646
Listek.
sv. Pavlina, oglejskega patrijarha, ki je pregovoril Karla Velikega, naj podjarmi Slovence, da bi jih lože k sv. veri izpreobrnil.                                         S. K.
Stanko Pirnat f. Dne 28. avgusta meseca je preminil v Mokronogu notar Stanko Pirnat, čigar ime je bilo v zadnjih petih letih večkrat citati v poročilih »Ljublj. Zvona«. Pirnat, rojen dne 7. junija 1859. 1. v Štorah na Štajerskem, od mladosti vnet glasbenik, je stopil 1. 1894. na dan kot skladatelj. »Glasbena Matica« je proizvedla rečenega leta v koncertu Pirnatov osmeroglasni mešani zbor »Žalost«, ki je izšel 1. 1895. z moškim četvcrospevom »Pomlad in jesen« vred. Sledili so v nastopnih letih mešani zbori in sicer 1. 1897.: »Vzpo-mladna pesem«, 1898. 1. pa »Naša zvezda«, »Bog je moj ščit« in »Oblaku«. Vse te skladbe je izdala »Glasbena Matica«. Letos je izdal Pirnat v Schwentnerjevi zalogi zvezek po njem za koncert harmonizovanih »Slovanskih narodnih pesmi.« Veliko število skladb je zapustil pokojnik v rokopisu. O Pirnatovih skladbah je bilo moči vsekdar le s priznanjem soditi; odlikoval se je ta skladbenik po zreli, plemenito občuteni fakturi, liriški nežni melodiki. Njegovim skladbam je vtisnjen pečat solidnosti, znak resno preudarjene izdelave. Kolikor je manjkalo Pirnatu glede invencije, je nadomeščeno z zvokovitostjo; bogatost v polno-zvočju zborovem je bilo Pirnatu sploh prvo in poglavitno načelo pri skladanju. Pri tem svojem teženju je imel Pirnat tudi vsekdar prav lepih uspehov, ki nikdar ne preminejo, nego mu ohranijo v slovenski glasbeni literaturi trajno dobro ime. Bodi v vsakem oziru simpatičnemu rodoljubu časten spomin!
—oe—
Karolina Svetla f. Dne 7. m. m. je umrla v Pragi češka pisateljica in rodoljubka Karolina Svetla, roj. Rottova. To pesniško ime si je pridela po rojstnem kraju svojega moža, prof. Petra Mužaka, ki je bil iz Svetle, vasi ob znožju pogorja Ješteda. Veselje do pisateljevanja in češko zavest je vzbudil v njej kakor tudi v njeni sestri Zofiji Podlipski poznejši njen mož, ki je v burnem letu 1848. zahajal v rodbino Rottovo kot domači učitelj. Iz tistih dob izvirajo njene prve povesti. Pozneje je pa vso svojo veliko nadarjenost obrnila v to, da je v obširnih in mojstrsko osnovanih romanih objavljala dušo naroda, biva-jočega pod Ještedom, kjer je vsako poletje preživela. Hotela je dokazati, da je tudi preprosti selški človek zmožen, sprejemati v sebe ter umevati in razširjati najvišje ideje, zlasti verske in socialne; zato je tudi v svojih glavnih romanih: »Križ pri potoku«, »Vaški roman«, »Frantina in Bogotajec« skozinskoz tenden-ciozna. — Izmed množice drobnejših povesti je omeniti »Hubičko« (Poljub), po kateri je posneto besedilo Smetanove opere istega imena. Vsled tenden-cioznosti so njeni romani cesto neverjetni in včasih nekoliko neužitni. - Karolina Svetla se je živahno udeleževala vsega javnega življenja; budila in orga-nizovala je češko ženstvo, kateremu je med drugim osnovala »Žensky vyrobni spolek«, ustanavljala izobraževalna in sokolska društva in zlasti naporno delovala za razširjanje češkega šolstva na tako izpostavljenem kraju, kakor je pod Ještedom blizu nemškega Reichenberga. V ta namen je napisala celo vrsto povesti tendenčne vsebine. Leta 1890. se je umeknila javnemu življenju in se zaglobila v študije filozofskih in mističnih spisov. — Glede na njene v resnici velike zasluge je umevna velika žalost, ki je ob njeni smrti prešinila ves češki narod.
Slovensko gledališče. Ob zaključku lanjske sezone se je bila vnela po časopisih živahna polemika glede našega gledališča.   Puščice so letele  semintja,