49. štev. V Ljubljani, dne 12. decembra 1901. XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tlaka; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovora. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati bVarodnl Tlakami" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Naše vseučilišče.
Predlog, ki so ga vsi jugoslovanski poslanci stavili zastran ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, je prišel dne 6. de-cembra na razpravo.
Zgodilo se je b predlogom tako, kakor smo pričakovali. Predlog je bil odklonjen. Razmere v državnem zboru so take, da na sprejetje tega predloga sploh ni bilo misliti, ali razprava nas je vendar silno razočarala.
Nemci so nastopili 8 silnim sovraštvom in zaničevanjem. Surovo in z napuhom bo zastopali stališče, da so Nemci gospodarji v državi, Slovenci pa da smo hlapci, ki nimamo nobene pravice do samostojnega življenja.
Tudi vlada je pokazala, da neče ugoditi naši zahtevi, dasi Slovenci ravno tako plačujemo krvni in denarni davek, kakor drugi narodi. Vladna izjava nas je prepričala, da v naši državi nimamo ničesar pričakovati, in da dosežemo tudi to, kar nam je za življenje najbolj potrebno, samo potom brezobzirnega boja.
Upali smo, da dosežemo Slovenci vsaj moralično zmago, pa tudi to se ni zgodilo. Poljaki so glasovali proti našemu predlogu, Hrvatje bo Bicer za predlog glasovali, govorili pa so proti njemu, a kar nam je največ škodovalo, to je bil dr. šusteršič. Ta Človek je postal nemogoč, odkar se je v državnem zboru in pred sodišči obsodil zaradi slavne žlindre. Pa ▼endar se je drznil zopet govoriti in sicer ravno pri razpravi o vseučilišču. Nemci 80 ga obsuli s celo ploho psovk. Klicali so mu: »Vi ste šuft, Vi sto ovaduh, Vi ste ničvredneŽ! Ustrelite Be! Vi ste rokli, da se ustrelite, če ho višja sodnija potrdila Vašo obsodbo zavoljo žlindre! Zakaj bo ne ustrelite V Pojdite v cuhthaus govoriti«. — Seveda je žlindre in še drugih psovk kar mrgolel o in so Hploh nemški poslanci na vse načine pokazali, da Slovence najvoo zaradi tega zaničujejo, ker imajo dr. ŽusteršiČa za poslanca.
Kakor rečono, nismo upali, da koj prvič zmagamo % predlogom za vseučilišče, gotovo pa bi dosegli velik mora-ličon uspeh, če bi ta alovenska nesreča, dr. Šusteršič, ne bil silil v ospredje. Kle rikalci so sami silili, naj Susteršič ne govori, a silili in prosili ao zastonj, dr. Susteršič ni odnehal in tako se nam je »godil popisani škandal.
Slovenski visokošolci na Dunaju so kili priča te razprave. Videli in slišali so sami, da jo Susteršič vse nesreče kriv. Vsled tega so mu javno izrekli svoje zaničevanje, ga pozvali, naj odloži svoj mandat in prosili tu<li vse pošteno slo-
venske rodoljube, naj združijo vse svoje moči, da iztrgajo Blovensko zastavo umazanim rokam dr. Šusteršiča.
Žage Antona Bonaventure.
Iz Gornje savinske doline.
V naših hribih je bilo, kakor po vsem Slovenskem, še pred 50 leti veliko lepe hoste. Veliko hoste pomeni v narodnem življenju dosti. Hoste uravnavajo vremena, potrebno ulago. V velikih hostah se zaraste mah, ki deževnico dolgo drži in tako potrebno ulago dela, da prihaja dež v rednih časih in mirno, pohlevno. Zrak se ne shladi pri obstoju večjih host in toča v istih krajih nima doma. Zemlje hud naval ne more odprati v gozdnem svetu. Reke ne naraščajo v deževju močno, ker hostna, trdno zvezana zemlja zapreči, da potoki hitro naraščajo ter škodo drugi kmetski zemlji delajo, da reke ne prestopijo bregov, odvzemai na široko kmetsko zemljo in rast na njej. Letos smo videli, koliko škode je Savina^ Sava ali Drava napravila.
Kmetija brez hoste ni nič vredna. Ako mora kmet les, drva kupovati, je z njegovimi dobički druzega dela slaba. Kmetska peč veliko drv rabi, kotelj za kuho svinjam tudi. Slama je dobra za rezanico. Nasteljo mora kmet dobivati iz hoste. llosta gnoji tudi polje. Na Slovenskem so bile doslej hiše na kmetiji po večjem lesene. Zdaj jih dela kmet, ker ni toliko lesa, iz kamenja in opeke. Vendar je treba še dosti lesa pri kakem zidanju. Najdražjo pridejo leseno sestavine hiše ali hleva. Pogovi in kozolci morajo biti leseni. Mrva mej zidovjem sprhni. Vsako leto je v njem dosti škode in živina ni prav zdrava. Konjev so rada nadušljivost prime, goveje živine želodčni katari in plučne bolezni ter krvomočnost. Kmet rabi les za raznovrstno svoje orodje. Hoste bo pa tudi hranilnico. Ako velika sila pritisne, vzame bo kaj iz njo, proda, in dobi denar. Prebivalci okolo večjih host so bolj Bvežega duha, kakor kmeti čistih poljskih vasi. lles, da hriblan slabše živi, kakor kmet nižave, tolstega polja. Ali ta je razvajenejši, mehkužnejši, manj varčljiv, in če mu sreča ni mila in pride na kant, je nesrečno bilje, ki se ne ve kam doti. Hriblan, hostni človek ne pride lahko na kant in v vsej nesreči ohrani ravnoteijo v bridkostih življenja. Hriblan, hostnik je veselo narave. Stepe se rad. Ali on da narodu večkrat prav nadarjeno glavico v šolo. Poljanec je rad brezsrčen skopuh.
S tem Brno označili dobrote gozdov. Starejši ljudje še pomnijo čase, v katerih je bilo na Slovenskem polno lepih host.
Ako ti danes pogledajo po našem svetu, se morajo zjokati. Oko nima več lepote naših krajev gledati, katere so obroblje-vali temni gozdovi in hostna hranilnica, ta dobrotnica je šla iz dežel. — Kmetje prišel iz tlakarskih časov ubog na svojo, tlake prosto lastnino. Moral je kje denar dobiti, da si uravna bajto in hleve, da si pripravi fundus. V to svojo hranilnico, v hosto je posegel. Veliko hoste ni dobil Blovenski kmet iz odvezninskega uravnavanja. A še te je prehitro sekal in prodajal les iz njih. In tedaj, pred 50, 30—20 leti, les še ni imel prave trgovske vrednosti. Železnice, parobrodi, svetovni trg so šele pripravili višjo ceno. A sedaj ni kaj prodati, ker je že prej šlo. Tolažilo se je: bo že zopet zraslo. Pa ni. Vse povprek se je sekalo, nič sproti zasajalo, nič puščalo v teh hranilnicah. In šel je mah iz host; navali 80 vzeli seboj dobro hoBtno zemljo. Ne more rasti.
Savinska dolina je imela nekoč bogatijo jelovega in smrekovega lesa. Naši plavičarji so veliko te bogatije splavili po Savinji in Savi v južne kraje. Pomagalo si je pri tem marsikatero gospodarstvo na dobre noge. Žage so imele vedno dosti dela in naši kmetje so poleg svoje kmetije in živinoreje zaslužili precej denarja. Ali preveč so naši ljudje hrepeneli po zlatu, preveč so sekali svoje hoste.
Kdor je videl krepke naše mož6 in žene pred 30 leti in ako danes pogleda okolo po njih, bo žalostno vprašal: kam so prešli ti lepi ljudje Savinčani? Morda je bil v eavinski dolini najlepši slovenski ljud. Polk, ki je iz naše doline dobival rekrute, je štel mej najlepše, je pa tudi bil člen »železne brigade«, kakor je general Khun nazval hrvaški, dolenje štajerski in kranjski regiment. Ženstvo je jo bilo lepota. Ob posebnih češčenjih v Petrovčah je bilo snidenje, tekmovanje lepotic Savinske doline; najizbirčljivi slikar bi tukaj našel večje število žensk, ki jih slikarji zovejo: »altarne podobe lepote«.
llosta je šla in lepo vzraščen Savin-čan in njegova žena ali dekle so šli i njo. Mesto hoste bo Bi v nižavah s hmeljem pridobili sredstvo, da morejo še obstajati. A v gorovju je pri kraju s prejšnjo vese-lostjo in zadovoljnostjo. V Ameriko se izseljujejo kmetje naših gora in ženstvo za njimi.
Vse to smo zapisali v poduk bralcev »Rodoljuba«, pa tudi v poduk prezviše-nega knezoškofa Bonaventure na Kranjskem. Velike gozdo lasti ljubljanska škofija v Gorenjem gradu v Savinski dolini. Razni ljubljanski škofje so v manjših množinah prodajali plavičarjem les iz teh host. Sto in sto rodbin Bi je s tem pri-
služilo toliko, da je bilo na kmetiji izha-ati.   škofova blagajna je  imela zraven tega trajne dohodke. Hoste so se racijo-nelno sekale, ne preveč naenkrat. Dorasti je moglo kaj višje mladik. Hostna zemlja e tako  ostajala zvezana in rodovitna. Škof Jeglič je pa začel, uprav kakor najhujši kapitalistični podvzetnik, ki hoste kupuje v svrho špekulacije, sekati v navedenih hostah. Kakor se je že poročalo, prodal je   laškemu  podvzetniku veliko lesa, ki z veliko parno žago dela in s tujimi delavci. V par letih bo šla tudi ta hranilnica. Dosti slovenskik rodbin, ki bi leta in leta imele zaslužek,  gleda tožno po tem kapitalističnem podvzetju ljubljanskega škofa.
Ljubljanski škof rabi denar, veliko denarja; on zida v Št. Vidu na Kranjskem velika poslopja, v katerih hoče usužniti učečo se mladež slovenskega naroda. To so znani »škofovi zavodi«. Ta škof trdi, da je krščanski socijalist. — Za konsumne stacune je zelo vnet. Res jih bode treba.. Revni smo, še revnejši postanemo, kadar še ta zaloga gozdov v Gor. Gradu pod sekiro pade. Ho res treba štacuue, ki bo revežem sladkor in kavo dajala. — Pa zastonj, knezoškof Honaventura, zastonj; kaj bo revež brez zaslužkov plačevati mogel? !
Politični pregled.
Državni zbor razpravlja sedaj o začasnem proračunu za prve tri mesece prihodnjega leta. Ministerski predsednik je zagrozil, da se odpravi ustava, če drž. zbor ne bo hitreje delal, to se pravi, dovoljeval — novih davkov. Pri razpravi o vseučilišču v Ljubljani sta poleg Šusteršiča govorila dr. Ferjančič in dr. Ploj. — 7daj pride na vrsto zakon o kmetijskih zadrugah.
Vojna v Južni Afriki se krepko nadaljuje. Angleži sicer prikrivajo svoj položaj, kolikor morejo, ali toliko Be vendar ve, da so jim jako slabo godi. IUirski voditelji izjavljajo, da imajo dovolj orožja, Btreliva in živeža, da lahko vojno še pet let nadaljujejo. Angleži izvažajo zdaj na tisočo konj v Južno Afriko, iz česar se sklepa, da se na kaj posebnega pripravljajo. _
Dopisi.
Izjava slovenskega dijaštva.
Slovenski dijaki poslanou dr. Su-storšiču
Jednoglasno pripoznavajo Slovani in še posebej Slovenci nedogled no važnost vseučilišča v Ljubljani.
Govoril jo ves narod in pozval svoje zastopnike v državni zbornici, da tam ponovijo zahtevo narodovo.
Pričakovali so interosovani kmgi, da to idealno vprašanje prednese državni zbornici zastopnik slovenskega naroda, ki je neomadeževan, ki jo zmožen i po svoji osebi dati najboljše poroštvo za vspehe.
Toda vse nas jo prekanil poslanec dr. Susteršič: navzlic odporu pri svojih tovariših, navzlic pozivu jugoslovanske dunajske akademiške mladeži, — da naj z ozirom na svojo stališče v parlamontu izza 1. maja t. 1. prepusti predlog drugemu slovenskemu poslancu, ker inačo stavi idealno našo zahtevo v novarnost; navzlic vsemu temu izzlorabil je to
naše najvišje vprašanje v politično rehabilitacijo svojega parlamentarnega položaja, postavil na kocko svojo osebnost in univerzo v Lj ub lj ani!
Skrajno ogorčeni nad takim podlim postopanjem poslanca dr. Šusteršiča, s katerim se je drznil oskruniti našo svetinjo, s katerim je, zlorabljajoč jo za poskus vstajenja svoje osebnosti, oškodoval dobro stvar, — izražajo mu podpisani slov. akademiki svoje zaničevanje, najostreje obsojajoči tako podlo, egoistično umazano ravnanje.
Slovenski dijaki protestu jejo v interesu svete, narodne stvari proti temu, da so narodni interesi po j u s t i f i ■ cirani osebi izpostavljajo nevarnosti, protestujejo proti temu, da nastopa poslanec dr. Susteršič v imenu slovenskega naroda in poživlja dr. Šusteršiča, da, ako ima še kaj časti in domoljubja v sebi, konečno vendar žrtvuje svojo osebnost domovini!
Konečne poživljajo slovenski dijaki vso slovensko inteligenco, da zagreni takemu značaju vse intrigue, da se očisti te sramotne pege pred svetom in javno izrazi, da je ni volja, i nadalje prepuščati svoje borilno zastavo nečistim rokam — pridružujoča se našemu manifestu.
Na Dunaju, dne 7. grudna 1901. Slovenski visoko&olci.
Domače in razne novice.
Zaradi čnutikraje obsojen. V petek in v soboto se je vrnila pred ljubljanskim
porotnim sodiščem kazenska obravnava proti urednikoma duhovniškega lista »Slovenca«, namreč proti duhovniku dr. Kvgenu Lam potu in Janezu Ra-k ovcu. Proti njima je bilo podanih pet tožba. Tožili so vsi ljubljanski občinski odborniki, katerim je duhovniški list očital, da sleparijo z občinskim denarjem ter obetal, da jim dokažo resnico svojih dol-žitev, potem župan Hribar, državni poslanec dr. Tavčar, njegova žena in članico slovenskega ženskega telovadnega društva. Kakor rečeno, jo »Slovenec« pač obetal, da dokažo vso to, kar jo pisal o tožileljih. Ko pa so mu jo dala priložnost, da to stori, ko se mu jo dala priložnost, da svoje politično nasprotniko uniči, tedaj jo pa duhovniški list sle z 01 pod klop »Slovonoc« se sploh ni upal nastopiti dokaza resnice kor je vedel, da no ene svojo besede no more dokazati, da je bilo vse, kar je pisal, neBramna laž in grdo obrekovanje. Obravnavajo bila zelo zanimiva in jo izkazala vso nesramnost in obrekljivoHt duhovniškega časopisa »Slovenca«. Porotniki so izrekli, da sta duhovnik Lampe in Rak o ve c kriva, da sta tožiteljem kradla čast in poštenje in jo sodišče vslod tega obsodilo duhovnika La m p o t a na \ i so č kron kazni, Rakovca pa na 100 kron, ker so tožitelji sami prosili, naj so da Uakovcu mila kazen, češ, saj je on samo orodje duhovnikov.
Klerikalna    /.avizenoat. Koncem novembra sta »Slovenec« in »Slov. List« presenetila javnost z velikim razkritjem Obelodanila sta neki  »načrt liberalnega
navodila«, o katerem sta rekla, da sta ga po srečnem slučaju dobila v roke. Ta načrt se nam je zdel tako otročji, tako neumen, da se nam še vredno ni zdelo, ta klerikalni švindel le omeniti. Kdor ima količkaj soli v glavi, je moral v naprej vedeti, da je ta načrt od konca do kraja izmišljen.   Seveda se ljudem, ki s takimi sredstvi delujejo, pljune v obraz, ali pri naših klerikalcih se sploh deluje s takimi sredstvi, z lažmi, z obrekovanji in s podtikanjem.   Zdaj pa so jeli klerikalci ta izmišljeni načrt izkoriščati celo po shodih in sicer je s tem začel časti" vredni dr. Brejc. V očigled temu izjavljamo slovesno, da se napredna stranka ni nikdar bavila s kakim takim načrtom, da ga ni nikdar sestavljala, daje torej popolnoma    izmišljen. Klerikalna stranka, oziroma škofovo glasilo ved orna laže, ko trdi, daje bil izdelan kak načrt. Opraviti imamo torej z jedno tistih duhovniških lopovščin, ki so provzro-čile,  da je politikujoč  duhovnik danes najbolj zaničevan človek v deželi. Doživeli smo podobnih stvarij že vse polno. Ravno minuli petek in soboto se je pečalo porotno sodišče zopet s celo vrsto takih zavijanj, 1 a ž i j, podtikanj in obrekovanj. In potem se škof še čudi, da so se udomačili izrazi kakor »farški lump« ali »laže   kakor far«  itd. itd. Obžalujemo iskreno, da v vsem, kar so duhovniški lisli doslej pisali,  ni prav ničesar, kar bi moglo služiti kot podlaga tožbi, tako da bi klerikalci imeli   priliko, svoje trditve dokazati pred sodiščem. Seveda bi v tem slučaju zopet zlezli pod klop. Vzlic temu pa bo ta stvar prišla na razgovor. Primerni kraj ztk to  bo   deželni zbor. Tam   bo  imel   dr.     r oj c   p r i 1 i k o r
pokazati  ta  načrt, a če tega no bo storil, postane ta načrt zanj ravno   to,   kar  jo  za njegovega pajdaša dr. Šusteršiča postala —■ žlindra.
Denarna in moralna kuga v Bohinju. »Gorenjec« poroča: Neki Btar mož, po domače Tome, iz Studorja je imel hranilno knjižico z denarno vrednostjo 100 kron. Mož je zbolel in dal poklicati k sebi kaplana Oblaka, da bi ga pripravil na smrt in mu podelil smrtno popotnico. A kapelanu, kakor se pripoveduje, ni bilo toliko mar za bolnikovo dušo, kot za njegovo hranilnično knjižico. Prišel jo baje dvakrat ter vsehj zahteval, da naj mu izroči denarno knjižico, prodno ga previdi; ali ker jo ni dobil, je obakrat odšel, no da bi potolažil bolnika v smrtnih težavah. Prišel je 16 v tretjič. Takrat pa je starček zaupil na kapelana: »Poberi mi mi ven! Ako me nočeš ti previditi, poklical bom druzega dunovnika. 1 Iranilnično knjižice pa tebi ne dam, ker imun bolj potrebno svojo ljudi'» Nato je kapelan vendar odnehal in opravil pri bolniku svojo stanovsko dolžnost. To je stnri Tome sam pripovedoval in tudi njegovi sorodniki vedo povedati o tem dogodku. Tome pa jo že mrtev, in ko bi se Hrednjovaškoga kapelana vprašalo, kako se je prepiral in poganjal za hranilnično knjižico, bi najbrž ničesar hotel vedeti o tem. Pa taki so skoro vsi kramarski duhovniki sedanjega časa. Šo sodišča ne morejo verjeti njihovim prisegam. O hranilniČnom uradovanju kapelana Oblaka so v Hohinju mnogo ne preveč pohvalnega pripoveduje; hranilnica je po kupolami v tesni /.Ve/.i z bankerotniin
konsumnim društvom, za zemljeknjižno varnost izposojil [ni dovolj skrbljeno in kapelan se pri sprejemu denarja kaj rad imoti. Nekdo iz spodnje doline mu je izročil več stotakov za drugo osebo, a ko je potem doma pogledal v novo hranilnično knjižico, je opazil, da je kapelan dvesto kron premalo zapisal vanjo. Hitro je šel naznanit to zmoto kapelanu, kateri mu je zatrjeval, da ni mogoče, da bi se mu kai tacega pripetilo. Ko pa vlagatelj le ni odjenjal, je kapelan začel preštevati hra-nilnični denar, med katerim je res nazadnje našel izgubljeni stotak. Neka ženica pa je za nujno potrebo vzela iz hranilnice kapelana Oblaka majhen znesek in kmalu potem ravno tisti znesek zopet vložila. Kapelan je bil v hranilnično knjižico pravilno zapisal, koliko denarja je bilo dvignjenega iz hranilnice da je bil ta denar zopet vložen, to je bil pozabil zapisati. Ženico je morala iti prosit, da je popravil to napako! S tem kapelanu Ob-blaku nočemo očitati nič hudega, ker zmoti se vsak lahko, vendar pa dvomimo, da bi bili ti dve edini pomoti, kateri je zagrešil v svojem denarnem zavodu. Zato pa hudomušni Bohinci trdijo, da je denar pri njem blizu tako varon, kakor klobasa, ki bi se <3ala shraniti — mački!
S Cola nad Vipavo se nam piše: V »Domoljubu« štev. 23 se je zopet zrepen-£il neki »kmet« — nad mano. Piše namreč: Sprejmi, dragi »Domoljub«, par vrstic od tvojega prijatelja. Že večkrat bi ti bil rad kaj poročal, pa nam kmetom — ne preostaja veliko časa za pisanje. Strašansko «e veseli ta kmet — prihodnje občinske volitve, katere bodo imeli tukajšnji klerikalci, kakor on piše, prihodnjo spomlad. Vsi drugi imeli bodemo občinsko volitev na Golu v septembru prihodnjega leta, in tako lahko dosežemo, da bomo imeli dva župana! Klerikalna Btranka eevede onega »kmeta«, ki ima premalo, namreč samo po 24 ur na dan prostega 6aia za dopisovanje v »Domoljuba«. Ve-selojši časi, pravi dopisnik, bodo nattopili potem za nas, ko bomo imeli odbor in župana po svoji volji. Prav imaš dragi »kmet« — voselejši časi te čakajo, čo nas Hog tako pozabi — da se bode z občinskim imetjem tako gospodarilo, kakor ko se je zidalo novo štedilno ognjišče v farovžu, in ko se bodejo delali občinski računi tako kakor v farovžu, namreč, da jih cerkveni ključarji kar po več let niti ne vi« dijo, še manj podpišejo. To je vzgledno gospodarstvo!Svetujem pa ti, dragi »kmet«, da so dobro pripraviš za agitacijo, da se ti ne bodejo zastonj cedile sline po teh »voselojših časih«, kajti — zora puca, bit će dana.
Viorna policija nahaja ho v Do-naviču pri Ljubnem na Gorenjem štajerskem. Pred kratkim bila sta tamkaj Slovenca Anton Herginjeo in Ivan Tratnik zaradi javnega naBilstva proti policiji aretovana ter sla so radi tega morala prod okrožnim sodiščem v Ljub-nem zagovarjati. Pri obravnavi pokazalo ae je, da no spadata obtoženca, ampak dotična policaja, ki sla ju ar eto vala, na zatožno klop. Bt,r. ginjec in Tratnik bila sta vsled toga oproščena, pač pa bo je začela proti trem policajem preiskava po § 1181 k. z. Dne 8. t. m. vrlil« se je v tej zadevi pri okrajnem sodišču v Ljubnem obravnava, pri kateri sta priči Uorginjeo in   Tratnik do-
kazala, da so Berginjca že na potu k zaporu policaji suvali in pretepali, v zaporu gaje policaj Heschl suval sem in tje,mudalveč zaušnic, ga vlačil za lase ter ga koiečno z bikove o večkrat udaril. Vodja straže Graf tiščal mu je med tem usta. Drugo jutro prišlo je več policajev, med njimi tudi Graf in Polzer v zaporno sobico, kjer so Berginjcazopetpretepavali. Zdravniško spričevalo potrjuje, da so rane, ki jih je dobil Berginjec, mu bile prizadete od policajev. Ker policaji sami deloma priznajo, da so Berginjca prete-pavali, bili so obsojeni in sicer: policaj Heschl na osem dni, Graf in Polzer pa vsak na pet dni zapora. — To so res krasne razmere in zanimivi dodatki k toliko hvalisani nemški kulturi.
Kdo bo škof v Trstu? čuje se, da bo imenovan za škofa v Trstu sedanji poreškopuljski škof Flapp. Kakor znano, je Flapp odločen nasprotnik Slovencev in Hrvatov, ter je škofovsko oblast vedno in povsod porabljal v zatiranje Slovanov v svoji škofiji.
Ravnopravnost v cerkvi. »Edinost« beleži govorico, ki kroži v duhovniških krogih tržaških, da se odpravi slovenska propoved v župnih cerkvah pri Sv. Antonu starem in pri Sv. Antonu novem.
* Deželnozborske volitve na Goriškem. Pri volitvi iz kmetskih občin jo napredna narodna stranka zmagala na Krasu, kjer sta bila izvoljena dr. Tre o in & tre k olj. V goriškem okraju sta bila izvoljena klerikalca Berbuč in Grča,v tolminskem okraju klerikalca dr. Gregorčič in — Klavžar.
Odkrito pismo
g. Fr. Leksetu, župniku v Lučah.
V 15. številki »Našega Doma« z dne 5. t. m. ste izvolili priobčiti odprto pismo, naslovljeno na me.
Ta Vaš korak, da ste stopili vendar jodenkrat na bojišče z — odprtim vizir-jem, pozdravljam z zadoščenjem, zakaj javne, dostojno polomike som vedno vesel. —
FJvo Vam torej odgovora na Vaše odrpto pismo!
Iz Vaših izvajanj jo razvidno, da jo Vas tiskovna tožba, naperjena proti Vam, radi prestopka proti varnosti časti, silno razburila in razvnela. Cemu neki, ako ste v resnici docela nedolžen, kakor zatrjujete?
Da pa jo sum popolnoma utemeljen zoper Vas, da ste pisali notico »Volitve in Se nekaj o v 1J1. štev. »Našega Doma«, spričuje jasno v Vaših rokah bo nahajajoči sklep svetniško zbornico c. kr. okrožnega kot tiskovnega sodišča v Mariboru štev. Pr. VIII. 43/1/11, s katerim bo zavrača Vaš protest proti uvođenju kazensko preiskave zoper Vas. Sicer sem Vam pa Že 10. pr. m. izjavil na Vašo trditev, da niste pisali inkriminiranega članka, da odstopim od tožbe proti Vam, ako svojo trditev podprete s častno besedo. Tetra pa niste hoteli storiti, češ, »da mi na tako zahtevanje niBte dolžni odgovoriti«. In potem še mislite, da Vam bodem kaj verjel'? Ali za -.Slovenski List« še tudi niste nikoli nič pisali V Ali boste zanikali tudi tu'' Bodemo videli! Sicer pa lem Je toliko izkušen, da na proBte trditve tudi duhovnikom nič ne verjamem, zakaj tudi ti znajo prav dobro — no recimo prikrivati resnico. Da pa ne boste rekli, da trdim nekaj, ne da bi imel v to dokazov, bodem Vam navedel takoj okla«
tanten slučaj. Kaplana Ferme ta poznate! Ta je poslal lansko leto neki dobiš »Iz gornje Savinjske doline« v »Slov. List«. Naključje pa je hotelo, da smo v Gornjem gradu že teden preje vedeli da prinese »Slov. List« dotični dopis in da ga je pisal kaplan Fer m 6. Jaz sem to docela pozitivno vedel in sem tudi g. Ferme-tu povedal v obraz; navzlic temu je on odločno vse tajil ter mi celo ponujal častno besedo; konečno pa se je le vdal in priznal, da je dotični dopis zares pisal on.
„Und die Lehr' von der Geschicht'? Selbst dem Kaplane glaube nicht!"
Sicer pa bodite prepričani, g. župnik, da je meni popolnoma vse jedno, ali je pisal inkriminirani članek Markov France, ali pa, Soštarjev Joža; meni ni za osebo, ampak za stvar. Uverjen sem pa, da bode zastor, ki še sedaj navidezno zakriva »neznanega dopisnika«, v najkrajšem času — pal. Pa recimo, da se to ne zgodi, vendar bom dobil navzlic temu za inzulte še popolno zadoščenje! Vedite, da že držim za »kravatelc« — hrabrega odgovornega urednika, ki je na mojo obtožbo takoj zlezel — pod klop, kakor s kropom polit kuže ter mi je jel ponujati od njega podpisano častno izjavo. Ne morem si kaj, da bi ne omenil pri tej priliki, da se je odgovorni urednik baje strogo narodnega lista »Naš Dom«, na mojo slovensko obtožbo zagovarjal samo v nemščini, kar vzbuja v meni domnevanje, da ta urednik slovenskega lista ne zna slovenski, ali pa da se pred sodiščem sramuje slovenskega jezika, smatrajoč ga menda dobrim samo za predalo »Našega Doma!«
Oj ti ljuba narodna zavednost klerikalne gospode, kje si?! . • ■
Jaz sem Vam poslal dotično številko »Slov. Naroda«? G. župnik, to je laž! Vi ste sami pisali g. Kocbeku, da naj Vam pošlje dotične številke naprednih Časopisov, ki se bodo bavili z razmerami v našem okraju. Nato Vam je g. Kocbek doposlal ono številko »Slov. Naroda«, ki govori o »confratrih«, ne da bi bil jaz s to pošiljatvijo v kaki drugi zvezi, nego da sem g, Kocbeku prepustil na njegovo prošnjo dotično številko, ker on sam ni naročen na list. Torej sem Vam j a z poslal »Slov. Narod«? Mislim, če bi ga Vam hotel pošiljati, bi pao ne potreboval nobenega posredovajca!
Kar se pa tiče pranja »umazanega perila«, Vam bodi povedano, da se z naše strani toga prav nič ne bojimo. Le ven s »prangarjem«! Pa se dajmo z orožjem — »najtežjega kalibra«, bodemo videli, kdo bode podlegel! »Sed, paroehe questis est, kdo bo »umazan« — ti al' jest!« —
II koncu še pripomnim, da nisem voljan odstopiti od tožbe proti Vaši osebi. Da li ste pa Vi krivi ali ne, to pa ne bodem razsojeval jaz, ampak — sodišče.
V Gor. Gradu, dne 10. grudna 1901.
Rasio Pustoslemsek.
JLoiertjskc srečke.
Gradco, 7. docombra. 64, 78, 32, 66, 44.
Brno, 11. decembra. 86, 45, 61,   27, 41.
Dunaj. 7. decembra. 72, 66, 16,   53, 2.
Praga, 4. decembra, 10, 55, 18,   19, 2.
Lino, 30 novembra. 26, 80, 33,   4, 9.
Trst, 30. novembra. 78, 82, 31, 40, 47.
Tržne cene v Ljubljani
7. decembra 1901.
PBenica, 100 kg ReR, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, . . Proso, „ Koruza, , . Krompir, Leča, Orah, Fižol Maslo, Mast, „ Spon svoe, „
lit.
A r
19-15-18 20
16
141-16-13 40 420 -20 -50 -30 240 150 1 80
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno.  .  . . Mleko, liter .   .  . . Ooveje     meso kgr. Telečje        „ „ Svinjsko      „ „ Kofltrunovo ,, „ Piščanec .  . . .
Golob......
Seno, 100 kilo . Slama, ,,      . . Drva trda, ktftr. . „ mehka,   „ ,
K	t> 1
1	60
2	—
—	9
—	20
1	30
1	30
1	50|
—	BO
1	40
—	40
7	
6	-
9	20
6	r
Zobozdravniški in tehnični atelje.
Ruvanje ZOb z, Metilom duši-
kovim oxydulom
(Lustgas) itd.
Plombe iz zlata, p^eiana.
7    in drugih
Bredstev.
Zlate krone [n»v<>™>
iz kavčuka, aluminija in zlata. (2117—1) Zobozdravnik
Dr. Rado Frhin,
Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr.
Ordinacija od 9—12. dopoludne in od 1—6 ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj.
lr><
>: .->'
Preobleke!,.- - Popravila.
L Mikusch
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trg.
E
«1*  ri»  «X*  vit  »in  ril  *Xi »X.  •!»  »Jr*  •!»  »in  •!»  •!» »i*
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrsta parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — laborna oprava na ladiji. — Nizke voine oene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, '20, VVicdeaer (jirtel, na Dunaji
ali (1115-21)
Ant. R«bok, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice stav. 34.
;&tv iV* i&U&i    .'J/; *\\ v-:.-, vr. .-i-;
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in placa bolje nego vsaka zunanja firma
Lndovik Basinaro
V Ljubljani, Hilsarjov** ulice .st 10.
Nabiralce laa opozarjam s tem uljudno na mojo firmo TfciJ
4^ Uizitniee in l^aiierte 5 firm© ^4
priporoča
„}<ctrcdnci Tiskarna" u Ljubljani.
Doktorja pl. Trnkoczyja
že mnogo let izvrstno presknšena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalni«, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, »e se naroča po poŠti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tndi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za Štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega ee namesto brezmočne, razdražujoče kave in
ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczyjev
Kakflfk c I aH ni r^ai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno r\ar\qi> o'«*""1 8r6dstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (*/4 kile vsebine) 40 h,
14 zavojčkov samo 6 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja
ZBlodeČn© kspljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest uteSujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
KrOpJlC©  odvajalne, želode« čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to 5        1 čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h. — Pocnkrene kroglice. Škatla 80 h, tri Škatle 2 K.
Prsni  POnčm in kašljev sok ali zeliščni sirnp, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim 1 železom, uteSuje kašelj, raztvarja ahz, lajSa bol in kaSelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. (24-20)
Hranilni ali 1,,loV cvet (Gicht^eist) priporočljiv je kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenje o v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in
težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa, Kg^gaMJ!
hradavieam, ruženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičom bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K 60 h.
fggT Ker je vedna nkrl> p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, OpO-v»rrtT«n» inMnk«. zarjamo iste postimo na doktorja pl. Trnk6czyja redilne
pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnk6o*ya
Živinski r<M*''"i prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in ? kon.Uh. Že bliau ftO let e najboljftim uspehom uporab-1 jcvan, k udar krave noOojo Zreti, in «» ee ■hnljfcnjo mleko. Za-
vojček z navodilom glede uporabo 1 K, pet zavojčkov hriiio 4 K.
Proč jq j j redilni in krmilni prašek. Varstveno in dictetično '    "      j  sredstvo za praSiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolSče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
PoaorI Ta prašičji praftck in kakao sladni čaj dobi to tudi v vseh prodajalnicah, ali pa na-ravmmt pri meni po poŠti.
"S
m
•M ■§8
-pil -»*
-8*1
Stanje hranilnih vlog:        Rezervni zaklad
15 milijonov kron. nad 300.000 kron. ;
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zmven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem, <i«6-ii)
IfcfF Denarne vloge se sprejemajo tudi po posti In potom c. kr. postno hranilnice. Postno-hranilnićne sprejomnico se dobivajo brezplačno.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar
Leetnina in trnek .Narodna Tlakama" ▼ LJubljani