LJUBISAV MARKOVIČ: Tečaj politične ekonomije — II. del Potrebno delo in presežno delo (Nadaljevanje) Ta del družfbe je moral vso delovoio ix> preživeti v materiaind prodzvodnji. jW je bil oropan upraviljaaja prodzvod- aje in dobrot duliovnega razvoja. To po- menii, da je nioral proizvajalec y male- riailni prodzvodnjd proizvesti živiljeinjske potrehšfiine zase in življenjske potrabšči- ne za ti-sti del druz.be, ki je bil oproščen materialne proizvodnje. Razen teg« je ti- ;' del dražbe, ki je oproščen materialne •jizvodnje, tfsti, ki upravilja pj^>i«vod- nju, pa torej uipravilja tudd akunrulaeijo. Ziaven tega iina tudd monopo! nad pro- izvodiirimi sredstvi. Skupna ekonomska značilnost vsega raz.retinega razdobja oloveske zgodovine, je, da ima del družbe v lasti proizvodna sredstv —esežnim delom. Medtem ko je prej po- bno delo gospoKlavalo nad presežuim iom. ker so gospodovale niaterjalivi pro- odnji potrebe samc dru/.be proizvajal- .-. je sedaj popolnoma druguče. Sedaj presežno delo izloča iz dela kot ne- Jna samostojna prlviua, kn ima pre- -,": nad vsem del-om, ki postane njegov «1 i.n ned njim gospo postaiie pogoj po- imega dela, ker gospoduje nar tu-di zadovoljitev njihovih osiebivih reb. Ker pa proizvodnje ne more biti, iie sodehijejo v njcj razem proizvodnih Istev tudi proizvajalci, torej živa de- iia siila. so ti gos[>odarji proizvodaih dstev (lastniki sužnjcv, fevdalci, kapi- ulisti) prisiijeni, da na razldčnc načine dovolijo proizvajalcu. da ustvari tudi za I>e potrebno delo. Zato torej, ker potre- jejo presežno delo, dovoljujejo tej ve- cuii, da ustvari zase potrebno delo. Zato, ker hočejo kapitalisto dobiti presežno vrednost. tudi gradijo tovarne in dovo- Ijujejo, da delavci r teh tovarnah delajo. Toda. brž ko zaradi lega ali onega (v 'litalizmu pa so krize pcriodične) na- nejo ok;)liščine, ki ojrrožajo kapitali- o presežuo de!o (profit) ali ga ouemo- ijo ( ni inogoče protlati blaga na trži- i. čeprav je v njem vsebovano opred- ¦.eno delo delavskega razreda), kapita- : tedaj preprosto zapre tovarno, delav- ce z iijihovimd dražinaani pa postavi na ulico. Brž iko torej ni več možnosti, da bi realiziral eksiploatatar presežno delo, ni uaito tudi možuosti, da bi dela;vec ost^a-rM zase potrebno delo. V drugačii-ili oblikah, veodar isto se je dogajalo v fevdalizan;u in v sužnjelaskii-škem siistemu. Lastiniki sužujev so kupo-vafi »užnje in jim dajali ueko količino živjjoujskih portrebšaim, da jih trošijo, preprosto zak>, ker jiiu je delo sužnjev dajalo izdelek, ki je služil fK>trebani lasi-nikov sužnjev. Spett /aradi i>resežuega dela. V razredni družbi je presežno delo tako vzrok kakor pogoj, da bi lahko po-trebno delo prišlo do veljave. 'l'u je po-trebaio delo posledica tega, da razred vla-dajočih — lastnikov sužiijev, fevdalcev in kapitalistov — teži za presežnim delom. Zato ni pcesežno delo v teh družbenih sta-njih, v razredni družbi, proprosto narav. iia funkcija dela — nekaj, kar je normal-uo, da bi se lahko razširjala proizvodiija •n uresiničevale prodpostave za dru/.beni, ekonoMiski in kulturui razvoj. Tcdaj se presežno delo iK>jav]ja v drugačni druž-i)eui luči. Za proizvajalca je sedaj prisi-litev. Proizvajalcc je podrejen položaju, pa naj gre za nepo>srediio s-užnjelastništvo uli za prikrito obliko sužeujstva kakor v kapitalistačni družbi. S slaliišča proizva-jalcev je prescžno delo brezplačno delo v korist drugega, delo, ki ga mora oprav-Ijati |H>d pritiskom prisiljoiiosti. NjiJiovo presežno delo se torej otltujuje od iijili; je dejansko proizvodnja sredstev za dru-gega, to je izdelovanje sredstev za nji-liove gospodarje. Za neproizvajaJni raz-red pa velja presežao delo kat brezplačno prisvajanje tujega dela — v korist tega razrelj rafiniran. Ta metoda je ekonomska prisilitev. Kapitalist prisili pioizvajalca, da mu daje presežno delo, z bičem lakote. Delavec je svoboden, kar se tiče njegovega pravnega položaja, toda svolxKlen je .še v nekem drugem pomenu. Nima proizvajalnib. srodsiev, brez katerdh ni mogoče ničesar proizvajati. Ta so last kapitalista. Zato se mora proizvajalec pd začefcka samo za lastnika snž-rijev. Vendar tudi sužanj dela neko dobo za samega sei»e. V fevdalizmu ima presežno delo obliko rente. Po stopnji razvoja fevdalizma se ta renta pojavlja v začetku kot delovna renta (kot prisilno deJo), nato kot pro-duktna renta adi renta v piddelkili in končno kot denarna reuta. To so vse obli-ke presežnaga dela.1 Fevdali«»Di je tu 1 FpvdaJci so «i priivajiili prestiao dedo __ in ceJo tudi del potrebuega dela — tadi z razoijni dru-gimi dajatvtuai kot z — davki. ioosUjinai»i, s pra-vico fevdalcer ua del dndS&np Uaianor ia pod. CerkTeni dustojaustvenijcj ao si pnsvjtiaK preaeiao delo plačano v oblUci desatine Ud. (iNadaljevanje na 30. stx*m) NA&A SKUPNOST 2«. IV. MS? 19 LJUBISAV MARKOVIC: Tečaj politične ekonomije — II. del (Nadaljevanje z 19. strani) prepjost, ker se v njem prostoruo iu ča-sovno jasad loči potrebno delo od pre-sežnega dela, posebao pri delovai reati. V tej dobi fevdulizjua je tlačan na pri-mer moral delati tri dni na določenili par-celah za sebe wi kar je pridelal ua lch parcelah, je pripadalo rijemu, Druge tri dni pa je moral delati ua fevdalčevem posestvu, obdeloval inu je polje, sekal drva, pnpravljal zimske zaloge, pekel kiuh itd. Zato je bil tejnu tlačanu popol-norna jasen čas, ko je delal zase, in čas, ko je delal v kori.st ievdalca. Fevdalci so ¦ J>ili raznj knezi, grofje, begi, škofje ild. V kapitalizmu dobi presežno delo obli-ko presežne vrednosti. Jzkonščauje je za-snovano na eko-noniskih odnosih, na eko-Domski prisilitvi. Proizvajalee mora za-radi svojega ekoaomskega položaja na delo h kapitalistu m zanj proizvajati. Prav zato pa, ker imamo v kapitalizmu deuarno razmerje, ki je zasnovano na za-konili blagovne zamenjave, se zdi, da de-lavec ne odstopa kapitalistu nobeaega presežuega dela. Tu je eksploatacija po-polnoma skrita. Potrebna je bila določena stopnja razvoja kapitaiizma in genialni znanstvenik, da je oila skrivnust eksplo-atacije odknita. To je napravil dejansko Ma.rx. Prav zato, ker je delavec fonnalno svo-boden in ker gre na delo h kapitalistu s formalno svubodnim dogovorom, »blagov-iiim dogovorom«. je eksploatacija skrila. Kapitalist kupi dclovno silo, delavec pa jo prodaja svobodno na tržišču. Zato se zdi, da je vse delavčevo, delo dejansko delo zanj saniega, ker se na površju dogaja tako, kakor da bi delavec proda-jal kapitalislu delo. Za osem ur dela na prkner dobi dniuo 12 dolariev, to je 1.5 dolarja na uro. Videti je, kakor da bi bilo vse delo plačano delo, to je. kakor da je ves delovni čas potrebeu delovni čas. V kapitalizmu kakor tudi v sužajelast-niškem sistemu velja presežno delo za go-spodujoči ekonomski vzvod; ta gospoduje nad polrebnim delom. Na tem presežuem delu, ki s-i ga prisvajajo eksploatatorji, temelji njihovo materialno in duhovno votlstvo, zato pa tudi položaj gospodova-nja v družbi. Prav zato, ker je presežno delo od delavca odtujeno in mu vs.iljeno kot tuja delovna sila, jc podrejen- in eks-ploatiriin; odvzet mu je največji del ma-terialnega bogastva, ki ga ustvarja, prav ¦tako pa je Ves razvoj Cloveške družbe .. . se za-čeffja tistega due, ko je družinsko delo ustvarilo več izdelkov, kakor jili je bilo potrelmih za vzdrževanje družiue, od ti-stega dne, ko je bilo niogoče del dela uporabiti za proizvodnjo proizvajalnih sredstev, a ne samo življenjskih potreb-ščin. Prebitek izdelkov dela nad stroški za preživljanje dela in ustvarjanje ter povečanje družbenega proizvodnega in rezervnega sklada iz tega prebitka, to je bilo in je se vedno temelj vsega družbe-nega. polifičnega in inteiektualnega na-predka. V danaSnji zgodovini je ta sklad lastnina privilegiranega razreda, katere-mu sta ob tef lastnini pripadla tudi poli-tično gospostvo in duhovno vodstvo. (Ln-gels: »Anti-Diihring«, str. 201-202). 4. Spreiaein.be v položaju proizvujalcev v zvezi z razvojeni razrednedružbe Če proučujemo raztedno družbo, od sužnjelastniškega sistema do kapitalizma, pa vendar lahko sklepamo, da se je s pre-liodom iz ene v druga le s-preinenil polo-žaj proizvajalcev v pozitivnem poinenu. J lačau je bil v lx)ljšem položaju kakor suženj. Pridobil si je že določeno svobodo. Sicer je bila to nepopolna svoboda. ker je bil vezan na zemljo in je moral zaradi osebne odvisnosti opravljati določene ob-veziiosti do fevdalca, izveu teh obvezJiosti pa je bil svoboden. To pomeni, da ima proizvajalec v fevdalizmu že iniciativo, da si sam zase zagotavlja potrebno delo. Res je, da mora dajati fevdalcu rento v določenj količini pridelkov (pr-oduktno rento), sam proizvajalec pa je le gospo-dar svojega delovnega časa, sam odloča, kdaj bo vstal, kako dolgo bo delal na( njivi, kdaj iu koliko bo posejal, kdaj bo požel. Ve, da mu bo, če bo več delal in ličine pridelk-ov, ki predstavlja presežno če bo več pr.idelal. [x> oddaji določene ko-delo, Je ostalo tudi njeaiu več. Tu je to-rej že neka iniciativa proižvajalca, da skuša povečati količino dobrin, ki bodo ostale njemu. Kapitalizem razvija še večjo iniciativo proizvajalca. Delavec je pravno popol-nouij svoboden. Svobodno Lzbira kapitali-sla, pri katerem bo delal, katereinu bo prodal svojo delovno silo. Ni več vezan ua eno tovarno, kakor je bil tlačaa ve-zan na zemljo. Lahko se pogaja za ceno svoje delovne sile, lahko gre na tržišče, kjer bo prodal svojo delovno silo po naj-ugodnejšili i>ogojih. Kapitalist si razeu te-ga prizadeva, da pripravi z ustreznimi mezdninii sistemi delavc-a do tega, da se bo med delom, eim bolj je mogoče, trudil. Iu res si delavec prizadeva, da bi dose-gel največji učlnek dn dobil večjo mezdo, posebno pri plačilu od kosa. V okviru proizvodnega prcx;esa razrija kapitaJist mnogo bolj iniciativo proizvajalca. Toda tudi ta iniciativa se reduoira do ineje pre-sežuega dela. Cez to mejo ne gre. Vsa družbena iniciativa gletie prisvajanja ali upravljanja presežnega dela, glede upo-rabe tega presežnega dela pripada kapi-talistu. Najeti delavec je tega oropan. Z razvojem razredne družbe — od suž-njelastu.ištva do kapitalizma — se torej spreminja položaj prodzvajalca v pozi-tivnem pomenu. Prav tako raste tudi vso-ta običajuih potreb, do katerih ima pro-izvajalec pravico v zvezi z družbenim raz-vojem. Tu i-majno dejansko opravka s protislov-iiim gibanjem. E!d činitelj vpliva na raz-širjenje potrebnega dela. To je porast po-treb samrili proizvajalcev v zvezi z druž-benim napredkom sploh. Materialne in kulturne jjotrebe mezdnega delavca. so večje, kakor so bile običajue materialne in kulturne potrebe tlačana v fevdalizmu, še večje pa, kakor so bile potrebe sužnja v sužnjelastniškem sisterau. Mezdni de-lavec normalno zahteva več življenjskih dobrin za zadovoljitev svojih potreb. Za proizvodnjo večje količine življenj-skih sredstev, življenjskih potrebščin pa je torej potrebaega tudi več delovnega čusa. Ta čiuitelj vpliva na povečaflje po-trebnega dela, na podaljšaaje potrebuega delovnega Casa. Drug čiuitelj pa deluje v uasprotnein smislu. To je razvoj pr-oizva-jalnih sil družbe. Ta činitelj je innogo inočnejši kakor prvi. Zato ker se proiz-vajalne sile družbe razvijajo, posebno pa v eri kapitalizma, muogo hitreje kakor prej, je vendarle mogoče to količino živ-ijenjskih dobrin, ki tvorijo krog delav-