Stni n& platana \ gotovini Maribor, sebof~ 12 ?unuar»a 1935 Štev, 10 L«to IX (XVI) PJJ LRIBORSKI Cena > Din RNK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Tolelon uredništva 244), uprave 246S Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan «■■*> 1®- uri / Velja wosebne skupne upravne enote. Sele po določilih versailleske mirovne Pogodbe se je iz dela bivše pruske Renske province in dela bavarskega Pfalca oblikovalo Posaarje, ki je dobilo svoje ime po reki Saari (francosko Saare) Ji bilo podrejeno v upravnem oziru D r u s*yu narodov, ki je vršilo tam svo •'^funkcije potom posebne vladne komike pod vodstvom angleškega komisar-!a K n o x a, med člani komisije je pa tudi zastopnik Jugoslavije dr. Z o -ričic. Valutr.o in carinsko je bilo to ozemlje dodeljeno Franciji, ki se je tekom let polastila tudi skoraj vse rudniške in ostale industrije. Tako lahko rečemo, da je bilo Posaarje 15 let v francoski eksploataciji. Toda versaillesku mirovna pogodba,ki je ustvarila to posebno ozemlje, je določila tudi, da se mora 15 let po njenem podpisu izvesti v Postaarju ljudsko glasovanje, pri katerem naj se prebivalstvo svobodno odloči: ali hoče da se Posaarje vrne Nemčije; ali hoče, da se priključi Franciji; ali pa želi da ostane še nadalje saniostoj no in pod upravo Društva narodov. Po dolgih posvetovanjih je bilo naposled lani pri Društvu narodov sklenjeno, da se Plebiscit izvede jutri, 13. januarja. Jutri se bo torej treba Posaarcem odločiti za eno treh navedenih poti in razumljivo je, da so tako s strani Francije ;;ot Nemčije na delu vse sile. Vsaka ho-Cc_ zmagati. Vendar je med francoskimi in nemško vero precejšnja razlika. e>' so Posaarci do nekaj tisoč Franco-:;?,v vsi Nemci, agitirajo Nemci le za vr- Vaini skisaš zunanfih ministrov držav male antante na konferenci v LjjutolJsm — Mala antanta nateBno pripravljena sodelovati v smisBu rimskega sporazuma 5|;*v k Nemčiji, Francozi pa, ki na ve-fj1.0 za priključitev k Franciji ne morejo n tvilai ’ k* se zadovoljili z zmago ohra- v‘ 6 sedanjega stanja in agitirajo zato s h*«Vnem le za status quo. Zmaga pri- 1 °®.v sedanjega stanja bi Hitlerje-^ 0 emčijo strahovita zadela, ker bi do-^zaln, ja se Posaarski Nemci samo za-nočejo vrn.ti k Nemčiji, ker vlada / narodni socializem; pomenila bi pa LJUBLJANA, 12. januarja. Po kosilu v banski palači so zunanji ministri male antante včeraj popoldne nadaljevali svojo konferenco in izdali naposled sledeči uradni komunike: »Stalni svet male antante se je sestal v Ljubljani 11. januarja J 935. pod predsedstvom k- Titulesca. Glavni predmet diskusije sveta male antante sta bili ocenitev sporazumov, sklenjenih v Rimu med Francijo in Italijo, ter določitev enotnega zadržanja male antante v tem pogledu. Zunanji ministri male antante so izrazili svoje zadovoljstvo z rezultati, doseženimi v razgovorih. ki sta jih imela gg. Mussolini in Laval. Smatrajoč, da ti razgovori morejo v znatni meri okrepiti ohranitev in organizacijo miru, so sklenili sodelovati v najiskrenejšem duhu z vsemi zainteresiranimi silami za praktično izvedbo načel rimski?! sporazumov, ob istem času pa mislijo tudi na zavarovanje svojih nacionalnih in splošnih interesov, katerih zvesta braniteljica je bila mala antanta cb vsaki priliki.« V razgovoru z novinarji pa je predsednik vlade g. Jevtič podal še sledečo izjavo: »Stališče male antante je ostalo takšno, kakršno je bilo doslej. Iz današnjega stališča se more sklepati, kaj bo v bodoče, To je začetek širše diplomatske akcije v vrsti sporazumov, ki še pridejo za organizacijo miru in konsolidacijo mednarodnih ednošajev. Akcija male antante se bo tudi dalje razviiala v duhu sporazumov in bo ostala odločna pri obrambi vi varovanju nacionalnih interesov. Varovali bomo vse svoje interese in zavezniške odnošaje z državami balkanskega sporazuma ter tudi nadalje služili interesom splošne varnosti in miru. V teku daljnje akcije bomo videli, kaj je treba storiti v ta namen.? Konferenca je bila včeraj popoldne zaključena in sta se dr. Beneš in Titulescu z brzovlakom ob 17. uri odpeljala preko Rakeka v Ženevo, ministrski predsednik in zunanji minister Jevtič pa se je po sprejemu raznih osebnosti in deputaci? na banski upra- vi ob pol 20. uri vrnil v Beograd. Ako se osebno ne bo mogel udeležiti sedanjega zasedanja Društva .narodov v Ženevi, ga bo z vsemi pooblastili zastopal naš stalni delegat g. Fctič. Iz vsega poteka ljubljanske konfe- Nova uoravna razdelitev Nemčiie IZJAVA NOTRANJEGA MINISTRA FRICKA. — NEMČIJA BO RAZDELJENA NA DVAJSET POKRAJIN. BERLIN, 12. januarja. Državni notranji minister Frick je izjavil nekemu časniškemu poročevalcu, da je Hitler po prevzemu oblasti opustil ureditev države na podlagi nove ustave, prepuščajoč vse delo moči nadaljnjega razvoja narodne socialistične ideje. Sedaj se vlada ukvarja z načrti za realizacijo načel narodnosociali-stične države v notranji politiki, in to potom nove legalne organizacije. Delo naglo napreduje in v teku 4 let, ki jih je Hitler zahteval, bo dovršeno vsaj v glavnih potezah. Tedaj bo nemški narod lahko zavzel svoje stališče za ali proti. Državni zbor bo ostal forum, ki bo poklican, da razpravlja in odloča o velikih vprašanjih, ki tičejo usodo naroda v zunanji in notranji politiki. Poleg državnega zbora ne bo druge zbornice. Volitve v državni zbor se bodo izvršile z direktnim glasovanjem moških in žensk. Nova teritorialna razdelitev države na 20 pokrajin bo postavila končno piko na sklep tisočletne evolucije. Nove pokrajine bodo upravljali guvernerji s širokimi pooblastili. S tem sem odgovoril na vprašanje, ako misli nemška vlada dati nemškemu narodu novo ustavo, je zaključil Frick. interesi neosvobojenšh bratov LJUBLJANA, 12. januarja. Z ozirom na razne možnosti, ki so nastale v zve zi z rimskimi predlogi, ki bi mogle usodno zadeti zlasti naše brate v Italiji in Avstriji, je ljubljansko društvo »Branibor« poslalo že pred dnevi ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru g. Jevtiču posebno spomenico, včeraj pa se je predsedstvo društva pod vodstvom dr. Oblaka, dr. Kamušiča in ravnatelja Gogole osebno predstavilo g. Jevtiču in mu še ustmeno obrazložilo svoje želje. Gospod Jevtič je pozorno sprejel vse izjave predsedstva in obljubil popolno varovanje naših interesov. tudi i -1 ','!.d sospodurski udarec, dasi ne ne-j/t!f;jiv. Zmaga pristašev za vrnitev k 'cmeii bj pa nasprotno gospodarsko •“•'Oda Francijo. Vsa Francija pro-J*“cira skupaj s Posaa;Jem na leto pri* _>H/no 8.5 milijonov ton sirovega žele-va. ‘n 7.5 mil, ton sirovega jekla. Nem-1Ja J>a brez Posaarja 10 mil. ton sirovega železa in 11 mil. ton sirovega jekla. Ako se Posaarje vrne k Nemčiji, bo Nemčija producirala potem 12 mil. ton železa in 13 mil. ton jekla, Francija . pa samo 6.5 mil. ton železa in 5.5 mil. I ton jekla, torej polovico manj ko Nein-| čija! Nemčija bo potem razpolagala na j leto s sedmino vse svetovne produkcije i železa in jekla, Francija Pa komaj s šti-1 rinafstlno. To pa ni važno samo za go-j spodarske, ampak tudi za strateške na-! mene. J Tako bodo jutri oči vseh milijonov j Nemcev m Francozov, pa tudi ostale ! Evrope uprte v malo, a pomembno Po-1 saarje. Nestrpno bodo čakali večera 14. 11. m., ko bo predsednik plebiscitne komisije K ho d e po radiu oznanil svetu rezultate plebiscita. Kdo bo zmagal? Nemci v Nemčiji pravijo, da je kocka že davno padla, ali je prav za prav sploh ni bilo treba vreči, kajti Posaarje je nemško in se vrne k Nemčiji; Francozi v Franciji pa pravijo, da to ni tako goto vo. V Posaarju je na tisoče socialist o v in k o m u n i s t o v , ki bodo, kakor vse kaže, glasovali za status quo, ker se ne marajo podrediti fašistični diktaturi narodnega socializma. Toda njihovo število bo prav gotovo podleglo pritisku nemške n a c i o n a 1 n e volje, /.e danes, dan pred plebiscitom, moremo skoraj s popolno gotovostjo računati na nemško zmago. -r. renče in iz izjav, ki so jih dali zunanji ministri male antante zastopnikom listov skupno ali posamezno, se da v splošnem razbrati, da je mala antanta načelno pripravljena pogajati se o uresničenju v Rimu med Lavalom in Mussolinijem pripravljenih načrtov, toda ob popolnem varovanju svojih skupnih in posameznih interesov. Iz tega sledi, da bo mala antanta pri bodočih pogajanjih stavila svoje predloge, ki so bili v glavnem že določeni na ljubljanski konferenci in bodo tvorili neko mejo, preko katere ne bo mogoče iti. Značilno je, da je Titulescu izjavil novinarjem, da zaščita narodnih manjšin ne sme priti v nevarnost s kakšnimi pakti o neumeša-vanju. Manjšinski problem je mednarodni problem in bo tak tudi vedno ostal. Isto velja tudi glede vrnitve Habsburžanov in vseh drugih zadev, male antante življenjskega pomena, prijateljstvu s Francijo in podpirati stremljenja sporazuma med Rimom in Parizom, ni pa pripravljena žrtvovati niti enega svojega interesa, ki je za obstoj posameznih članic in celotne male antante življenskega pomena. Neimifa noče v Ženevo RIM. 12. januarja. Berlinski dopisnik »Echo de Pariš« poroča, da je v nemških političnih krogh izzval včerajšnji obisk angleškega poslanika pri zunanjem ministru Neurathu največ.ie zanimanje. Po informacijah iz uradnega vira in iz uradnega sporočila sledi, da je angleški poslanik nagovarjal Neuratha, naj bi Nemčija poslala svojega zastopnika k zasedanju sveta Dru štva narodov, na katerem se bodo pro učevali rezultati plebiscita v Posaarju. Nemški zunanji minister je odgovoril, da Nemčija iz načelnih razlogov ne more poslati svojega zastopnika In se tudi ne more vrniti v Ženevo. Ta nemški odgovor je vzbudil veliko ogor čenie zlasti v francoskem tisku, ki Nem či.io znova ostro napada. NAČRTI ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE. PRAGA, 12. januarja. Ministrski predsednik Malypetr je izjavil novinarjem, da bo njegova vlada izdala zakon o reorganizaciji političnih strank, katerih notranja struktura mora biti demokratična. Stranke po načelu »vochteija« bodo onemogočene. Razpust bo zadel najprej Su-detsko-nemško domovinsko fronto Konrada Henleina. Poslanski mandati se pa ne bodo delil: sk.ipnem številu gla- sov, ker bi sicer izginile nemške in madžarske demokratične stranke Vlada bo nadalje zniži'a delovni teden n; 40 ur, s čemer se zmanjša brezposelnost za 10 do 15®/o. Podr.? ivljenje vseh rudnikov, kot predlagajo agrarci, pa e bo tako inhko. BRAZILIJA SE NE VRNE V D. N. RIO DE JANFRO, 12. januarja Odbor za zunanje zadeve je sklenil, da se Brazilija ne vrne v Društvo narodov. ITLIJANSKO GLEDALIŠČE ZGORELO NEAPELJ. !2. januarja. Sinoči .ie tu zgorel »Teatru Nuovo*. Skoda znaša 3 milijone lir. Dnevne vesti Pridobnina, davek na poslovni promet in luksus ter rentnina RAZGLAS DAVČNE UPRAVE ZA MESTO MARIBOR. VLOŽITEV EAVČNIH PRIJAV ZA LETOŠNJE LETO. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da morajo vsa podjetja, vsi obrati kakor tudi vse osebe samostojnih poklicev in vsi drugi, ki so zavezani pridobni-ni, vložiti davčne prijave v času od 1. do 31. t. m. Za odmero pridobnine morajo priložiti prijavo o dohodku, ki so ga dosegli v lanskem letu. Prijavo morajo vložiti za vsak obrat in vsako vrsto posiova nja posebej. Te prijave pa morajo dobiti tudi osebe, ki so po členu 46. zakona o-proščene plačevanja tega davka. Prijavo mor^t izpolniti in podpisati lastnik obrata ali opdjetja, v primeru zakupa pa zakupnik, če je več lastnikov, podpišejo prijavo skupno za mladoletne njih j met, in sicer ločeno za blago, ki je zave jetniki, ki delajo po akordu, morajo tudi to navesti v prijavi. Prijave o pridobnini za letošnje leto naj davčni zavezanci izroče osebno, ali pa po pošti pristojnemu občinskemu uradu ali davčni upravi. Zaradi odmere skupnega ali splošnega davka na poslovni promet ter davka na luksuz, morajo vložiti vsi davčni zavezanci splošnega ali skupnega davka na poslovni promet in davka na luksuz obenem s prijavo o pridobnini v istem roku, to je do konca t. m., še posebno prijavo na posebni tiskovini, v kateri morajo označiti ves v lanskem letu doseženi pro- starši, za maso pa njen zastopnik. Izpolniti pa morajo prijavo le na prvi strani po vrsti v vseh rubrikah in podrobno. Morebitna pojasnila navedb naj davkopla čevalci obrazlože na posebni poli. Tudi morajo davčni zavezanci v prijavi označiti, ali so samci, vdovci, brez otrok, odnosno ločeni in vpisati rojstni dan in leto. Družabniki podjetja morajo mimo tega označiti tudi odstotek, s katerim so udeleženi pri podjetju. Ker ie predmet obdavčenja enoletni čisti dohodek, dosežen v preteklem poslovnem letu, priporoča davčna uprava davčnim zavezancem, naj ta dohodek točno prijavijo v izogib kazenskim posledicam. Enoletni dohodek je kosmati dohodek po odbitku izdatkov ali režij, potrebnih za obratovanje podjetja oziroma za izvrševanje poklica. Izdatki, ki niso v zvezi z obratom, marveč služijo le za vzdrževanje lastnika obrata, njegove rodbine ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosma tega dohodka. Končno mora davčni zavezanec priložiti davčni prijavi tudi vse druge podatke, ki so potrebni za pravilno od mero davka. Industrijska, bančna in mednarodna transportna podjetja, katerih promet na leto presega pol milijona dinarjev, morajo prijavi priložiti tudi bilanco z računom izgube in dobička ter začetni in končni in ventar, in sicer za lansko in predlansko poslovno leto. Mimo tega morajo prijavi priložiti podroben pregled zgube in dobička, izvleček iz računa, prepis lastnega računa vsakega posameznega družabnika, pojasnilo o izvršeni amortizaciji, izvleček iz računa fabrikacije, bančna podjetja pa izvleček iz računa valut, faktur iu deviz. Obrtniki pa morajo v prijavi izjaviti, če prodajajo tudi nakupljene gotove izdelke, če delajo s stroji na pogon ter koliko pomočnikov in vajencev zaposlujejo. Pod- zano splošnemu davku in za blago, ki je podvrženo skupnemu davku. V prijavi morajo še posebej označiti koliko odpade od celokupnega prometa na blago, ki je podvrženo luksuznemu davku. To prijavo morajo vložiti tudi podjetja, ki so lani plačevala poslovni davek ali davek na luksuz po knjigi opravljenega prometa ali po poslovnih knjigah vsak mesec sproti ali četrtletno. Tiskovine za te davčne prijave prodajajo občinski uradi in davčne uprave. Vse pravne in fizične osebe, ki niso zavezane pridobnini, kakor tudi osebe, ki vrše slučajni promet stvari po zadnjem odstavku člena 4. zakona o davku r.a poslovni promet, morajo vložiti prijavo v 14 dneh, od dne opravljenega prometa pri oni davčni upravi, ki je glede na kraj o-pravljenega prometa krajevno pristojna in morajo obenem plačati na ta promet odpadajoči 2-odstoini davek na poslovni promet. Vse osebe, ki prejemajo dohodke iz imo vinskih predmetov in imovinskih pravic, pa morajo vložiti prijavo o rentnini v letošnjem letu do konca t. m. Rentnina se plačuje od dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso za vezani zemljarini, zgradarini, pridobnini, družbenemu niti uslužbenskemu davku. Davčna osnova je faktičen dohodek lan skega leta. Davčno prijavo vložijo tudi upniki, to je osebe, ki imajo pravico do teh dohodkov. Cc prebiva upnik v tujini, vloži prijavo dolžnik, ki plača tudi davek namesto upnika. Obenem mora davčni za vezanec v prijavi označiti ali ie samec, vdovec brez otrok, odnosno točen in vpli sati svojo starost. Prijave o rentnini se naj vložijo pri oni davčni upravi ali pri upravi občine, kjer ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo. 1300 mariborskih družini strada in zmrzufe POMOŽNA AKCIJA JE V POLNEM TEKU. — OTVORITEV OGREVALNICC. OGROMEN NAVAL BEDNIH IN LAČNIH NA MESTNEM SOCIALNEM URADU. Ko so se dnevi skrajšali, ko je prenehalo delo na poljih in vrtovih, ko so prenehali z delom stavbeniki in ko so bila končana druga javna dela, so pričeli prihajati v mesto iz vseh koncev in krajev ljudje, dclaželjni in kruha lačni. Uresničile so se v celoti napovedbe nekaterih, ki dobro poznajo današnje socialne razmere, da bo letošnja zima hujša kakor so bile prejšnje, da bo stiska večja in da bo število nujne pomoči potrebnih naraslo. Da je te mu tako'in da so današnje prilike take, to živo občuti mestni socialni urad, ki ga zlasti zadnje dni, ko je zapadel prvi sneg, oblegajo množice brezposelnih od jutra do večera. Mnogo imajo posla gospodje pri socialnem uradu s temi reveži. Pomožna akcija je sicer v polnem teku, vendar pa ne dobi pomoči vsak, dokler socialni urad točno ne ugotovi bednega stanja posameznega prašnika. Iz sredstev Pomožne akcije prejema vsak dan 350 siromakov hrano v Ljudski hi Javni kuhinji. Pri kidanju snega in dni pri socialnem uradu v evidenci 1.300 družin, ki stradajo in zmrzujejo in ki so pomoči nujno potrebne, štirideset od teh siromakov je tako srečnih, da dobivajo od socialnega urada nakaznice za potrebna živila, za obleko in obutev ter denar, da morejo poravnati stanarino. Sredstva, ki jih ima na razpolago Pomožna akcija, zaradi nujne pomoči naglo hlapijo. »Dvakrat da, kdor hitro da!« pravi že star pregovor in zato se stotine siromakov lačnih ir. bednih tudi tem potom obračajo do mariborskih usmiljenih src, naj jim pomagajo v bedi in stiski. Trgovci, obrtniki, gostilni čarji, hišni posestniki, zdravniki, odvetniki in vsi, ki ste obljubili svojo pomoč, od-zovite se apelu svojih stanovskih organizacij in darujte po svojih močeh, da bo na ta način bednim in pomoči potrebnim olaj šano, pomagano pa bo tudi mnogo mestnemu socialnemu uradu, pomagano Pomožni akciji. Mestni socialni urad je za take, ki nimajo pravega domovanja, otvoril pred- gih delih je na račun Pomožne akcije do- j včerajšnjim ogrevalnico v prostorih ljud-bilo delo dostej 55 siromakov. Imajo pa ske kuhinje v Strossmayerjevi ul. Ogre- vainica je odprta od 8. do 17. ure m se tam greje 25 brezposelnih, ki dobivajo zjutraj čaj in kruh, opoldne kosilo, zvečer pa čaj in kruh. Število teh pa se bo še povečalo, saj jih je med brezposelnimi mnogo, ki nimajo kam bi položili glavo. Skrb za pospeševanje našega kmetijstva Proračunska seja mariborskega Kmetijskega odbora. Volitev novega vodstva. Včeraj je imel mariborski okrajni kmetijski odbor za levi breg svojo proračunsko sejo, ki jo je otvoril okrajni glavar g. dr. Senekovič. Ker je bila prva točka dnevnega reda volitev predsednika, je bil pri volitvah ponovno izvoljen za predsednika odbora šmarješki župan g. Lojze Šiker, ki je po izvolitvi prevzel vodstvo seje. Sledile so nato volitve ožjega odbo ra in so bili izvoljeni v odbor: banski sve tovalec Janžekovič, Eras, Hlade, Bračič in Muršak. Volitvam je slediio poročilo okrajnega kmetijskega referenta g. Kurenta. Iz njegovega poročila sta razvidna ogromno podrobno delo in velika skrb, ki jo je posvečal odbor napredku in povzdigi kmetijstva. Dohodki so znašali v preteklem proračunskem letu 195.995 Din, izdatki pa 178.257 Din. Za nakup plemenskih bikov je odbor izdal nad 16.000 Din, za nakup plemenskih merjascev približno 5.000 Din, za nakup plemenskih petelinov 1800 Din, za izmenjavo pomen nad 800 Din, za zatiranje sadnih škodljivcev nad 6.000 Din, za preureditev hlevov okrog 2.000 Din, ostalo pa kot podporo rejcem bikov, za razne kmetijske tečaje, za nabavo škropilnic itd. Referentovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar je sledila razprava o novem proračunu, ki predvideva 142.355 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Proračunski osnutek je bil z majhnimi spremembami soglasno sprejet in odobren. Nato se je razvila dolgotrajna razprava o raznih važnih kmetijskih vprašanjih. K besedi se je oglasilo več naših kmetijskih strokovnjakov in je bilo storjenih več važnih sklepov, ki bodo nedvomno mnogo koristili napredku in razvoju našega kmetijstva. Mlad ubualec pred sodniki Kazenska razprava proti Maksu Lamprehtu, ki je na Hajdini zaklal z nožem svojega znanca Petra Metiičarja. Pred mariborski kazenski senat je stopil danes dopoldne komaj 22-letni delavec Maks Lampreht, ki ga je državni tožilec obtožil hudega dejanja, namreč, da je lani v oktobru na Hajdini z nožem zaklal svojega znanca, 23-letnega Petra Metlica ria. Malenkostno je prav za prav ozadje de janja, ki je spravilo na zatožno klop Maksa Lamprehta. Kakor navaja obtožnica. so kritičnega večera kožuhali pri posestniku Senekoviču na Hajdini. Med ko-žuharji sta bila tudi obtoženi Lampreht in njegov znanec Metličar, ki sta si bila nekaj v jezi. Po kožuhanju so šli fantje skup no skozi vas. Lampreht in Metličar sta so zaradi neke malenkostne grožnje sprla in se je iz tega prepira izcimil krvav pretep. Pele so svojo pesem planke in zabliskal se je nož v Lamprehtovi roki. ki ga je z vso silo zabodel Metličarju v srce. Metličar se je zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi mrtev. Pri današnji razpravi je obtoženi Lampreht priznal svoje dejanje, zagovarjal se je s silobranom. Pri današnji razpravi so ga' števfne priče silno obremenile ter izpovedale, da obtoženi Mampreht ni imel nikakšne-ga povoda, da bi pokojnega Petra Metiičarja sunil z nožem. Senatu je predsedoval okrožni sodnik g. Lenart, prised-nika pa sta bila okrožna sodnika g. Kolšek in dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik, dočim je obtoženca branil odvetnik dr. Horvat iz Ptuja. Po četrturnem posvetovanju ga ie senat spoznal krivega v smislu ob tožbe in ga obsodil na 6 let težke ieče in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, razen tega pa mora plačati vse stroške pogreba in 3.000 Din materi pokojnega Metiičarja. Narodno gtedalište REPERTOAR. Sobota, 12- januarja ob 20. uri: »Vijolica Z Montmarira«. Prvič. Gostovanje Erike Dru-zovičeve Red D. Nedelja, 13. januarja ob 15. uri: »Gugalnica«* Globoko znižane ceno od Din 13.— do 2.—• — Ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Gostovanje Erike Druzovičeve. Ponedeljek, 14. januarja: Zaprto. Torek, 15. januarja ob 20. uri: »Urh, grof Celjski«. Spominska predstava ob J (Met-nici skladatelja Viktorja Parme. Red C. »Gugalnica« ob globoko znižanih cenah od Din 15— navzdol. V nedeljo, 15. t. m. upri-zore popoldne ob 15. uri izredno zabavno veseloigro »Gugalnica«. Delo je doseglo na mariborskem odru prav velik uspeh ter je smeha pri njenih uprizoritvah vedno na pretek. Veljajo globoko znižane cene od 15 do 2 Din. Najceneiši sedež velja le 4 Din-Erika Druzovičeva, odlična pevka »Narodnega kazališta« v Zagrebu, gostuje v nedeljo, 13. t. m. zvečer v naslovni partiji Kalmanove nad sve uspele operete »Vijolica iz Montmartra«. Priporočamo nabavo vstopnic v naprej! Parmova proslava bo v torek, 15. t. m. V spomin desetletnice smrti tega za mariborsko kulturno življenje ob prevratu in po vojni toliko zaslužnega moža nprizore njegovo najboljšo opero »Urit, grof Celjski«. Pred predstavo bo govoril spominski govor g. Emil Adamič, naš odlični skladatelj. Ppžw©|IavRO Kavarna J a. c* p & s* sporoča bratom pravoslavne vere, da jim priredi sporazumno s pravos'avno občino in parohiio v nedeljo 13. januarja Silvestrovo s primernim sporedom in vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi. Krali Peter n. pokrovitelj Združenih rezervnih častnikov. Pokroviteljstvo nad združenjem jugoslovanskih častnikov in h mikov je sprejel naš kralj Peter II. Promoviran ie bil na ljubljanski univerzi za inž. arh. g Danilo Fiirst. sin u-čiteljice na krčevinski šoli ge. Marice Fiirstove. Mlademu inženjerju in arhitektu naše iskrene čestitko. Tenor Slavko Lukman se je Mariborčanom prvič predstavil s samostojnim koncertom lani v kazinski dvorani. S svojim nastopom si je sam ustvaril laskavo oceno in njegov topli tenor je vžigal, ko je tudi pozneje iz prijaznosti pel pri raznih narodnih prireditvah. Pel pa je z uspehom tudi po drugih krajih naše domovine. Slavko Lukman je še mlad. mnogo obetajoč talent in je najprej študiral v Beogradu, pozneje pa na ljubljanskem konservatoriju. Ko je nameraval nadaljevati pevske študije v Zagrebu, ga je doletela huda nesreča, pri kateri si je poškodoval nogo. Siromašen od doma, toda bogat v optimizmu in trdni volji, je sklenil končati pevske študije na ljubljanskem konservatoriju, kamor odpotuje prve dni prihodnjega tedna. Do tega so mu pripomogli njegovi prijatelji ir, dobrotniki, ki se jim ob slovesu tildi tem potom ponovno in najtopljeje zahvaljuje. Mi pa želimo mlademu pevcu v njegovih stremljenjih najlepših uspehov. V pohorskih granitolomlh zopet delajo, V znanih pohorskih granitolomih, ki so last Lenarčiča in Resa, so zopet pričeli delati. V Lenarčičevem granitolomu je zaposlenih okrog 100, v Resovem pa nad 120 delavcev. Iz mariborskega tiskarskega življenja. Lani je v Mariboru izhajalo 22 periodičnih listov in časopisov. Izhajala sta dva dnevnika, dva lista po dvakrat na teden, trije tedniki, 9 mesečnikov, trije polmesečniki, 2 časopisa po potrebi in 1 časopis vsak drugi mesec. Prenehal pa je izhajati 1 tednik, t mesečnik, 3 dvomesečniki in 1 časopis po potrebi. Na novo je pričel lani izhajati 1 mesečnik in dva dvomesečnika. Državno tožilstvo je lani zaplenilo dvakrat dnevnik »Večernik«, enkrat dnevnik »Mariborer Zeitung« ter štirikrat »Borbo«. Reorganizacija mestnega avtobusnega prometa. Upravni odbor mestnih podjetij je na zadnji svoji seji po reviziji sklenil reorganizirati avtobusni promet. Po sprejetih načrtih se bo v bodoče ločila prometna služba od tehnične. Vodstvo prometne službe je poveril upravni odbor magistralnemu uradniku g. Evgenu Bergantu. Vsa prometna služba bo koncentrirana na Glavnem trgu, kjer bo imel tudi šef avtobusne prometne službe svojo pisarno. Sedanja avtobusna postaja na Glavnem trgu se bo primemo preure-sjiU. ^ Da oživite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Joseio-ve« grenčice. Nove avionske znamke. Prometno ministrstvo je dalo v promet nove avionske znamke po 3 Din. Znamke so črno obrobljene, slika na njih po predstavlja cerkev na Opbncu. S temi znamkami se lahko frankirajc tudi p sma navadne železniške pošte. Javnosti. Oblastnemu odboru Narodne obrane so bili sporočeni primeri, da so prihajale osebe v razna podjetja in se izdajale za člane Narodne obrane, ko so iskale službo ali n. pr. dajale navodila glede obratovanja ob državnih praznikih itd. Zgodilo se je tudi. da so nekatere osebe dajale navodila po telefonu, izdajajoč se za »Narodno obrano«, ne da bi imenovale svoje ime. Obveščamo javnost, da Narodna obrana nastopa vedno Po svojih oblastvcm imenovanih odbornikih; če pa pošlje svojega člana, mu da Posebno, za dor.čni posel se glasečo legitimacijo, če bi terej klical kdo telefo-nično in se javil s splošnim nazivom »Na rodna obrana«, zahtevajte ime klicatelja to kontrolirajte pogovor, da po končanem govoru pok'ičete Narodno obrano, če bi se pojavile osebe v imenu Narodne obrane brez posebnih legitimacij, izročite Jih oblastvom Podružnica Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru se le preselila iz dosedanjih Prostorov v Narodnem domu v nove prostore v Orad na Grajskem trgu, poleg Grajskega kina. Podružnična pisarna Prične poslovati v novih prostorih v soboto, dne 12. t. m. med običajnimi uradnimi urami. Odbor. Za posestnike in zakupnike ribolovnih W«vlc! Ribarsko društvo v Mariboru °aproŠa p. n. interesente, da izvolijo naročiti do 20. januarja t. 1. mladice potočne postrvi. Opozarjamo, da je po na-redbi kr. banske uprave vlaganje mladic za vsakega posestnika in zakupnika obvezno ter se prestopki strogo kaznujejo. Lovsko-prodajna organizacija »Divja koža« Ljubljana, velesejem, priredi 28. januarja 1.1. dražbo kožuhovine vseh vrst divjačine. Dražbe se bo udeležilo dosti kupcev, med katerimi bo tudi precej tujcev, zato bo kožuhovina na tej dražbi dosegla svetovne cene, seveda pa mora biti 2branega dovolj dobrega blaga, ker sicer zanimanje tujih odjemalcev za blago tako} popusti. Vsi naši lovci naj poverijo svoj lovski plen »Divji koži« in kožuhovino takoj odpošljejo. Iz krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. Krajevna organizacija JNS *a V. mestni okraj bo imela v ponedeljek H t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih odborovo sejo. Odborniki, pridite vsi in točno! Vsi narodi sveta, oni, ki imajo oreveč pokrajin naše zemlje in j'h ne morejo izra biti, in oni, ki je imajo premalo in se zato duše v svoji tesnobi, bodo defiliraii mi- mo nas v predavanju »Veleposestniki in kočarji med narodi,« ki ga b 5 imel v po-nedeljek 14. t. m. ob 20.15 v mariborski Ljudski univerzi giavni urednik g. Radi-voj Rehar. Dr. Makso Žnuderl predava v torek J.5 t. m. o>b 20. uri starešinam »Triglava« in »Jadrana« v lovski sobi hotela »Orel« o zelo zanimivem aktualnem vprašanju. Prof. Janko Mlakar predava. V s redu 16. t. m. se nam bo zopet predstavil naš r Tubi'eni planinski predavatelj in veliki planinec g. prof. Janko Mlakar z zanimivim predavanjem. Prof. Mlakar, eden naših najboljših poznavalcev alpskega sveta, nas bo tokrat seznanil s svojimi turami in gorskimi pohodi, o katerih do sedai še ni obvestil javnosti. Združil je svoja skrivnostna pota pod naslovom »Bela smrt« in jim dodal celo vrsto krasnih gorskih posnetkov. Društvo Mariborska mestna godba pri redi v spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in v korist mariborske pomožne akcije v petek 18. t. m. v »Unionovi« dvorani v Mariboru orkestralni koncert s primernim sporedom in zasedbo. Orkester šteje 60 prominentnih godbenikov, a sodeluje kot solist tudi virtuoz za klarinet profesor glasbe g. S. Zamola iz Zagreba. Z ozirom na simpatije, katere je mariborsko občinstvo mariborski mestni godbi pri svojih nastopih izkazalo, upamo, da bo ta koncert že z oz-irom na svoj patrio-tičen in humanitaren , namen rekordno obiskan. O vsebini sporeda bomo pozneje poročali. Cene vstopnic so zelo zmerne. Lutkovno gledališče Sokola Maribor Matica v Narodnem domu igra v nedeljo 13. t. m. ob 15. uri veselo pravljico v treh dejanjih »Jaka Požeruh«. Rdeči križ v Krčevini. V nedeljo 13. januarja ob 15. uri v krčevinski šoli Ne-stroyewa veseloigra s petjem in godbo »Utopljenca«. Vstopnina običajna. _ Do ,hodek v društvene namene. Posebnost na krčevinskem odru. Do sihdob je prirejal na našem skromnem odru gledališke predstave Sokol Maribor II, za izpremembo pa vprizori v nedeljo 13. t. ni. ob 15. uri Rdeči križ v svoje človekoljubne namene v šoli Nestroyje-vo veseloigro s petjem — »Utopljenca«. Razsipni bogataš Štefan in ključavničar Smola se bosta borila za isto žensko ter oba telebnila v vodo, v kateri bi morala utoniti; vendar se kot plavača rešita, ne vedoč tega drug. o drugem. Iz strahu prek kaznijo se potem skrivata pri najemniku Buči, kjer se Štefan seznani z lepo Katico. Ob slučajnem sestanku misli ta, da vidita duha drag drugega, dokler končno ne spoznata, da sta še vendarle oba živa. Sedaj skleneta prijateljstvo; Smola se razočaran odpove svoji ženski in vzame bogat dar, Štefan pa zaživi srečno življenje. — Ko je pred par , leti ljubljansko gledališče vprizorilo to veseloigro, je bil hram Talije zaporedoma razprodan. Malokdaj je bilo slišati toliko smeha, kakor sta ga izvabila '/'/V V////I' Vlažno, hladno sedaj NIVEA P-0 burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgniie kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a pole« tega tako odporna, da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboi nobenega bleska ter je Istočasno krema za dan in noč. 5268 »Utopljenca«. Tudi v Krčevini bodo po-setniki te vesdotgre prišli na svoj račun, poleg tega pa bodo pripomogli bednim šolarjem do nekaj parov čevljev, oziroma do prepotrebne obleke. — Na odru bodo nastopili vsi najboljši krčevinski diletantje, režija pa je v rokah g. dr. A. Sentočnika. Nadjam') se, da bo ta veseloigra res posebnost na krčevinskem odru. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popijte zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesja, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-iova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in dar.ki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem kataru. »Franz Jose-fova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden bosta imeli nočno lekarniško službo dve lekarni, in sicer Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti in Minarikova lekarna »Pri orlu< na Glavnem trgu. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo, 13. t. m. Ob 7.30: pomen in potreba Kmetijskega , knjigovodstva; 8: narodno napitnice im ploščah; 8.30: poročilo; 8.50: Šubertovo kompozicije na ploščah; 9: versko predavanje; 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; ‘j.45 orgle na ploščah; 10: predavanje o javni higieni; 10.20: zunanji politični pregled; 10.50: pevka ! Cankarjeva iu Franci pojeta s spremljevalnem radi-orkesira: 11-40: mladinska ura; 12: čas, radio-orkester: 16: Parmova "Ksenija« na ploščah; 17: radio-orkester: 19.30: nacionalna ura; 20: čas. jedilni list. program za ponedeljek: 20.10: božične pesmi: 21.30: čas, poročila; 21.50: šramel-kvartet in plošče. Spored za ponedeljek, 14. t in. Ob 12.15: tamburaši na ploščah: 12.o0: poročila; 13: harmonisti na ploščah: 18: spomini s poti; 18.20-, plošče; 18.40: slovenščina; 1910: naši pevci na ploščah; 19.20: čas. Jedilni list, program za torek; 19.30: nacionalna ura: 20: 1 prenos oipere iz Zagreba, v odmoru čas in poročila. Javna kuhinja na Slomškovem trgu do stavlja hrano v B in C razredu na dom. | »Grajska klet« v snegu. Danes v soboto kepanje. Jaz-band. Do 3. ure. l.jže se rezervirajo. 1 Za napredek našega zimskega športa. Staroznana Divjakova strokovna izde-lovalnica smuči v Mariboru je za povzdi go in napredek našega zimskega- športa in v veliko iznenadenje in veselje vseh smučarjev globoko znižale cene svojim splošno znano najboljšim smučem. Le na Divjakovih smučeh najde smučar bodisi mlad ali star najlepši užitek. Preberite oglas v inseratnem delu našega lista. Tragična smrt odpuščenega delavca. V okolici Črne je pri posestniku Kordsžu služi! za hlapca 20-letni Rudolf Bider-man. Bil je kot hlapec priden in vesten, toda ker so posestniku dorasli otroci, je ob koncu leta odpovedal hlapcu službo. To si je mladi fant hudo vzel k srcu. Tem huje mu je bilo, ker ni imel pravega doma, saj je bil njegov oče ubogi rudar, ki jedva preživlja samega sebe. Mladi hlapec je obupal nad svojim življenjem. Preden ie povezal svojo culo, je odšel v stransko sobo, snel s stene puško svojega gospodarja in si pognal kroglo v glavo. Bil je na mestu mrtev. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 25 prašičev. Prodanih jih je >ilo 10 in so bile cene naslednje: 5 do 6 tednov stari 80 do 120 Din. 7 do 9 tednov 140—160 Din. 3 do 4 mesec.: 150 do 200 Din, 5 do 7 mesecev 220 do 250 Din. 8 do 10 mesecev 300 do .160 Din. Kilogram žive teže so prodajali 4 do 5 Din, mrtve pa 6.50 do 8.50 Din. Vremensko poročilo s Pohorski!? vrhov. Koča na Pesku: Davi ob 7. uri 13 stopinj C, 80 cm suheg:. pršiča; Seniorjev dom: davi ob 7. uri 10 stopinj C, vreme mirno in solnčno. meter novega snega na staro pod'ago 30 cm.: Smuka idealna. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri ie kazal toplomer 9 stopinj pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 9.2 stopinj C pod ničlo, barometer ie kazal pri 14 stopinjah 738, reduciran na ničlo pa 736: relativna vlaga ‘«0: vreme je tiho in megleno; vremenska napoved napoveduje povečanje oblačnosti in nov sneg. Avtomobilisti !z Monte Carla bodo vozili skozi Maribor. Mednarodni AvtO-klub v Monte Carlu prireja vsako leto ■avtomobilske izlete v večje srednjeevropske centre. Letos bo klub priredil izlet na Dunaj in bo vodila pot monte-carlske avtomobiliste tudi skozi Slovenijo in Maribor. V to svrho se je mudila v Mariboru deputacija, ki je pokrehi • la vse potrebno za prihod okrog 100 avtomobilistov, ki bodo pri Št. liju zapustili našo državo. Predvidoma se hoda peljali skozi Mar bor 21. januarja okrog poldneva. Mariborčani se prihoda tujih avtomobilistov prav gotovo vesele in jim bodo priredili lep in prisrčen sprejem. Žamot-Či: Zerop Veliki Dandanes, ko vsak stati ječi in vzdi-nuje pod težo vsakojakih davščin, mogoče ne bo odveč in bo marsikoga zani-tnalo, kako je bilo nekoč, v takoimeno-vanih »prastarih dobrih časih« v deveti deželi. Za božične počitnice me ie povabil učeni moj stric v svojo biblioteko >n tam sem našel med porumenelimi, silno starimi papirji, na katerih je bilo Se precej prahu preteklih stoletijj, za-Piske tudi glede takratne uprave tiste dežele. Pokrajino je zavojeval zmagovalec ?erop Veliki. Narod, ki je tam prebival, bil mehkega srca, pohleven in se je dfžal izreka: »Daj cesarju kar je cesar-ievega in Bogu kar je božjega!« Zerop Meliki je za svoje privržence rabil ogromno denarja, zase pa največ. Pohleven narodlč, ki je bil vajen varčevanja in si je takorekoč od ust pristrada! svoje borne prihranke, so osrečili sčasoma ču-yarji in izvrševalci Zerepa Velikega, imenovani jalbitarji. Teh je bilo toliko, da je bila preko vse dežele preprežena njihova mreža, iz katere se ni mogel izviti prav nikdo, ki je imel kaj pod pal-eem. Naj navedem le nekaj primerov, Zdrav, močan mož srednjih let si je služil s trdim delom svoj borni kruh. Zaradi svoje nenavadne telesne moči je delal noč in dan ter si na ta način prislužil tudi nekaj denarja. Neki državni jal-bitar je pa izvohal skrivališče denarja in kmalu na to je dobil delavec predpisan davek za »skrivanje denarja« v taki višini, da je moral delati še naknadno celo leto samo za ta davek. Seve je moral oddati že prihranjeni denar jalbitarju. Oratar Sevo je delal s svojo družino neumorno na polju, v gozdu in povsod, kjer je bila njegova zemlja. Imel je vola, 2 kravi in 10 ovac. V njegovem škednju se je utaborilo kar 5 jalbitarjev, da opazujejo delovanje oratarja in preračunajo že vnaprej njegov letni čisti dohodek. Oratarju je potolkla toča vso setev. Ker ni zmogel že vnaprej preračunanega dav ka, so mu jalbitarji odpeljali vola in obe kravi z motivacijo, da je to številčno manj, kot če bi mu vzeli za davek kar deset ovac. V naselbini se je bil pred leti usidral premožen tujec, ki je bil usmiljenega srca in je lačnim ter žejnim postregel — seve z narodni pomožni jezik esperanto ima za cilj, da nadomesti trudapolno učenje mnogih tujih jezikov z enim samim, ki bi zadostoval za vsakdanje praktične prt trebe v občevanju z vsemi -narodi. Esperanto ne izpodriva domačega jezika, aan pak ustvarja možnost, da se tiste narodne sile, ki se danes tratijo za učenje tolikega števila tujih jezikov, porabijo za pridobivanje temeljitejšega znanja drugih predmetov, zlasti nacionalne skupine. Uvedba mednarodnega pomožnega jezika pospešuje poglobitev nacionalne kulture. Naštete ugotovitve veljajo tudi v splošnem, posebno pa še za male narode. Neoviran razvoj malih narodov bo za jatnčen samo takrat, ako se uveljavijo ideje, ki jih oznanja tudi esperantizem. Zato vidimo prav med malimi narodi naj jaeje in najštevilnejše propagatorje espe rantizma. Toda težko bi našli še katero drugo državo razen Jugoslavije, kjer bi sc esperantske težnje tako skladale z napori vladine zunanje politike in s strem ljenji domačega nacionalnega gibanja. Dokaz za to so neprecenljive žrtve, ki smo jih prinesli na oltar miru, dokaz je zlasti nadčloveško samozatajevanje, ki ,ga je pokazal jugoslovanski narod zadnje mesece letošnjega leta, da sc je ohranil mir. Ne bi bilo tako nevarno. Žena: »Kaj bi storil, če ti umrem? Mož: »Ponorel bi«. Ž e n a: »Ali bi se ponovno oženil?« Mož: »Ne. tako neumen morebiti le ne bi bil«. Strah pred mišmi. Gospodinji se predstavi nova služkinja. »Vaša spričevala so zelo lepa«, pravi gospodinja. »Le to mi še povejte, zakaj ste šli iz zadnje službe?« »Gospod mi je rekel »miška«, gospa so je pa miši tako hudo bala.« Imenitno sredstvo. »'Ali kaj pomaga vaša voda za rast I las?« | »Pa še kako? Zadnjič je neka gospa z zobmi odprla zamašek steklenice in čez tri dni so ji že zrasli brki!« Nacionalizem in esperantizem NASPROTJA, KI NISO NASPROTJA. MariSoru, dne 12. I. 1935 i^farSors^T e c e r n i k« Jutri Stran S. K. Grin: Bogastvo Roman. Tedaj je padlo kakor strela iz jasnega neba. Monteli je pridrevel in že v Prihodnjem trenutku mi je naznanila Annetta grozno resnico: »Vse je zastonj, to ni pravi mož!« V tej grozi sem imela le eno misel: oprostiti se Tvoje prisotnosti kar najhitreje. Moje srce je bilo zadeto, vest se je vzbudila, strah pa je premagal vse; obljubila sem, da se vidiva drugi dan z namenom, da me zapustiš. Šel si, in osta la sem v skrbi in žalosti, da saina izbojujem težek boj v svojem srcu. Ali naj tukaj prekinem svojo izpoved ln prepustim policiji, da razkrije ostalo? Naj Ti gospod Byrd pojasni, kaj sem v tem ali onem primeru čutila in mislila? Ne. — Nikakor ne! Z lastno roko hočem odgrniti zastor svoje notranjosti, o kateri si mislil, da počivajo v njej sveti nagoni, da spoznaš dejstva in da te Boben tujec ne bo učil dvomiti nad neskončno, odkritosrčno ljubeznijo, ki sem jo nazadnje čutila zate. Naj nadaljujem s svojo izpovedjo! Montelli in Portugizinja sta me kmalu Pregovorila, da se da načrt še izvesti, ako nemudoma pobegnemo. Zapustila sem New-York, in ko sem se nekaj mesecev skrivala v nekem majhnem mestu na zapadu, sem se drzno podala v Veliki Barrington, da me gospodična As-pinwallova uvede v odličnejšo družbo, kjer sem mogla upati, da srečam gospoda iz Clevelanda. Montelli ie ostal med tem v New-Yorku, kjer je, kakor sem pozneje izvedela, spravil več Jenny Ro-gers v nesrečo. Nazadnje je stopil v službo pri Degravvu, da bi mogel nadzorovati vse njegovo dejanje. V Velikem Barringtonu se je začelo za me zaradi nežnega prijateljstva gospodične Aspinwallove novo življenje. Vedela sem, da sem ga nevredna, in vendar sem ga uživala s polnim srcem. Ved no sem hrepenela po razkošju, kakršno me je obdajalo tukaj. Čutila sem se sreč no, še preden sem mogla slutiti, kake srčne izkušnje me čakajo. Prišel si Ti, in ko sem premagala prvi strah, sem se iz vse duše izročila Tvojemu vplivu in sem v sladkosti vnovič oživljene ljubezni pozabila na vse, kar sem sicer upala in želela. Šele nenadni nastop Degrawa iz Clevelanda me je na to opozoril. Toda kako mi je bilo, ko sem spoznala, da sem že ob prvem pogledu napravila nanj ugoden utis in da se mi brez velikega napora posreči prejeti milijone iz njegovih rok! Tako bi si priborila moč in ugled, kakor sem vedno sanjala, ter ljubljenemu možu še prinesla druge zaklade, kakor samo svoje srce. Veruj mi, preljubi, da mi je bila najlepša misel, da Ti poklonim zaklade. Da dosežem ta namen, sem se kazala uslužno in prijazno do novega došleca; videla sem, da mu ugajam, in to me je utrjevalo v upanju. Da bi njegova naklonjenost mogla postati globlja, nisem ver jela; toda žrtvovala sem nekaj časa vso svojo ljubezen, da si ohranim njegovo naklonjenost. Nesramnemu Montelliju ni moglo osta ti med tem nič prikrito. Ko je videl, da mi je daroval Degraw iz Clevelanda svojo ljubezen, mi je grozil pri sestanku v soteski, da bo to Tvoja smrt, ako ne zapustim, ker ni pri volji, da pusti vse svoje lepe načrte zaradi blazne stra sti ženske. Vedela sem, da niso bile to prazne besede, in ker sem se bala zate najhujše, sem se noslužila v strahu sredstva, da Te tajno posvarim pred nevarnostjo. Montelli me je v tem podpiral; hotel Te je ustrašiti in Te prisiliti, da zapustiš kraj in se me odpoveš. Kako spretno je pri tem igral vlogo tajnega policista, priča o njegovi prekanjenosti, ki jo je kazal pri vsaki priliki. Toda oba nisva računala na odpor Tvoje pošte- ne narave. Kljuboval si nevarnosti in se nisi hotel odpovedati ljubezni. Degrav sam ni bil preveč jezen na svojega tekmeca, tem hujše Te je sovražil Montelli in iskal prilike, da Te uniči. O njegovem ponesrečenem naklepu na Tvoje življenje in o zasledovanju po policiji nisem vedela ničesar. Zahteval je razgovor z menoj in mi zapovedal, da pustim zvečer okno v pritličju odprto. Ko sem slišala v noči kratki ptičji žvižg, dogovorjeno znamenje med nama, sem hotela oditi v spodnjo vežo, da se ž njim sestanem. Bila sem v njegovi oblasti in sem mu morala izpolniti željo, kakor ze- lo sem ga tudi sovražila. Ko sem zapustila sobo, sem imela nejasen občutek, da nisem sama v veži, da me opazujejo in stražijo moje korake. Kaj naj storim? Vrniti sc nisem več mogla, in ako bi nadaljevala pot, je odkritje neizogibno. Domislila sem se ulo-ge mesečnice, ki sem jo znala za oder; zavzela sem potrebno trdo hojo, dala sem očem srep izraz in korakala nevzdržno dalje. Moja razburjenost je bila tem večja, ko sem zapazila Hilary in nekega tujca, ki ni ganil očesa od mene, čigar navzočnost me je ustrašila, čeprav nisem vedela, da je policist. (Se bo nadaljevalo.) Pravi obraz na bolj občudovane žene Kaj je z »mistiko« GRETE GARBO? - krivo je ameriško časopisje. GRETA GARBO JE SKROMNA IN PREPROSTA. Oreta Garbo. Njena podoba je ovita v neko skrivnostno kopreno, ki ni doslej dopuščala točnega upogleda v njen j življenje, delovanje in snovanje. Ni ga na svetu bitja, o katerem b: se bile raznesle tolike fantastične in mjneverjetnejše govorice, ki so potem krožile po vsem sve tu. Kombinacije brez konca m kraja, na-migavanja, šušljanja. Za božične praznike je prišla »božanska« Greta Garbo domov k dragim svojcem na Švedsko, da obhaja v družbi svoje matere in ostale rodbine božične praznike in Novo leto. Domov pa je prišel za Božič tudi Danec Valdemar Larsen, odlični filmski režiser in igralec, eden izmed redkih ljudi, ki spadajo v najeli krog družbe Grete Garbo. Larsen je °h tej priliki potom zastopnika nekega vo dihiega časnika skušal razoršiti vse mogoče domneve in kombinacije, ki so se Porodile okoli »mističnega« pojava edinstvene žene. V glavnem se glasijo njegova razkritja: Ni mistična. Časnikarji nosijo največjo krivdo, ako se ie okoli Grete Garbo spletlo toliko mistike. taiinstvenosti in čarovitosti. Greta Garbo ni niti najmanj mistična, tudi zagonetna ne, in tudi ne komplicirana Ona je priprosto bitje, ki združuje v svojem značaju velika plemenita čustva. Njene značajne poteze imajo na sebi pečat nečesa izredno lepega, odličnega, privlačnega. Vse te odlike pa pomnožujejo še druge kreposti, kakor je na primer skromnost, prijateljski čut in posebna sposobnost, delovati na svojo okolico z nekim neverjetnim vplivom in hitrim osvajanjem. Nlena karijera. Neverjetno nagel je bi! njen vzpon. Zablestela ie na obzorjjh svetovnega zanimanja. Malokdo je tedaj vedel, kdjo je »božansko« Greto dvignil v te višine. Trem dolguje Greta Garbo hvaležnost: svoieinu fotografu S a r t o v u. slavnemu švedskemu režiserju S t i 11 e r i u in Maksu R e c j u. Njena kariera se je pričela tedaj, ko je zaslovel švedski režiser Stiller zaradi svojih nenavadnih u sneli o v. ^ozvah so jo v Hollywood. Se seboj je Peljal Greto Garbo. Po dolgotrajnih podajanjih se mu je posrečilo, da si> hollv-v^oodska film. podjetja angažirala tudi Greto Garbo proti nizki plači Od začetka ni nikdo od vod. ljudi v filmskem Babilonu verjel v njene filmske sposobnosti in vrline. Ni šlo. Tudi najodličnejši fotografi niso mogli pri snimaniih zade.i tistih linij, hi so jo pozn. dvignile nad povprečnost. Tedaj se je nenričnko' a i ::r iotograf Henry Sartov, ki je bil dotlej po ho!ly-^oodskih ateljejih malodane nepoznan. Skozi deset dni je neprekinjeno delal poizkuse. Uboga in lepa Greta se mu je smilila. Končno je zadel tiste svetlobne nianse, v katerih sta njena pojava in obraz prišla do veličastnega izraza. Danes občudujemo to pojavo na filmskem platnu. Ko je Sartov dovršil svoje delo, je stopi’ na plan Maks Ree. On je napravi! za Greto Garbo specialne kostimske načrte, ki so dvignili njene pojavne posebnosti. V tem hipu je bila Greta Garbo , Igmana v dnižabno hierarhijo filmskih zvezd. Sartov je postal slaven in bogat. Ni majalo dolgo, ko se je popolnoma : knil s holly\voodskega pozorišča in vložil ves svoj denar v neko industrijsko podjetje. Danes je Sartov trden in bogat ameriški magnat. Takšna je bila usoda trdi mnogih drugih. Oni so Greti Garbo prinašali slavo in srečo, a Greta jim je vse to dobro vračala. Postali so magnati in bogatini. Za zavesam) njenega življenja ni nič po&ebnega ali čudovitega. Vse je enostavno in preprosto. Tako pravi njen prijatelj in častilec Larsen. Kolikokrat prinašajo najrazličnejši časniki poročila, da nima absolutno nikdo pristopa v filmske ateljeje, kadar je tamkaj Greta Garbo. Vse to je neresnica, zatrjuje Larsen, ki je večkrat igral skupno z Greto Garbo v skupnem filmu, pa je imel vsakdo možnost vstopa za časa sni-manja, ko se je snimala tudi Greta Garbo v vsakokratni vlogi. »Mistiko in tajinstve nost« Grete Garbo je ustvarilo ameriško časopisje. Tudi to, da bi njeni uslužbenci pisali članke v časnike o njenem privatnem življenju, ni res. Vse to so čenče, pravi Larsen. Greta ima v svoji vi!i samo eno služabnico, in sicer zamorko Almo, ki jo pozna ves Hollywood. Razen tega ima pri sebi še neko švedsko kuharico. To je vse njeno uslužbenstvo. Njeno največje veselje. je, kadar bere iz časnikov članke, ki se nanašajo na njo. Razni mednarodni easni-ški uradi ji v smislu dogovora poš^jajo izrezke iz vseh časnikov in časopisov, ki prinašajo poročila iz njenega življenja in delovanja. S pozornostjo in vestnostjo prebira vse te članke, ki se nanašajo na njeno »mistično« življenje. Ko se pa s svo jimi prijatelji in prijateljicami poda na planine, tedaj jim pripoveduje o vseh kombinacijah, ki krožijo o njej po - vetu in ki zaidejo v časnike. In vendar je Greta Garbo žena, ki združuje v sebi redke odlike uma in srca ter znača,a. Z inteligenco se spaja šarmantnost. z živlieniski mo drostjo praktičen talent v vodstvu gospo dinjstva in kontroli stroškov. So lepi dohodki, pa tudi izdatki niso majhni. Skratka: Greta Garbo je univerzalna žena: lepa, pametna, plemenita, modra. Še blesti njen pojav na holywoodskem in svetovnem pozorišču. Kako dolgo še? Odgovor na to vprašanje je še precej nejasen in nekonkreten. Boj proti nepismenosti. Še ko je živel Lenin, so pričeli v sovjetski Rusiji hud boj proti nepismenosti. Po službenih podatkih je bilo leta 1920. v Rusiji in v Ukrajini 670 analfabetov na tisoč prebivalcev. Lani pa je število nepismenih padlo na deset odstotkov. V času od leta 1920. do 1934 sc je v Rusiji naučilo čitati in pisati 36 milijonov oseb. Značilno je, da med industrijskim delavstvom, ki tvori danes nekako sovjetsko aristokracijo, ni več nobenega analfabeta. Prepozno. Ko je stric Marko nekega dne opazil, kako je Dorica poljubha svojega prijatelja Maksa, se je obregnil ob to početje in precej osorno dejal: »Jaz ti bom že pokazal, kako se poljubljajo moški!« »Prišli ste prepozno, dragi stric, iaz sem Dorico že vse to naučil,« se je ljubeznivo odrezal mladi Maks. ' Nima strahu. Natakar (gostu): Vi torej nočete plačati svojega zapitka v tem znesku. Gost: Ne, račun je previsok. Natakar: Potem bom primoran poklicati stražnika. Gost: Menite, da bo on plačal zame? Sloga. Mož: Tako dalje živeti ne moreva. Morava se ločiti. Žena: Naj se zgodi tvoja volja. Želiš li, da jaz zapustim tebe, ali ti mene? Mož: Najboljše bo, če vsak od naju doprinese svoj kamenček k skupni sreči! CM® Ptuj Konzum mesa v Ptuju 1934. Preteklo leto so zaklali v mestni klavnici naslednje število živine: 1584 telet, 343 krav, 320 telic, 156 volov, 143 bikov in 1493 svinj, skupaj 4.042 glav živine. Konzum mešal. 1934 je približno za 20°/o manjši kakor je bil v letu 1933. Smrtna kosa. V ptujski hiralnici je umrla 7. t. m. Ana baronica Seldeneck. Dosegla je visoko starost 86 let. Pokojnica je bila iz ugledne stare aristokratske družine, ki je pa tekom časa obubožala. Njen mož je bil svojčas avstrijski konjeniški štabni častnik in je bil pozneje uslužben pri grofu Herbersteinu. Pokojnica je imela domovinsko prav. v Ptuju. Pokopali so jo dne 9. t. m. r.a ptujskem pokopališču. Naj v miru počiva. Zaposlitev tujcev v Ptuju. V Ptuju imamo lepo število tujcev, med temi tudi tu-jerodcev, ki so zaposleni v raznih podjetjih in odjedajo kruh domačinom. So tudi primeri, da Slovenca domačina reducirajo, na njegovo mesto pa postavijo tuj ca. Taki primeri so na dnevnem redu, kar povzroča, da se pritožbe vedno bolj množijo. Potrebno bi bilo, da se tudi v tem oziru napravi red! Sprememba posesti. Na tuk. okrajnem sodišču je bila na sodni dražbi prodana hiša v Vošnjakovi ulici, last mehanika Konrada Vajda za ceno 93.000 Din. Hišo je kupi! g. dr. Anton Horvat, odvetnik v Ptuju. Sokolsko Sokolsko društvo Maribor Matica Smuški odsek. — Službena navodila. Sokolsko društvo Maribor Matica pri redi v nedeljo 13. t. m. prvi smuški izlet iz Maribora preko Sv. Urbana do Sv. Križa nad Mariborom. Zbirališče pri paviljonu v mestnem parku. Odhod točno ob 8. uri, povratek v Maribor ob 17. uri. Vodnik: br. Vlado Venuti. Bratje in sestre smučarji vsi na ta izlet, saj se bomo. podali na našo severno mejo! Iskreno vabljeni pa so tudi prijatelji Sokolstva. Zdravo! Smuški odsek. REDNA TELOVADBA SOKOLA MATICE. Načelnik sokolskega društva Maribor Matica poziva vse brate telovadce in vse sestre telovadke, kakor naraščaj in otroke, da bo pričetek redne telovadbe v ponedeljek 14. t. m. Zdravo; Načelnik. Iz jezdnega odseka Sokolske 2upe. Zadnji termin za prijave v jezdni edsek je v nedeljo 13. t. m. do 8.45 v vojašnici 32. topniškega polka. Na poznejše prijave se ne bomo ozirali. Zdravo! Načelnik. Seort Teniški igralci S. S. K. Maribora prire dijo v nedeljo 13. januarja smučarski izlet v okolico. Zbirališče ob pol 9 pri kavarni »Astoria«. Pridite vsi! Jutri otvoritev letošnje zimsko-sportne sezone. Kot smo že poročali, bo jutri, v nedeljo 13. trn. klubski dan mariborskih zim-sko-sportnih klubov, in sicer Mariborske ga smučarskega kluba, 1SSK Maribora, SK Železničarja in SK Maratona. Navedeni klubi nam bodo predstavT svoje smučarje-tekmovalce, ki bodo tekmova- li za prvenstvo svojih klubov. Doslej se je prijavilo nad 150 tekmovalcev, in sicer seniorjev, juniorjev in subiuniorjev, ki bodo startali ob 13.30 pri gostilni »Lov ski dom.« Seniorji bodo tekmovali na progi 12 km, juniorji in dame na 6 km, subjuniorji od 10 do 14 leta na progi 4 km, od 8 do 10 let pa na progi 2 km. Zbor nogometnih sodnikov ZNS (službeno). Gospodje sodniki se naprošajo, da se udeleže v ponedeljek ob 20. uri seje medklubskega odbora v hotelu »Ma riborski dvor«. Razno SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osna-žiti emajlirati, poniklati, vse krogljiene ležaje zbrusiti, tako, da bodo do priuodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramoa koles in motorjev čez zima. Mitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se metmnič-na delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5309 CENENE POROČNE PRSTANE. kakor prstane s kamenčki in vsakovrsten zlat naicit si lahko daste iz stare pokvarjene zlatnine moderno predelati. Popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenemu občinstvu Avgust Jalm, zlatar in draguljar. Stolna ul. 2. ___________ 5400 ___________ JOS riCHY IN~ drug Konces elektrotehnično do djetie. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon kurečnih cenah PRILJUBLJENI »M5KI- MIŠKA« KONCERT bo v nedeljo. 13. ianuaria v mali dvorani »Uniona« oj 18. do 24. ure. Vstopnine ni. 109 AUTOMOBILiSTI! Poslužujte se kurjene pralnice, ki je tudi za /.ainrzne-ne hladilnike. Dnevna in noč na telefonita služba 2109. Garaža Volker. ' 00 j POZORI | | Vodstvo gostilne »Mesto i Ptuj«, na križišču Tržaške in I Ptujske ceste, se priporoča cenjenemu občinstvu z izbornimi vini (črno vino Din 8.—) ter z vsakodnevno toplo in mrzlo kuhinjo. Perutnina vsaki dan, cela, ocvrta ali pečena piška Din 17.—, porcija j Din 8.—. Pivo v sodčkih, vr-’ ček Din 3-50. Cenienim gostom se vljudno priporoča ; Matilda Seifried. Abonente ; sprejmem._______________H2 i 50 % PRIHRANITE I na kurivu, jezi in trudu sanio I z montažo Patent platnena,; i nujna potreha za vsak štedil-nik.Potniki se sprejemajo takoj' za Maribor in okolico. — R. Lah, Koroška r*. 8. uri Novaku 126 ZLATO. zlatnike in platino kupuje po aajvišjih dnevnih cenati Mart-oorska afinerija zlata Orož-lova ulica 8 2642 HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice ali Posojilnice v Mariboru za 6—10.000 se kupi proti takoj, plačilu Ponudbe pod »M. P.« na upra vo lista. 131 Posest ABONENTE sprejmem na dobro domačo hrano. Aleksandrova cesta 10-1. Lokal NOVOZGRADBA soba, kuhinja, vrt. 14,500. — Velika hiša z gostilno, drugim lokalom, 95.000. Posestvo. 7 oralov, 2 hiši, 35.000. »Rapid«, Gosposka 28. i40 Prodam 145 LOKAL za krojača, čevljarja ali dru-go obrt, oddam. ^trittUicva ulica 5. ^8 II naiem TRGOVINO. dobroidočo, oddam v najem s 1. aprilom 1935 v bližini Pragerskega. Reflektanti naj se javijo pod »Dravsko polje« na upravo »Večeraika«. 113 Kupim HRANILNE KNJIŽICE Ljubljanske kreditne banke in Posojilnice Narodni dom kupim, vsako vsoto po najugodnejši ceni. Takoj denar. Ponudbe na upravo pod »Dolžnik«. 142 Na prodaj dobro ohranjen ČEVLJARSKI »SINGER« ŠIVALNI STROJ. Meljska c. 57. 114 PERJE. PUH. pernice, odeje, preproge, zavese, madrace, oiomane, kauče nudi najceneje Novak, Vetrinjska 7, Koroška &. 127 PRVOVRSTNI, SVETLI PREMOG dobite poceni edinole v Kopališki ui. 20, nasproti Narod nega doma. Vsaka množina se dostavi na dom. 156 KOŽUH kratek, nov, ugodno naprodaj. Vprašati Aljaževa 9-1. 143 MLAD. HUDI PES volčje pasme radi selitve poceni naprodaj. Strog čuvar hiše. Izve se v Cankarjevi ulici 5 v Mariborih 146 MODERNA JEDILNICA žimnate madrace, odeje, gunj, spalnica iz trdega Sesa, moško kolo, železna blagajna štev. 3, postelja iz medenine. Ruška c. 3-1, desno. 153 £mu2f, vezave in palice za otroke D 95a-23 mladino „ 1ž5*-sa odrasle „ 165- aOBNSifP iz Ba fekSa garnitura O 45*-» 70- „ no Strokovnjaška montaža vezi, okovja, robnikov, kakor tudi vsa v to ssroko spadajoča popravila. Brušenje drsalk. Spori Divjak Me; Glavni trg 17 Tattenbachova uPca 4 PRAZNO SOBO oddam s 15. januarjem. Vprašati Franc Gol, Krčevina, Fra protnikova ul. 20. 88j LEPO, SEPARIRANO SOBO; oddam. Sodna ul. 26, vrata 2. __________ 85 __________ SOBO lepo, poseben vhod. za dve ali eno osebo, oddam takoj. Stritarjeva ul. 5-1. 31 SOBO s posebnim vhodom in s hrano oddam. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno. 128 SOBICO oddam gospodu s hrano. Aleksandrova c. 64, vrata 6. 129 OPREMLJENO SOBO oddam. Koroščeva ni. 6/1. 135 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, na lepem kraju poleg sodišča, takoj oddam. VVildenrainerjeva ul. 11. III. Stock. 139 Stanovanje Smučarji! s>uluv6rje Svifere T/eni ke MOg3V?Ce J Pslcn k e iz dobre volne nudi po ugodnih cenah C. Bud afeldtj Gosposka ulica STANOVANJE oddam v najem s 1. marcem na Teznem, Levstikova ul. 5. Hiša je nova, tri sobe, pralnica ter veliki vrt, za 400 Din mesečno. Poizve se pri foto Benet, Dravska ul. 10. 144 STANOVANJE veliko sobo s ?tedilnikom,j oddam. Pobrežje, Zrkovska cesta 33-____________ 92| DVOSOBNO STANOVANJE oddam takoj mirni stranki*} Naslov v upravi »Večemika« | ___________130__________ Službo dolbi Iz likvSdaciiske EaSoie tovlje« je še nakos&ko slo parov razn;b čevljev preostalo, katere prodamo po zeSo nizki ceni. Zafoga levitev „A K RI S“ ? r g o t? s k š dom, Maribor KROJAŠKEGA VAJENCA ; sprejmem. Avberšek. Držav- ■ na c. 24, Maribor. 137 Služb® ŠIVILJA gre na dom. Dela tudi smu- j čarske obleke. Naslov v upra vi »Večernika«. 134 Kupujjte SVOi*: p©» trebščine prš rcaši&i nnsererotah i R. 1.11. P. 1H81B0K, NHilil 1 USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarje* Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter iih obrestuje najkulantneie DOBRO OBRT si lahko vsak ustanovi doma v svojem kraju. Potrebno je vsaj 400 do 500 Din kapitala. Za pojasnila pošljite znamke za odgovor. Josip Batič, Ljubljana. 40 HRANILNE KNJIŽICE SOfoO OCfCČ3 in državne vrednostne papir- je kupujemo in prodajamo pol „nRn najugodnejših cenah. Bančno OPREMLJENO MALO SOBO kom. zavod, Maribor, Alek-an oddam. Praprotmkova ul. 29. drova 40. 1411 91 Pozor! Opravilna številka IX 1 3187/34-10 Pražbeni oklic Dne 11. februarja 19 5 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Sladki vrh vi. št. 72 Cenilna vrednost Din 60.954-35 Najmanjši ponudek Din 40.636’22 V osialem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Sreifeo sodišče v Mariboru, odd. IX.. dne 7. decembra 1934. V soboto 12. Jan. OTVORITEV novo ure- tene gostilne • v Vetrinjska ul. Velika po. edina Jetrnih klobas. SD^mnite se CMD Erne feniitcisctizel iščemo osebe s kapitalom za generalno prodajo od države dovoljenega in po zakonu zaščitenega zelo aktualnega množinskega predmeta za Maribor, Celje> in Ljubljano ter okolico. Poirtben kapital po velikosti rajona, najmanj Din 55.000. Pooblaščenec pride v najkrajšem času v Maribor. Dopise po možnosti v nemškem jeziku pod „Ker samo enkrat se hitro odločite" na upravo. * l-Sa^o! Ali že veste I Qospod Rozman, ki je imel svojčas gostilno Čolnik pri kor. kol, je sedaj odprl na novo gostilno in sicer na Glavnem ir^u lam kjer je bil prej Hume! in Lipovšek. Vabljeni vsi, ki jih zunaj zebe, da pridejo na Glavni lrg in se pri meni ogrejejo, ker se tu vse dobi, dobro za jesti in vinček tudi ni slab. Izborna St. lljska kapljica. Se priporoča Ferdo Rozman. A . . >>i«nmAn v lattni novi palači na ofllu Centrala: MARIBOR Gosposke-Slovenske ulicc RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Na/boli varna naložba denar/a, ker Iamil ga vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svo/im premoženjem in t vso svojo davino močjo — — Hranilnica 1 * v r i u / 0 vse v denarno stroko spadajoie posle t o i " g in k u l a n t n o _ . v • r— 1 t.— nasproti pošte, prti Cnrpiema vloga m kniiiice na tekoli raiun PodrUŽniCa? V/EL L J EL Južnoštajerska ' hranilnica Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj <" '-rHnik: RADll VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora