur. J, Babnik dokazoval nam je, da imamo tudi Slovenci svojo zgodovino v vsakem smislu te besede. Posebno važnost pa je polagal na pravno zgodovino in ravno pri gorotanskih Slovencih pokazuje se nam krasno izvedeni sostav slovenskega prava, ki ima svoj vrhunec v ustoljevanji koroških vojvod. Kar je bil starešina ali domačin zadrugi, — da smo nje tudi Slovenci v zgodovinskem času še imeli, je uže dokazano — kar župan župi, to je bil vojvoda, pozneje s tujo besedo „knez" imenovan, celemu plemenu. Povsod vlada demokratično slovansko načelo in starešina, župan in knez so le ,,primi inter pares". Ko smo slišali, kako dolgo so se spoštovale pravice narodove — saj še je cesar Franc I. leta 1823. kmetu Hercegu ali Edlingerju iz Blažnje vasi, ki je imel pravico vstoljevanja, potrdil vse njegove izvanredne pravice, ko smo slišali, kako se je spoštoval slovenski jezik celo na dvoru nemških cesarjev, moralo se nam je pač tožiti po teh časih, ako se današnjih spominjamo. Vendar to nas naj bodri, da se trudimo z vsemi močmi, da svojemu jeziku zopet priborimo vse pravice, in prav je govornik h koncu po-vdarjal, da se nam posebno Koroška ne sme odtujit^ ki ima tako lepe spomine za nas. In prav — tudi po imenu — zabavni del! Kdo ga ne pozna? Saj so ravno po njem Slovenci dunajskim Slovanom najbolj znani. Pevci navduševali so nas s* krasnimi, slovenskimi in slovanskimi pesraami, ognjevita in krepka napotnica sledila je za napitnico in reči moramo, da so bili nekateri govori naših bratov prav pomenljivi. Posebno primerna pa je bila zdravica gospoda prof. Sumana slovenski mladini, v kateri je razvijal češko geslo: v vedi in delu je naše reaenje! Da bi se ga mladina res hotela povsod in dosledno poprijeti! Kot novost iz tukajšnjih slovanskih krogov moram omeniti, da so Hrvatje po dolgih naporih vendar enkrat dobili zopet svoje društvo „Zvonimir". VeČina hrvatskih dijakov bila je uže dve leti brez društva, odkar njim je bil njih dični starec „Velebit" razpuščen. Slovenski dijaki imajo tedaj zopet priliko seznanjati se s svojimi najbližnjimi brati, in želimo, da bi ta vez, ki mora po- 55 iebno mlade sinove dveh najbližih slovanskih plemen vezati, bila res iskrena in ne obstajala tudi samo v besedah. Zanimivo je pri ustanovljenji „Zvonimira" to, da so hrvatski tehniki, ki so imeli dozdaj svoje društvo, ga zdaj takoj razpustili. To bi tudi nekje drugod vredno bilo posnemanja. Le ne moči cepiti, kjer ni potrebno ! Neradi, ali vendar moramo zabilježiti, da se je to cepljenje tudi na Vodnikovem večeru kazalo s tem, da smo slovenskih dijakov tam primerno premalo videli; bilo je, na pr. več čeških dijakov nego slovenskih Lepo to gotovo ni, ako je mlačnost in še marsikaj druzega tega krivo! Z Dunaja 14. febr. — Minul je teden hudega boja v državnem zboru. Neprijetnost vsacega novega davka je sama ob sebi razumljiva, še bolj pa, ako davek sega v velike kroge in v kroge revnih ljudi, kakor se to ne da tajiti pri davku na petrolej. — Levičarji državnega zbora bi se bili morali preveč zatajevati, ako bi ne bili po vsi moči nasprotovali temu davku in tudi si iskali zaveznikov zoper ta davek med zborovo desnico. Hotelo se jim je uže to posrečiti, pa vendar se je nakana se o pravem času pregledala in namesto nezaupnice iz-rastla je vladi in posebno denarnemu ministru sijajna zaupnica , o kateri se sme upati, da jo bo vlada tem više cenila, ker je bila v resnici težka in kažs , kako je pri tem glasovanji navdajala le želja odločno in resno pripomoči k temu, da se vredi državno gospodarstvo in zapusti konečno do zdaj navadno pot z denarnih zadreg se le pomagati z novimi dolgovi. — Včeraj pričela se je budgetna obravnava. Kameri, Klier in Schaup napadali so vlado ostro in strastno , danes in jutri se bo to nadaljevalo, v četrtek pa se ima splošna debata skleniti. Potem ima prva seja biti zarad volitev v češkem velikem posestvu še le v torek. Iz Tribuč v črnomaljskem okraji 8. febr. — Koncem preteklega meseca smo imeli pri nas volitev srenj-skega starešinstva; voljeni so bili: posestnik Mate Cvit-kovič iz Tribuč za župana, Mate Jankovič iz Vrbe in Miko Adlešič iz Pribinc pa za občinska svetovalca. Iz Ljubljane. — Mestne volitve se bližajo, najbrž bodo v prvi polovici marca meseca. Obrok za pritožbe zoper volilni zapisnik, ki je na „rotovži" vsakemu vo-lilcu v pregled razpoložen , preteče z 22. t. m., toraj zadnji Čas za ogled in pritožbe. Voliti bo letos: v prvem razredu 4, v drugem 3, v tretjem 3 nove odbornike, — toliko jih namreč letos izstopi v vseh treh razredih. Več bomo o tem uže še spregovorili, kedar bode magistrat naznanil dneve volitvene, — Predpust je letos zel6 živahen — menda zato, ker je kratek; vse se podviza vživati njegove dneve, ples podi ples in pri društvenih plesih se odlikuje posebno ženski spol s krasnimi robami. KupČijski ples na starem strelišči je bil zadnjo soboto obilno obiskovan in lep , dokaz, da mu prememba društvenega odbora ni prav nič škodovala, marveč le koristila. »Sploh je videti, da narodni značaj povsod prevladuje. — Vreme je tako in še lepše nego je bilo, tudi še nikjer ni znamenj, da bi se prevrglo. Zemlja zdihuje uže po mokroti, ljudje pa tudi. Le to je prijetno , da smo ziniraj brez megle in imamo vsak dan od jutra do večera svitlo in gorko solnce še brez vsega vetra. Take zime Ljubljana pač ne bo kmalu zopet doživela. — {Kmetijsko 'predavanje) potovalnega učitelja poljedelstva gosp. E. Kramar-ja 12. dne t. m. na Razdrtem bilo je prav dobro obiskano , zbralo se je skoraj 70 poslušalcev. Natančneje poročali bodemo v prihodnji številki. — {Imenovanje.) Za duhovnega pastirja v kaznilnici na Gradu je naučni minister imenoval gosp. Puca iz Dobrepolja. — {Gosp. Fr. BradaŠka) t ravnatelj na gimnaziji v Zagrebu, doma iz Kranja, poda se vsled bolehnosti v stanovitni pokoj. — (PreČastiti gosp. Anton Zupančič), doslej kaplan pri sv. Jakobu, postal je bogoslovni profesor duhovnega pastirstva za kanonikom A. Zamejicem, in nastopi službo svojo s prihodnjim mesecem ali z drugim šolskim polletjem; verstvo ali dogmatiko pa obdrži še kanonik A. Cebašek. — {Reklamacijska komisija) za zemljiški davek na Kranjskem je tako le sestavljena: Predsednik: Andrej Winkler, c. kr. deželni predsednik. Poročevalec: Jos. Podrekar, c. k. davk. nadzornik. Udje po finančnem ministerstvu imenovani: Janez Verderber, c. k. davk. višji nadzornik. Luka Robič, c. k. davk. višji nadzornik v pokoji. Anton Lenarčič, c. k. višji davkar v pokoji. Jos. Podrekar, c. k. davk. višji nadzornik. Udje po deželnem zboru izvoljeni: Dr. Karol baron Wurzbaeh, grajščak. Dr. Jos. vitez Savinšek, grajščak. Dr. Jos. Poklukar, drž. poslanec. Oton Detela, deželni poslanec. Namestniki: Predsednikov namestnik: Avg. Dimic, c. kr. viši finančni sovetnik. —- Udov namestniki pa: Wencel Gol, c. k. gozdni nadzornik, Jože Sevnik, grajščak, Martin Peruzi, posestnik, Franc Prinz, c. k. gozdar, Peter Lasnik, trgovec, Karol Lukman, vodja obrt-nijske družbe kranjske, Wencel Stedrv in Leop. baron Lichtenberg. — {Slovenski jezik pred sodnijo.) „Kaj dela Pražak?" bi prav lahko vprašali, ko beremo po slovenskih in nemških listih toliko pritožeb o tem, da sodnije po Slovenskem slovenska pisma vračajo in se branijo slovenskih zapisnikov (protokolov). Tukajšen list poroča o neki dogodbi pri ljubljanski okrajni sodniji, kateri načelnik je deželne sodnije svetovalec Ledenik, deželni poslanec fakcijozne stranke. Koncipijent nekega tukajšnjega doktorja je tam narekoval zapisnik slovenski; komaj pa gosp. Ledenik to sliši, brž ustavi spisovanje in ukaže pisati zapisnik nemški, češ, da slovenskih zapisnikov on ne trpi. Ugovor ne pomaga nič, slovenski spis, na katerem so bili uže koleki, se mora zavreči in tako je zgubljen čas in denar. Sploh je g. Ledenik , kakor beremo v „Trib." , ukazal , da se od odvetnikov ne smejo jemati slovenske vloge. Vrhniški sodnik dr. Pauer (Dežmanov stričnik) je te dni slovensko vlogo dr. Mošetu v Ljubljano nazaj poslal z opombo, da se sodnije s takimi vlogami le „molestirajo'*!! — Tako se godi za časa ministerstvav Taaffejevega, ko je pravosodni minister P raž a k — Ceh! K temu bi bila vsaka opomba odveč. — {Za })Sokolovo