List 42. Tečaj XXXIII. i gospodarske, obrtniške m na ^^ - Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. i ' Ljubljani v sredo 20. oktobra 1875. O b s e g : Popis sedanjega gospodarstva na nekaterih Kranjskih planinah rediti. (Konec.) slovenskih strank Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Kako iz bajarjev ali luž dobre vodnjake na- misar (Dal.) Mnogovrstne novice. K godovini klobukov K Naši dopi Ce člověk spanja nima, ;godovini prstanov. K spravi Novicar Policij ski ko- Gospodarske stvari. Popis sedanjega gospodarstva na nekaterih Kranjskih planinah. druzega v pospeh planinskega gospodarstva koristnega delaii, posebno pa v zboljšanje paše gnoj po planini raznaševali ali razvaževali, ki jim sicer pri stanéh napotje , nesnago in smrad delà. Ali bi ne přišel po takem planšarski stan tudi bolj časti da bi se ne reklo splob da J OJ/1WU, UM 1C t Iz poročila gosp. Jan. Mesarja, družbi kmetijski poslanega. jim delati ne ljubi? tisti se za planšarstvo odločijo, ki se Vodo za-se dobivaj o tukaj planšarji iz snega y ki ga Mala in vélika planina v okolici KamniškL veter v podzemeljske shrambe, „veternice" imenovane nanosi; tudi so daleč od stanov neki studenci zivmo - ^ lUVil UV UMIUV V/V* OVIWUV/V UlUUUliVl J iiiVIJUV Ta planina je lastnina gospodarjev iz vasij Gozd, pa z vodo preskrbljujejo po kalib, ki pa niso nič kaj , izza Kava, Št. Urha, pr°v napravljene, tudi ne dosti strebljene in očejene, Crna soseska sv. Primoža, Stranje Tujnic in Mekin; celó od sv. Neže na Selih imata dva za le „luže" pravijo gospodarja živino tam. Mala in velika planina je prav za prav planina, katere spodnji manjši del se mala, zgornji stranjačev, ker ga zadostno ne varuj ej o, inje zlasti ena sama ki jim prav pomenljivo Les in drva dobivajo iz bližnjega svojega gozda jim pa, kakor tožijo , hitro zginuje po sekirah po- veći del pa vélika ali pa tudi „véliki stanu imenuje, brez vsega nadzorstva, odkar jim je leta 1866 plaz goz-Na obeh skupaj je še čez 100, in sicer lesenih stanišč, darja z ženo in hišo vred odnesel in pokopal. Morebiti katerih strehe séžejo celó do tal zato, da v vmesnem čakajo, da bi se ta oživěl, ker druzega ne iščejo! prostoru y to je y med stěno stanů in pa streho živina vsaj nekoliko varstva najde zoper solnčne žarke icauiinu vaiotvit uaju^ aupci ouiuuuc acii j\u , po- *»m>«j.*•».» * v w uiwuwh j/«umjVi. pa zoper mraz in hudo vreme, ker sicer hlevov planini imata samo dva gospodarja po 4 krave Zmolznih krav je pri velikem in malem stanu vkup kakih 160 in menda blizo toliko pastirjev. Na mali noči y VSI nič ni maj o drugi man], pu a, «s. uAuiacju ^j koba po trikrat na dan, zjutraj ob po Ta planina meri 1600 oralov ter je sploh lepa ne Molzejo prav skrbno do sv. Ja- } kamnita, ne zaraščena preveč, tudi daje večidel prav dobro in zvečer ob dopoldne ob 10. > kar se tukaj prav lahko izvršuje ker žalostno je to, da je veliko paso po-nemarno sèm ter tjè ležečem kladovji v nič pride w x. ocui „I- tj. ampak ---- — —, ™ tudi s tem, ker se prav veliko drobnice kar z goveđi krave v najboljšem času celi dan kakih vkup pase, in kakih 100 prešičev prosto z rivcem po nabere. nima živina daleč na pašo hoditi, in jej tedaj dolga pota tudi mleka ne jemljejo,. tako, da se ga od srednje bokalov najlepšem svetu gospodari, ter koncuje zraven paše tudi zemljo planinsko, katero vso prerito přišedši liják, Bog vedi kam odnese. Zato imajo zmolzne krave, ki jih še stavljajo, da izvrže smetano, katero posnemajo ter po- Kako pa z mlekom ravnajo? dovolj čednih, primerno plitvih latvicah ga po- po sv. Petru gori priženejo, prav kratko planino, tu ^«jv, » , v,^.. ^^^----- —— morajo zavolj pomanjkanja paše o sv. Jakobu že spet kakih 5 ur dolgo prekuhujejo v neki pusti sir m delajo v maslo, ostali podsirjenec pa v loncu sirniku y ki ga nazaj v dolino ; le kakih 400 volov in jalovnine se borno deloma koj sproti povžijejo, deloma pa domá osolé in premečkajo ter mu m oh ont pravijo Da nimajo posebnih mlečnih hramov za postav- preživi še do sv. Jerneja. Po poostrenem pašniškem redu bi se pač taka ob- fiirna in lepa planina gotovo tudi še za zmolzno živino ljanje, je zeló pomanjkljivo, ker je tako marsikatera za dalj časa dobro obnesla. Da se pri stanišču pride- mlekarijo prav škodljiva nesnažnost neizogibljiva. lani gnoj po planini raztroševal, na to še nikoli kdo Kakor sva z očetom Smoli nom na podlagi po- tokaj v resnici mislil ni, da-si tuđi bi se ravno na tej delanega mleka in iz njega dobljenih izdelkov surovega Planini to ne le zavolj lahkih potov po lepem svetu masla in mohonta preštevala, je prav umni mož po večih znal. planini to ne le zavolj lanfcin potov po lepem svetu dobro izvrševalo, ampak tudi zavolj preobilnosti pastir- jev y katerih veliko leno okoli stanov postopa Zakaj se nekateri ne zastavili v to, da bi po potrebi ali dozdevnih ugovorih na zadnje prav dobro spo- da s takim ravnanjem se mleko slabo, komaj po kr. bokal splačuje, brez vštetih stroškov, ki so pač , delo, kurjavo bolj pri stranéh posebej pasli, ali kako kladovje znatni, ako računimo posamesnega čas bolji fosili na visoke kupe zlagali ali k staniščem za drva pri kuhanji tacega mohonta, kjer mož orjaške postave ali škodljivim lijakom struge kopali, ali pa kaj ki bi najmanj goldinar na dan povsod lahko zaslužil > od 7. zjutraj do opoldne ali se čez pri ognjišči sedi, sirniku podkurja ter ga suce zavolj bolj enakomernega gretja, da na zadnje kaka 2 funta mohonta vlovi. Hitro so vsi previdnisi gospodarji spoznali, kako boren je njih planinski vžitek, ki bi bil lahko veliko bolji, ako bi jo zasukali na sirarstvo in sicer skupno >. tako, da se za véliko in malo planino osnujete posebni družbi; za to je, zlasti pri male m stanu, tudi upanje, da se, če bo kdo še zdatno naprej tiščal, vresniči, vsaj so že koj tišti dan, ko se jim je prednost sirarstva in osnova družbenega deiovanja razlagala, prav veselo se v tako vredjeno družbo stopiti volili zraven gosp. Hugo Kronavetvogel-a iz Mekin tudi še naslednji gospodarji iz različnih vasi: Jože Prelesnik, župan iz Stranj, Valentin Sušnik iz Gozda, Janez SI avec, Matija L e n a r č i č, Matija P o t o č n i k, Jože J a g o d i c, France Senožetnik, France Sušnik, Jože Spruk, Matevž Sušni k, Jože Bider, Janez Strovašnik, Šimen Remšak, Blaže Prelesnik, Jože Remšak, Lorenc Spruk in France La niše k. Naj nihče ne ugovarja, da za tako malo zmolzne živine, kakor je je na mali planini, namreč le kakih 50—60 krav, in za tako kratek čas od sv. Petra do sv. Jakoba ni vredno družbe napravljati. Će se ti vredno zdi za prav pičel vžitek na planini biti, bo pač še bolj vredno, ako se ti vžitek znatno povikša. In ravno si-rarska družba bi marsikaj o tem, na kar, dragi prijatelj, svoje ugovore zastavljaš, in o čemur se zdaj pritožuješ, zboljšala. Ko bi namreč gospodarji videli, kako jirn mleko po pravilnem sirarstvu veliko več nese, bi jih tudi bol] veselilo , mleka obilnejše pridelovati, skrbnejše bi tedaj gojili dobro travo, vzeli ali vsaj ome-jili prostost prešičem, za stran djali ovčjo pašo, namesti toliko jalovine, katere vzreja se pri navadni ceni živine vselej le slabše splača, redili raji več zmolzne živine ; namesto 50—60 bi bi bilo kmalo 100 in več zmolznic na planini; njim bi se planinska doba tudi podaljšala in se sploh nekako samo ob sebi povzdigovalo planinsko gospodarstvo, kar je povsod veseli následek sirarskih družeb. In tako bo gotovo tudi tukaj ! (Dalje prihodnjič.) Po navodu inženirja Š i vic a. (Kouec.) Ker bi brez o br i s a zadostoval tudi prav natančni popis naprave Sivicevega vodnjaka, obrisa pa naš list ne more natisniti, zato povemo gospodarjem našim le bistvo Siv i ce ve naprave in jih opozorujemo le na to, kar smo že rekli, da imenovani obris vsakdo lahko v pisarnici družbe kmetijske vidi ali ga na dom na ogled dobi proti temu, da ga po ogledu gotovo zopet družbi kmetijski na^zaj pošlje. Bistvo Sivicevega vodnjaka, kako naj se naredi iz kakega bajarja ali luže, obstojí v tem, da se umazana deževnica skozi pesek čista odteka v bajar, iz bajarjev pa zopet skozi cedilo (Filter) pelje po ven-tilih, ki se zapreti in odpreti dadó, v korito, ki je blizo bajarja napravljeno; tako se živina zmirom s čisto vodo napajati more. Tako se pa ravno tista voda more za človeško pijaco rabiti, ako se pelje in preceja skozi oglje. Gosp. S i vic misli, da je njegova naprava taka, da more vstrezati vsem potřebám ; on pa tudi vé, da se jej bode marsikaj ugovarjalo, al da bode težko kdo kdaj kaj druzega boljega nasvetoval. Ugovor, da se t&k vodnjak ne dá napraviti povsod je res tebten; tudi S i vic to pripoznava tam, kjer bajar globoko leži in kjer ni prostora, da bi se napravilo korito. Al pri napravi novih bajarjev se more lahko najti tak prostor, kjer se bo dal napraviti vodnjak po Š i-v i c e v e m náčrtu. Ker so naprave vod nj akov za živino in ljudi v tacih krajih, kjer vode manjka, neobhodno potrebne za živež in zdravje živine pa tudi ljudi, zato se mora hvaležno priznati dobrota, ki jo ministerstvo kmetijstva po denarnih podporah deli takim krajem. In sub-vencijski odbor družbe kmetijske Kranjske je ravnokar zopet čez 100 gld. razdelii take podpore nekaterim ob-činam, ki so za to prosile. Al s tem, da obcina čuti potrebo vodnjaka, in da tudi nekoliko denarne podpore dobi za to, ni že dober vodnjak gotov in tak, ki bode ostal za zmirom; — tu je treba dobrega prevdarka izvedenih ljudi, kako naj se napravi vodnjak, da bode dober in stáno vite n. Zato naj občine ne prezirajo tega našega nasveta in sku3Íjo na ogled dobiti S i vi ce v načrt ter ga presoditi po svojih okoliščinah, kajti to je gotovo, da po enem kopitu se ne dá vodnjak povsod narediti. Ce najdejo, da jim Siv i ce va naprava ne vstreza, no, potem z ogledom njegovega nacrta niso nič na škodi, prižgali so si pa vendar luč, kako naj ga drugace na-redijo, da jim bode vstrezal. po Dzierzonovi osuo vi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v BohinjL * ifóáf Si^^tó. i 1 (Dalje.) Kakošnih panjev čebele tedaj skupaj gredo? Naravnost rečem: vseh; — samo prav moraš narediti, in nove Kranjske panj eve moraš imeti. Ta je pa vendar-le bosa, si utegne marsikateri čebelar misliti, toraj je treba to reč malo bolje pojasniti. a) Rekel sem, da imamo panjeve, kateri dobre ro-dovitne matice imajo. Da čebele tacih panjev skupaj gredó, to vsak čebelar dobro vé. 1 b) Tudi čebele tacih panjev, kateri še vsi imajo de-viške ali neobhojene matice, se skupaj vzamejo. Tako, na priliko, če se ti dva drujica ali pa en drujec in en tretjič skupaj vsedeta, kedar rojita, ali pa če sam na-lašč taka dva roja skupaj v en panj deneš, se bodo čebele prav lepo med sabo porazumele, in imel boš en močan roj namesti dveh slabih. c) Čebele tistih panjev, ki nič matice nimajo, vsak panj rad vzame. Tako brez skrbi kacega izrojenka, ki je pri plemenjenji matico zgubil, na kacega močnega prveca ali drujca navezneš ali tako imenovano „pustoto" narediš, čebele bodo med sabo dobre prijatlice, in prid-neje bodo skupaj delovale. Ce imaš vendar dzierzoni; zirane panjeve, ti pustot ni treba delati, ampak naredi tako-le: Vzemi iz izrojenka, kateri ti je pri plemenjenji ob matico přišel, satove in pa čebele, ki na njih sedé, in daj vse skupaj enemu bolj slabému, pa že obhoje-nemu drujcu ali tretjiču, ali če hočeš, tudi vsakemu nekaj ; tako boš imel sicer en panj brez matice man]; pa si boš enega ali dva druga reveža zboljšal, iû ne. boš nič na škodi; pri tem si pa tudi lahko še precej praznega satja za škatlje pridobiš, na vozu pa za on panj prostora, ako čebele v ajdovo pašo pošiljaš; ^ dobro veš, da ti pustota na vozu za dva panjeva pr0' s tora vzame. 1 IH Rekel sem ) da imamo panjeve, kateri nimajo popolnoma rodovitne matice, ampak imajo novano „trotovko", to je, matico, katera zamore tovo 5 tako ime tro alégo tavlj ati alég delavnih čebel pa ne. Vsak čebelar je gotovo take panjeve že pa vsaj stavlj že videl Zaleg Je v imajo samo trotovo aleg imel ali ijib prav neredoma za- 7 katera pa ni samo v trotovske, ampak tudi v čebelne celice ali hišice za-stavljena; ker so pa trotje veči, kakor delavne čebele, zato čebele celice delavcev podaljšajo, in tako se napravi v satéh tista gorata, grbasta in ostudná zaleg katero Nemci ,,Buckelbrut" 7 ímenujejo Nastopi tedaj vprašanje: Ali se smejo panjevi, kateri take na pol rodovitne matice ali trotovke imajo, s panji, kateri imajo popolnoma rodovitne matice, brez škode zediniti? Predno na to vprašanje odgovorim, naj povem, kaj me je večkratna poskušnja izučila Imel sem že pred več leti pomlad panj > kateri m si ni mogel nič naprej pomagati. Pregledam ga, zapazim, da je imel samo gorato in ostudno trotovo za-légo. Vedel sem dobro , da si ta panj sam od sebe nič opomogel ne bo. Kmalu potem, ko sem to zapazil dobim, se vé da od druzega plemenjaka, močnega pr ? veca. Tega močnega prv vsadim ali ogrehem ta panj, ki je imel samo trotovo zalego; mislil sem namreč, da bo potem vse v edu ako tako naredim Pa kaj se mi je prigodilo? Čebele so mi dobro matico katero so s prvim rojem vred dobile, umorile, trotovko pa ohranile ; in panj ni bil nič vreden ) poznej kakor poprej Přiměřilo se mi je tudi y da sem panj 7 ki Je imel z dobro matico, na- trotovko, naveznil na mocni panj ředil sem pustoto, pa nastopil je med čebelami obeh panjev boj, da je bilo groza ) Doživel sem tuđi že večkrat > da sem panj ; ki Je imel samo trotovo zalego, naveznil na dober močen panj. Nisem sicer koj nobenega posebnega sovraštva med belami zgornjega in spodnjega panja zapazil ; pustoto nazaj iz ajdove paše dobil, V ce- sem ni imela celó nič ko čebelne, ampak samo trotovo zalego. Čebele so mi toraj dobro matico pokončale, in trotovko ohranile. Iz vsega tega sem bil prepričan t da ni nevarnosti panjeve, kateri imajo dobre matice v en dan skupaj de vati. prav brez 7 kar tje Ako bi se mogla trotovka dobiti in pokončati ; bi se dal tak panj gotovo brez vse nevarnosti s kakim drugim panjem združiti, kateri dobro matico ima, al trotovka se, kakor tudi Dzierzon sam pravi, od delavnih čebel skoraj prav nič ne razloči, zato je tudi skoraj ni mogoče dobiti in pokončati. (Dalje prihođnjič.) Zdravniška novica. Ce člověk spanja nima. Clovek, ki spanja nima brez posebne bolezni revež; premetuje se v postelji, pa zaspanec Zdravniki dajejo takim omotice (narkotina) ostanejo zmirom brez škodljivivih nasledkov. 7 >.)e pride. pa ne ki 4 Želeti bi ne bilo tedaj kaj, kar tacih nasledkov nima, in mnoge skušnje so pokazale, da mlekokisli natron (natrum lacticum) ima to moo in njemu enako pa tudi kislo ïûleko. Na večer tedaj nič druzega vžiti kakor samo kis 1 o m le ko, naredi— tako pravijo — člověku spanje. Skusnja je lahka, dober kup in brez škode. Politične atvari. spravi slovenskih strank. k >V Po slovenskih časnikih čitam klic po spravi. Kate-rega rodoljuba bi ta klic ne razveselil; vsaj smo imeli dosti priložnosti pokušati prokleto seme nesloge ! Bog nam daj spravo, to je, pravo spravo, pošteno spravo! Prav zeló Ali je pa tudi upanja kaj do take sprave? nas veselilo ko vé, da starodavni \j, av ui mogli reči. u«, — m ».uui program slovenski poleg lojalnosti do da kdor 9 svojega vladarja obstaja iz dve h — neločljivih načel ki ste vera in narodno pravo, in kdor, kakor jaz, naše „mlade" pozna, nima upanja do trdne in stalne sprave. Dokler stojijo mladoslovenci na brezver-skem stališči, med nami sprava ni mogoča; zakaj tega si naj nikdar ne domišljujejo, da bomo mi, podobni Ju-dežu Iškarijotu, svetinje svoje vere zatajili in izdali. Vrh tega je z našimi „mladimi" razgovor o tej stvari nemogoč, ker sami prav za prav ne vedó, v čem da ob- „Slov. Narod" je sicer že stoji njihov „liberalizem". stokrát povedal, da od svojih liberalnih načel odstopil , kaj si ne bo a tega nam nikdar jasno ni še povedal misli pod svojimi liberalnitni načeli? Kakor je liberalizem sam na sebi načelo breznačelnosti, tako nam tudi „Narodov" liberalizem vsak dan kaže drugo barvo. Izprva je proglasil vse za liberalno, kar so Du-najski judje za liberalizem proglasili. Zdaj so se mu oči nekoliko odprle, a vendar še tava v nekem polspanji med kršćanstvom in novomodnim brezverstvom. „Kako hoče slepec slepca voditi? Ali ne bodeta oba v jamo padla? Kako hočejo „Narodovci" Slovence voditi, ko sami ne vidijo in ne vedó, kam bi jih peljali? Naroda našega prava luč je njegova vera; a liberalci nimajo vere vsaj so si na prapor svoj „konfessionslosigkeit" zapisali, zatoraj hodijo v temi. Mi vselej vemo, kaj je prav in kaj ni prav, a oni tega ne vedó. Pri nas na Slovenskem duhovi še niso tako oštro ločeni 7 da bi se dale svete besede: „kdor ni za mene, on je zoper mene", in „kdor za mano ne zbira, on raz-kropljuje" popolnem razumeti; a jaz sem imel prilož- : ondi nost opazovati katoličane in liberalce na Nemškem sem prav očitno videl razloček. Nemški katoličani in hvala Bogu, da je njih število veliko > samo po imenu, ampak niso to tudi po življenji; nemški libe-ralec pa se vede brez vse moralične moči: pred mo-gočnim se trese in vklanja, nižega zatira in odira; laž prodaja za resnico; cerkve za-nj ni, „vsaj po njegovih mislih ni Boga"; nehvaležen je dobrotniku; reveža suje od sebe. bosratinu se laska ; plemenitega, požrtvovalnega člověka ima za bedaka; nič na svetu pa huje ne so- , nego katoliškega duhovna, in ko ne bi stalo vrazi kmečko ljudstvo za duhovni, liberalci bi jih žive drli. „Denar, denar vse vse za denar!" to je njihovo geslo. Přišel sem enkrat v gledišče ; igrali so neko fran-cosko „komično opero" ; oi ! kakošno nemoralično brezno. v katero se človečanstvo pogrezuje po liberalizmu in materijalizmu. Med živahnim rokoploskom občinstva po- srče me je bolelo to videti, da veličaval se je greh. zapustim gledišče in tečem proč kakor požigalec. Ko sem še v šolo hodil, in sem čital zgodovino starodavnih rimskih carov, kako tiransko so mučili kri-stijane, nisem mogel zapopasti, kako da se v vsem onem tem člankom, katerega smo z nadejanim privolje- 5 končamo njem častitega gospoda pisatelja nekoliko okrajšali obravnavo o „spravi" naših strank, vedé , da je le prazna slama, ki bi jo mlatili v tej zadevi. Vred. mož cesarstvu ni našel věčnosti in pravičnosti ločnost na ki bi bil povzdignil zastavo čio po naše em, klečeplažtvo trpežljivo3t na krščanski strani. Nikakor nisem mogel razumeti, da more človeštvo tako globoko pogrezniti Al videti nemške liberalce. umljiva bila mi je krvo- svoboda^ v vsem ljubezen na drugi, in heroična po v potrebnih stvaréh edinost, v dvomljivih Bolcani oktobra 1875 Lipe Josipovič. umem Kdor je videl, s vse to sedaj lahko raz-kako peklensko strastjo se pre- v Švici in na Nemškem; kako * y > se odijo; kdor gl Mnogovrstne novice, Kako se mnozijo državni dolgovi Eoropejskih drzav dol- čita najnovejšo golvi 2000 milijonov tolarjev, 1789. leta 3400 milijonov proklamira popolno tolarjev, 1820. leta 10.020 milijonov, 1847. leta 11.170 Ko- ganjajo zvesti kristij nedolžne, sivolase duhovne zapirajo, razbojnike in ta- kaže nam sledeči pregled: Leta 1715 so znašali tove pa z največo milostj nemško literaturo O----- I--- ------- r i vuim.jv. , ivav. .v-vm iu.i.jvuv/r , j. l • JUVC» j se pišejo že ljubimske nove- milijonov, 1874. leta pa 25.668 milijonov tolarjev. poživinjenje člověka, lice o psih in kobilicah itd. bogme! kako more clovek likošen razloček tedaj med nekdaj in zdaj! Časnik še omahovati o tem, na katero stran bi se obrnil ali na stran Oneg 9 ki Je rekel 99 Màrkisches Kirchenblatt" v pogledu na ta velikanski ali pa na stran onih, ki pravijo , lagajte ljenje"; prešestvujte, goljufajte, kradite , „jaz sem resnica in živ- razloček praša: kdo je državam toliko posodil, in od 99 jejte 9 Pijte 9 kod so posodniki toliko denarja vzeli? V odgovoru na zasmehujte vse, kar vam Bog 99 farj a pravi] o Ko bi tišti, ki v svojih časnikih ali brošurah glo natolcevajte in to vprašanje kaže imenovani časnik na jude, kateri v vsaj ni Evropi čedalje več moči in vpliva imajo. Čem več pa so se zadolžile države, tem več so obožali srednji sta- novi ficirajo brezverstvo, vedeli, kako gnjila, kako popačena je zi liberalizma 9 ki so nekdaj premožni bili. „Tudi poplačevanje padna Evropa, nevolj se odvrnili od tacega tistikar Kolb državnih dolgov ima svoje meje ter dostavlja, da pravi po pravici sta- veliko število očitnih Liberalizem ni in skrivnih državnih bankerotov je svet že večkrat na člověk, ki ni roj lakaj boda. Svobodo ljubi vsak te meje opomnilo; državni dolgovi so pa ob enem tudi ajveči k svo- bodě je ravno današnji liberalizem. Kdor tega še ni sprevidel, temu ni pomoČi. Svoboda je mogoča mejah pravičnih postav. Al liberalizem ne pozná v dolgovi vsacega prebivalca dotične države, dolgovi vsake družine, dolgovi vsake kmetije, vsake obrtnije in vsa- Vičnih postav, aci JO oam Ali OIWÍ4 uv/p«»iuuui 3UUllUUYt3 1UUUVIUW SU Ul'ZićtVe VUU&.0 CeZ UKAJ UQlílJOnOV Dandanes živimo v časih sofistov, ki za vsako lumpa- tolarjev dolžne. — Obresti, ki se morajo za državne dolgove plačevati, znašajo vsako leto 1070 milijonov ker čega posameznega premoženja. Novodôbni razvoj je pri-peíjal do tega, da enemu samemu udu judovske Roth ------------------J------r------r j "^b } wuv/uaw. w c* w u* IA.KAU. juuuroau J-lUJtU" sam skoz in skoz nepravičen. schildove rodovine so države veliko čez 500 milijonov rijo vedó iznajti kako lepo imé. a za stalno, vecno res- nico in pravico ni jim mar. Bliža se res tišti čas so ga naši stari kmetje prerokovali, češ, da ,,za 9 ki vsakim človekom bo en berič hodil, in pri vsakem malnu en iblajtar stal tolarjev. Ce pa so državni dolgovi za vsako državo ob- čutljivi, so še posebno občutljivi za Avstrijo zato 9 ker po uradnem dokazu v „Wiener Ztg." od leta 1874 po- To je tišti nališpani „Fortschritt", od katereg 99" ) našim „mladim" neka se graje lovica Avstrijskih obresti teče v žep vnanjih kapita-listov in naj več v Holandijo, Nemčijo, Francosko in Svico: pa tudi veliko druzega denarnega papirja je ro- odtrgati vsaj nekaterim vredna sramožljivost še brani, ker nimajo poguma pri- malo na* tuje; noben tolar ne pride iz^Nemčije v Avstrijo nazaj, v Nemčijo pa jih gre veliko milijonov 1. znati, da so se motili Ako stopi po tujem kopitu skrpana mladoslo- dan januarija in 1. dan julija vsakega leta. I__ _I._____1___ _1_____________ _____* X* 1*_________Trp nntranna AtviAtillrn i/\ rMin^nl»]» I ~ A „ venska stranka z obema nogama nazaj, tje, kjer smo do leta 1870 vsi brez razločka stali, dokler ni bizmar-kizem tudi nekaterih naših okužil, potem je sloga med nami lahka in samo po sebi razumljiva stvar. Ali gredo Iz severne Amerike je preteklo leto okoli 44.000 ljudi se vrnilo nazaj v Evropo, zato ker niso zaslužka in živeža dobili. * Koliko pišem se v enem letu na vsem svetu po po državni zbor, ali ne gredo naši poslanci v prepirati; ali hoćemo nove šole o tem se dá stah razpošilja, si je nekdo prizadjal sošteti podpirati, ali ne podpi- Je 9 da 3300 milijonov 9 in najde! > to je 9 100 vsako sekundo in rati, o tem se dá pričkati, in tako še v marsičem dru- gem porazumeti. Dokler pa so naši liberalci, enako jonov kilo. počez na vsacega člověka. Tehtajo ta pisma 33 mili- Ce nemškim, laškim in sploh zapadno-evropskim, taki, da obsegal se ves papir za ta pisma raztegnil 9 kvadratnih milj. jim ZadOStuje, vi« ow iv; y moumu uuamu ^^loctui «.VL katoličani, v življenji pa pogani, in bodo po geslu: da so v krstnih bukvah zapisani kot nica ali ne, ne bi hoteli glave zastaviti. pamet je več kot vera" rovali zoper katoliško cerkev in njene duhovne, potem si mora vsak katoliški mož v Ali je to natančna res- 99 Zabavno berilo. dolžnost šteti, da ne pade v tisto brezno, iz vničuje njih vpliv med ljudstvom 9 da katerega ni rešitve. Jaz ljubim svojo domovino in svojo narodnost tako iskreno, kakor morda málokdo; za-nj o sem več že trpěl m in ■■ppp žrtvoval, ko marsikdo drug ; Bog! vendar rečem : narodnost Da bi katoliška stranka zavoljo narodnosti vadi « zgodovini klobukov. Od starodovnih časov so klobuki v Indiji v na-Starim Izraelcem pa klobuk menda ni Še bil znan. Lace d em in At so nosili klobuke dala liberalnim Slovencem popolnoma prosto roko, naj iz klobučine. Stari Grki so klobuk pri vezali na motoz počno 9 kar se jim zdi 9 da so le národni, to bilo bi (žnoro) 9 da jim od malikovanje narodnosti, ne pa pravo rodoljubje. Zato je popolna in poštena sloga med nami mogoča tadaj, ako mladoslovenska stranka stopi njim pokriti. Rimlj dej visel, če se niso hoteli z so domá klobuk imeli na glavi, po smrti Ne- Se nam na krščansko-katoliško stran, od katere se je pred par ob času Karola VI., leti zaslepljena ločila in se narodu našemu izneve- pa pod Karolom VII po ulicah pa so hodili gologla ronovi je klobuk přišel obče v navado. kem so začeli klobuke nositi pa še umri leta 1422 Na F na rila, ter bode to, kar je bila. Manjše razlike v mnenji jih nosili 9 ki po kmetih estih m bo naša stranka lahko prenašala po geslu : „in necessa-riis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas" (to je, ob dežj je ki je----a*—, ^ umri leta 1461, vendar so Ob času Ludovika XI. so ji» nosili tudi v lepem vremenu. Prvega kastorca je ioaej Karol VII. ob svojem vhodu v Rouen leta 1449; b11 le podvlečen z rdečim žametom. Karol V. je imel maj- J v ^ A 1 v "lil y 1__I • I i. i ff i ^ s žametom převlečen klobuček, ko je leta 1547 smehljanjem Gospá se prikloni in zahvali z najpriljudnejšim hen 7 svojo armado ogledoval; kedar je deževalo, pa se je odkril, da klobuček ni bil moker. Leta 1250 je papež Jnocencij IV. kardinalom dovolil rdeče klobuke. Izprva go klobuki veljaii za tak nečimurn lišp, da je škof Pariški mašniku ukazal preneh maše , če je kak duhoven terih je tukaj vedno kaj." , kakoršnega so le Francozinje zmozne. Ubožica! Da bi bila vedela, kaj sem jaz naklepal zoper tvojega rnoža, bi se mi Zunaj voza zašepetam tovarišu: „Vi pazite na ta par, jaz grem iskat kakega naših skrivnih agentov, ka- pač ne bila tako nasmijala! Nemškem, Holand- Na to se brž ozrem okoli sebe, in kdo mi pride 5 klobukom^přišel v cerkev. (?) Na gkem in v S vici so v 16. stoletji nosili visoke in na naproti? Moj prijatelj policijski koncu špičaste cilindre s širokimi krajci. Na Franco- moli roko in me glasno nagovori : komisar, kateri mi po- skem so pod vlado Henrika IV. začeii krajec na eni strani vihati, pod Ludovikom pa še na dveh drugih stranéh, in Od kod, sveto válec? Si bil zopet na lovu?" „Tiho , tiho , da tiček, kateremu sem nastavil, ne tako so postali trivoglati klobuki, ki so dolgo zapazi kaj. Ravno prav si přišel. )) » 7 7 Tistega, ki gasa v modi bili. Leta 1780 so vprvič na Angleškem začeii okrogle klobuke nositi, ki so tudi na Franco- skem v navado prišli, ko so leta 1796 vpeljane trivo- glate klobuke s širocimi krajci opustili; kmalu so se Uni-le z brado!" kakega tička si zalezel?" nam je bil pred dvemi leti ušel. Glei ga, ravno zdaj podaja roko svoji ženi, ki stopa iz voza. okroglih cilindrov tudi Nemci poprijeli. Judje na S p an j- skem so morali rumene klobuke nositi. Poseben klo- Le brado ima večo." Glej ga zlodja! Popis se vjerna z njegovo osebo bučarski red je bil vpeljan v Parizu leta 1578 ) v Vir- 7} temberškem leta 1581, in na Vircburškem leta 1588. kaj svojih ljudi tu? Zdaj ga ne smeva več spustiti izpred V • OC1. Imaš u Slovani niso poznali druzih klobukov kakor nizkih s lirocimi krajci. zgođovini prstanov. Navada prstane nositi je starodavna. Znani so bili že Egipčanom, Izraelcem, Grkom in Rimljanom. Prstan izvira od tadanje navade, da so ljudje hoteli zmirom „K sreči dva preoblečena. Smo bili tudi na lovu, pa nismo ničesar vjeli, je vse izletelo." Na to migne dvema čedno oblečenima človekoma čvrste postave, katerima dá na tihem neka povelja. Mo-žaka se pomešata med tujce in kmalu sta vsak na drugi strani pokazanega jima tujca, kateri gre s svojo ženo v restavracijo ter se vsede za mizo v kotu. Komisar gre Zato Je pecat seboj imeti, ki je bil v prstan vdelan. přišel prstan tudi med zaljubljenimi in zaroceními v navado, češ, da je s pečatom prstana zapečatena tudi potem za njima in sede s pomagačema isti mizí tujcu ni bilo nič kaj všeČ i kajti komaj je sedel kar že zopet vstane in pravi svoji spremljevalki francosko: zvestoba med njimi. Prvi kristijani so to navado od poganov (ajdov) vzeli, pri poroki so duhovni, kakor je odide? da bi bilo bolje spre-hajati se tako dolgo po koridoru, dokler vlak v T. ne „Ali ne misliš, draga moja še dandanes pri poročevanji običaj cerkveni, blagoslovili prstane, in nevesti in ženinu na prste nataknili. Ti ljudje so jako netečni, jaz jih poznam rl ty i ker tem sem bil pred dvemi leti enkrat v T. na kateri prst naj se prstan natakne, bili so dolgo časa navskriž-misli; naposled je obveljalo mnenje pre-brisanega Izidora, ki je rekel, da na četrti prst naj se vselej natakne prstan zato, ker v ta prst gre iz srca naravnost neka žila. In ta navada je ostala do danes, čeravno so anatomi že davno dokazali, da od srca gredó šile do vseh 5 prstov. Dama se molčé vzdigne in gre pred njim zopet iz sobe, a komisar s svojima agentoma ti& za njima; jaz sem vse to iz bolj skrivnega kota gledal, ker, po pra- vici rečeno, si nisem upal pokazati se gospej. koridoru je bil velik drenj in ker sta agenta povsod se stavljala tujcema na pot, ta dva ništa mogla tem trenutku dá zvonec zna- Jaz sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovee. IV. Policijski komisar. (Dalje.) Hlapon zabrlizga in naznanja, da smo prišli do pose železniční cesti razkrojite. Ce sta tujca priti iz druhali ven. menje, da je treba stopiti v vozove, kota, kjer stojim s svojim tovarišem trgovcem, ki skrbno opazuje tujca, občudujem spretnost agentov in komi- lz svojega sarja ki tujca čedalje bliže k vlaku potiskata 7 dasi- ravno se ta zeló brani in s komolcem odriva množico. Ko je tik voza, kondukter na migljej komisarja odpre 7 vrata voza II. reda, agenta prizdigneta tujca in ga po-tisneta v voz, skočita j • V m tic sama brž za njim, vrata se zapró je vjet. Kaj pa njegova žena > ona krasna dama ? Plaha gleda vse to, in ne more preriti do V moza; staj € namenjena na Laško, jima bo tu zapustiti voz pa se pelj krik, potem pa se odpró slišati je z opet druga vrata, komisar J0 77 kondukter dalj Je tu postaj midva prizdigne in ravno tako ji pomaga na voz, kamor tudi > nama Je kakor je rekel on stopi. Zadnji čas je, da stopiva tudi mi-dva na vlak a ne v nobenega onih vozov. Hlapon zapiska, jame do 7 prestopiti na drug vlak?" se obrne tujec naj u. „ Da, tukaj je. Vi pač tudi sopihati in kmalu je vlak v polnem teku ter nas pri-pelje vse srečno v T. Tam pomaga komisar neki zaviti niste bili nikdar tu ?" i*1 objokani gospej iz voza stopiti, jo spremi iz kolo- prašam tako površno dvora, pokliče Ne nikdar oddrdra v mesto. zunaj fiakarja, sede z nj o vred (Dalj. prih.) vanj m Vlak se vstavi, kondukter pride vrata odpirat ter pové, da je za tište, ki se peljejo na Laško in morajo izstopiti, tri ure, za one, ki se peljejo s tem vlakom dalj< Naši dopisi. 7 17 pa pol ure prestanka Gorici 17. okt. Přetekli teden je bil v Gorici Ravno prav," rečem jaz in mignem svojemu tova- šolski in učiteljski teden. V torek, 12. t. m. V • • - i v % f • i • • v 1 1 1 1 • y < lvi v 1 1 » se nšu z očmi, „jaz sem tako žejen, stopiva malo v re- je pričela pod predsedništvom gosp. deželnega šolskega sta*™« i ^ u —:____— a« iz i ^ A ; x o A „xuJiair« stavracij In proti tujcema obrnjen pristavim pnporočam! Srečno potovanj 17 Se nadzornika Klodič-a dež. učiteljska konferen čija pričo odlične gospode in kakih 50 —60 uči teljev in uëiteljic je bila ob 10. uri đopoldne 1. javna niso pili, imajo zdaj doma v vasi vodnjak, v katerega H konferenciji so se zbrali učitelji — poslanci je dobra čista voda po vodotoču iz studenca napeliana « ^ .. i • r\ i • • w 1 I # ^ t^i • 1 . I i % vse je zdaj prema seja. vseh 5 okrájev naše dežele in 3 okrajni šolski nadzor- Res je dosti stala ta naprava potem ravnatelj novega ženskega izobraževališča, niki skupaj 12 udov gano ništa bila nazoča). Gosp. Klodič očetovsko skrbijo! uuow oiatn ia ua^iava , ai »oo jo uuaj ^l CII] Hvala in slava gospodom, ki za nas kmete tako Val. Bernard, kaplan. je govoril prej po nemški, potem po slovenski in slednjič po italijanski. Slovenski govor sta priobčila tu-kajšnja lista, italijanski vino- m Slapa V Vipavski dolini. (Na tukajšnji deželni sadjerejski Šoli) bode 27. dne t. m. konecletna se ravno tiska; imeniten je kot preskušnja. Izpraševalo se bode od 8. do 12. dopoldne šolsko-zgodovinska studija sploh in sosebno zavoljo sta- iz sadjereje tističnih dát o našem domačem ljudskem šolstvu. Po kemije ; zelenjadoreje, fizike, čebeloreie, IS M 1 • « .11 ^^ * popoldanji seji v torek se je odprla zemljemerstva in računstva. Prijatelje kmetijstva vabi nasa obilni vdeležbi vodstvo šole. razstava učnih pomočkov. Razstave ne bom po- Ljubljane. (V seji subvenci)skega odbora družbe pisoval; le toliko naj rečem, da je vse nade preko- kmetijske 17. dne t. m.) bila je pod predsedstvom basil a. Pet velikih sobán je bilo polnih že prvi dan; rona Wurzbacha in vpričo deželnega glavarja viteza 15. dne t. m. so razpostavile svoje šivarije in krasna Kalteneggerja obravnava o razdelitvi državne pod- vezila itd. tudi šolske sestre in Uršulinarice. Vkljub pore, ki je družbi kmetijski za letošnje leto došla od deževnemu vremenu mestna gospoda v obilném številu si. ministerstva kmetijstva za različne razdelke kmetij-obiskuje razstavo. Nikdo ne bil veroval, da bode ta stva. Podporo za napravo vodnjakov (kali) v znesku 800 gold, so po vsestranskem prevdarku dotičnih pro-Zlasti danes (v nedeljo) je bila prav gnječa po sobah. šinj dobile: županija Podkraj za Trševje in Hru- Cešnica in Nemški rovt nova naprava nase ljudi, sosebno gospé, tako zanimala. Denarja od vstopnine se je ze veliko nabralo, ker skor šica na Notranjskem večina ogledovalcev po več plačuje, ko kar vstopnina v Bohinji ; ) znaša; dali so nekateri po 50, mnogi po 7 Paka, Pri cerkvi, Prilipa in Tr- 10 ali gld. žeč na Dolenskem Ti so vec na Dolenskem 7 petek je bil tukaj g. namestnik baron Pino. Přišel Selo pri Sumberku na Dolenskem; — za občini Par je je zarad razstave in predsedoval tudi do- in popoldne in Vrabče se je pridržalo 200 gld., dokler se natanko ur dolgi seji deželnega šolskega sveta. Ker je razstava občinstvu všeč, mislijo podaljšati jo do ne pozvé potrebščina ene in druge teh občin. Dalje se je sklenilo občini v Colu in v Podgori za dodelana torka ali srede, kar je tem potrebniše, ker ljudje s vodnjaka izplačati drugo polovico podpore, občini kmetov niso mogli še priti v mesto zavoljo dežja. límljiški pa za dovršeni šolski vrt. Gosp. e- a Sodnija (jury) je sestavljena iz 2 udov deželnega od- šelnu se je dovolilo prodati bika, gospodarju Les- bora, 3 udov deželnega šolskega sveta V UC&ClilCgčt »UISiVCga ovcta, j. mestnega Sta- au v u u uru« , ai uio te* aat lauu vcu pn- okrajnega šolskega nadzornika, ravnatelja pravna. Horjulski šoli se je vslišala prošnja zarad k o v cu pa ovna ki ništa za plemensko rabo več pn- rešine, ženskega izobraževališča, 2 profesorjev više realke 7 divjakov za šolski vrt. Ker je družba za podporo profesorjev ženskega izobraževališča. Predsednik jej je vrt nar stva in vinoreje prejeia 600 gld., se je skle- dr. Pajer. Razdelila se je na i razstavljene reči na 4 skupine razrejene. Vsak odsek tako tudi razglas za razdelitev 600 gold., za zbolj- odseke, kakor so vse sklenilo, da se brž razpiše dotični razglas isto se je pomnožil z mnogimi izvedenci in strokovnjaki. — šanje planinarstva. Deželna učiteljska konferencija je izvolila v torek zve- o sta nj i govedoreje na Gorenskem, katero čer dvoje odsekov, permanentnega udje) in odseka Poročilo g. prof. Po vše ta ■■■ I HHHHflj6 V - V ----J - & ~ ---- * ~ J ------ ~ ---»«vv. W JV na prošnjo družbe kmetijske ogledal ob priliki svoje udov za rešitev nalog došlih cd deželnega šolskega sve- ministerske misije, je odbor na znanje vzel s tem skle- tovalstva . med katerimi so učni načrti za vse raz- 7 i pom, da se gosp. profesorju za zanimivo poročilo topla rede in oddelke 8razredne ljudske šole; uravnava šol- zahvala izreče in v letopisu družbinem pa v „Novicah* skega te dni ka i. dr. r. Te točke je odsek skoz 2—3 natisne. — Vsled naznanila si. deželnega odbora, da je dni pretresal, včeraj pa svoje sklepe in izdelke v občno 27. dne t. m. preskušnja na vino- in sadjerejski šoli sejo prinesel. Trajala je ta seja dopoldne od 10. ure na Slapu, je odbor skienil, predstojnika Vipavske podružnice gosp. župnika Kodra naprositi, da pri tej do 1 (?) in popoldne od 2. do po ln o či; samo okoli ure zvečer se je za 1 uro pretrgala. Učnim načrtom preskušnji zastopa družbo kmetijsko. je konferencija z nekterimi nebistvenimi popravki pri- trdila. Toliko za danes. (Dražba iz državne subvencije nakupljenih Mu-riških goved) v Postoj ni 18. dne t. m. se je pod vod-Trsta se nam piše, da 15. dan t. m. zjutraj so stvom odbornika družbe kmetijske gosp. Seuniga ži-Tržačani doživeli nekaj, česar že 12 let ne pomnijo. vahno vršila. Prodalo se je 36 goved (med katerimi 10 Narastlo je namreč morje tako silno, da je stopilo čez bikov) v različne kraje Notranjskega. Predstojniku po-obrežje in voda po nekaterih glavnih ulicah, kakor na družnice Postonjske gosp. dekanu Hofsteterju gré vélikem trgu, na borznem trgu, poleg gledišča in rde- hvala, da je iskreno pospešil to podvzetje, s katerim je Notranjska stran dobila mnogo dobrega materijala za ^^ r o o—;---- čega mosta (Ponte rosso) stala za čevelj visoko 7 zate- gadel prej ne 1 j u d j e ne vozovi na teh ulicah niso mogli na- povzdigo živinoreje > gosp. M. Lavrenčiču pa, da sreči je ta nenavadni pritok morja že ob 11. je z znanim svojim domoljubjem pripomogel uri odjenjati pričel. pospravi goved skozi dva dni v svojem hie vu. ugodni Naj Studenega na Notranjskem 7. oktobra. (Javna za- vzlasti gospodarji, ki so kupili bike, prepričani bodo, hvala.) SI. družba kmetijska je blagovolila tukajšnjim da imajo v svojih rokah poglavitno sredstvo, požlahniti goveji rod svoje okolice. (Iz seje deželnega odbora 16. okt.) Gosp. deželni in v Sorenje, za trem vašem, namreč v Strmco, Bukuje napravo kali tako zdatno pomoč podeliti, da so si mogle potrebne, l^O A1YV ^UUUUU^ V UUU AC« IJUUI, IU «1 ▼ tuv VOUA- ▼ ILI ° VUJV;6CI V«UJW uc% A/UURJJ beti. Po naročilu teh treh sosesk izrekam tedaj jaz pre- Do len ske železnice, dostavljaje, da časa, kdaj srčno zahvalo prespoštovani kmetijski družbi za pode- pride ta železnica na vrsto, mu v ministerskih krogih res živo potrebne vode za ljudi in živino oskr- glavar poroča iz svojega potovanja na Dunaji zarad 41ÍA ULUViljUMi VAJL MCJM* «-«V« J/J/a. * Vt W IV« CiVIVUUiVi« UU f 1 U U V J JULA ¥ UiAiiAUUVi gUAU -- bodo potomci še veliko let za niso mogli povedati, ali zagotavljali so mu, da se na podporo, za katero ljeno nami hvaležni in se z veseljem spominjali, da so njih napravo te železnice ne bode pozabilo. subvenciji 12 predniki kaj tako res potrebnega in koristnega bili do- državnega zaklada za napravo kmetijske šole na vršili. Kjer so imeli, kakor v eno uro daleč po vodo hoditi Strmci, poprej m še >1, ^vyt^j poleti po Dolenskem gospod deželni glavar sporoča, «« nikdar dobre vode ministerstvo še nekaterih pojasnil gledé stroškov da hoče za vzdrževanje te sole, predno določi za-njo državno pod- znanje enoglasno, vspeh sijajen. Mlađega umetnika, ki poro. — Zarad kupa Krisperjevega posestva „Thiergar- potuje zdaj na Laško, spremlja nježna sestrica, mlada _i_i i ~ "" " rM ~ J 1 r7~ še sicer, a vendar na glasoviru že jako izurjena. Svesti Za pre- ten" se sklenejo konečne izvršilne določbe. skušnjo učencev na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu se določi dan 27. oktobra, b kateri pošlje deželni srno si t da bodo drevi vsi prostori prenapolnjeni. Lepa prihodnost je mladému umetniku gotova. Le škoda, da odbor svojega zastopnika. — C. kr. deželnemu šolskemu mi ne bomo imeli več prilike slišati ga gvetu se na dotična dopisa odgovori, da naj se po skle- — (Delavsko izobraževalno društvo v nedeljo zvečer) pih zadevnih krajnih šolskih svetov učiteljska služba v praznuje 51etnico svojega obstoja z veliko veselico v polu dá učitelju Vi z jaku, učiteljska služba v Ško- prostorih čitalnične restavracije. Ker je čisti dohodek rn- ~ m V * Mm * M m A M A g ^ „ ^ " ^ v vstopnine (40 ali 50 kr.) namenjen blagemu učnemu nam en u družbenikov in je program „besedi" lepo iz- bijanu pa učitelju Alojziju Kušarju. — /j ozirom ua razloge poročila vodstva deželne gozdarske šole v Šneperku je deželni odbor sklenil, da ta Šola pre-neha. Izpraznjenih 6 štipendij za uboge sirote je de- bran ? jjv^— —r- -—j---~ —i-----1 —-------~ ~ j~ ^^vw^v.v, jv želni odbor podělil Janezu Likarju, Henriku Biz- kega dopisa z Dolenskega, ki obsega a k u ) Šle ko v eu. ? Jozefi Skedl-ovi, Emilu Re biču in Jakobu želeti je obilnega udeleštva pri tej veselici. (Zasežen) je bil včeraj „Slovenec" zavoljo ne- celih 13 V3 vrst. Naša policija je natancua. Nobeden teden brez kon- fiskacije. {Slovenska Matica.) Knjige Matične za 1875 namreč 4. snopič S eho e die r j e ve „knjige prirode" zadela težka ~ roka policije (Takega pa se ne!) Zadnje V Novice" je zopet naše zavoljo dopisa iz jisca « in pa „Letopis za 1875" se v Blaznikovi^tiskarni pridno P°]8'&e okolice" in zavoljo članka „Iz ^Turškega bo- tiskajo. V „Letopisu" bo tudi dr. Sim. Subi če va ilustrovaná „telegrafija". Izdelovanje teh podob je največ sestavljenega skoro brez vseh lastnih dostav- kov po nezaseženih hrvaških listih. Toda konfiska- teh tudi v Blaznikovi tiskarni izdelanih ciJa sama na sebi niô nenavadnega sedanji čas V • # Y I 1 1 A iil« .410 . časa vzelo. podobah je ravnokar pisal dr. S. Subie prof. Tušku tako-le : „Podobě so zares lepo izdelane. ~ > isti list „Novic", po- Tako se mi dopadajo, da me mika pozvedeti od Blaznikove tiskárně, koliko bi veljale na ta način vse podobě, kar jih ima fizika za više realke in gimnazije, in koliko- unicum pa je bil to, da je bil tem ko seje i z pustilo to, kar je komisar kot zaseženo zaznamoval, vnovič tiskan zopet konfisciran! Zakaj? Zato, ker je policijski komisar dal zapečatiti sta- veča moja krat se utegne vsaka natisniti." vek i reka želja > naj bi vsi poverjeniki v kratkem poslali teden letnine svojih Matičarjev za 1875. leto. Polje močvirja našega je přetekli zopet več dni pod vodo stalo, kije mnogo škode napravila gospodarjem, ki imajo repo itd. še zunaj, pa tudi polje že z ozimno posejano. Zdaj zdaj naj gredó močvirje gledat tišti cenilci, ki trdijo, naj se zemljišča nad ali se bo brez krivde vredništva „Novicam" prizadeta materijalna škoda povrnila, za katero se bode administra- ki ni bil zapadel policiji, onega pa ti "priliki se iz- katerim se je ona spodtikala, ne. Radovedni smo A TT it « i 1 1 • * 1 1 i v I %T • // • 1 ci ja oglasila? Res da si slovanski časniki po pravici želijo cenzure nazaj ! (Pobirki iz Časnikov.) Da današnji liberalizem že popolnoma gazi v mlakuži ajdovskih časov, temu nova priča je to da na močvirji vržejo v en koš z druzimi zemljišci na suhem ! menda nikoli Kmeti ja za kmetijo gré na kant! Tacega ni še bilo na Kranjskem. Unidan vzamem po naključbi 236. Laibacherčin „Amtsblatt" v roko in v tem enem listu naštejem 26, reci 26 sodniških prodaj kmetiških posestev, in teh največ na Dolen- s tem je pač naj huje ilustriran glasoviti ťi4u« v*«. „Tagblatt" je smel natisniti skozi skozi nej-erski članek: „warum wir nicht unsterblich sind". Cesar je že ajd Sokrat 400 let pred Kristom prepričan bil, da\je namreč človeška duša neumrjoča, to ometuje „Tagblattov" modrijan s to vrtoglavnostjo, da ljudi, kakor žaklje moke ali snope, druzega poleg druzega in druzega nad druzega pokonci na glavo stavi } skem. No f in potem začenja računati, češ, da bi vsi ljudje, kar jih je na svetu bilo, s svojimi životi ne imeli nikjer prostora „volkswirthschaftlicher Aufschwung" ! (Na kovaski in živino zdrav niski soli) bodo ko- da živeli po smrti 5 zato blodi modrijan duša ne more neumerjoča biti!!! norišnicah rojijo norcem 26. ) 27. in 28. dne t. m. iz v • • zivin- necletne preskušnje 25., naukov, ki se v tej šoli učijo, namreč: Iz popisa skega života in opravil njegovih organov, iz ozdrav-Ijanja notranjih in vnanjih bolezen in pa operacij natoroznanstva naše domaće živine, iz pomoci pri po-rodih, iz ogledovanja klavne živine in mesa, iz rastli- sicer tudi take in enake bedarije po glavi ? samo oni ne dajejo v natis, „Tagblatt" pa jih sme tiskati v pohujšanje svetá! da jih ) iz noznanstva in podkovstva. Ker ao te preskušnje očitne so možje, katerim je mar za umno podkovstvo in ži-vinozdravništvo, vabljeni poslušat priti. čali Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Delegaciji ste 17. dne t. m. kon-S kup ni državni stroški znašajo 115 milijonov in 845.331 gold., od katerih po ključu 70°/ svoje delo. o in 300v jih ima plaćati Avstrija 71 milijonov in {Trinajstletnega umetnika na goslili) smo slišali 237.817 gold., Ogerska pa 30 milijonov 530.527 gld. in občudovali v pondeljek v redutni dvorani in ga bomo slišali drevi drugič in zadnjič. Ta umetnik, Franjo Državni zbor se ie začel 18. dne t. m. Cesko. Iz Prage. Tudi pri volitvah v mestih režma, Hrvat po rodu, je res nova zvezda na ste mladočeska in ustavoverska stranka popolnoma glasbenem obnebji, dasiravno še le trinajst let star, je propali; povsod so zmagali staročehi > ki so skupaj vendar že popoln umetnik, to so pripoznale muzikalne dobili 9612 glasov. Ustavaki nemški so jih dobili avtoritête na Dunaji, kjer je dokončal konservatorij, to 2324 m lad o ceh i celó 1529. Te številke so pač «viinçîto ut» jLv uuMji , ttjvi. j\j ckvuv/«i auuovi. »»wiijj tu uuíj jC , in i a u u U C U i tioiu í\j xa^f • av/ ou Je pripoznal tudi škof Strossmajer, kateremu je sijajin dokaz politične zrelosti Ceskega naroda mládenec godel. z izdatnim darilom. Umetnosti m ízur- ) ki ne posluša pisarij nemčurskih in mladoceskih časnikov. jenosti njegove na goslih ne moremo prehvaliti dovolj, Na Českem se ne mešetari za „spravo" med starimi in če rečemo, da so ^strument. del jek gosli v rokah njegovih pravi čarobni mladimi > Naše občinstvo, katerega Je bilo v pone- Iz Tir olov. ljudstvo samo odločuje! Pri novih volitvah za državni zbor sicer piclo zbranega, ker vredništvom sloven- 8kih listov ni došlo pravi čas nobeno naznanilo o kon- certu so zmagali zopet federalisti nili so, da gredó v državni zbor. V , mozje nase stranke. Skle- Poslanca dr. Oelz > bilo je po vsem navdušeno, pohvala in pripo- in pa Thurnherr iz Vorarlberga pa ne gresta. Hrvaško. Iz Zagreba. Deželni zbor } ki se ni soditi in obravnavati. Radikalnih prekucij v Italiji ^ ^ — - » a * « m ^ mm m m m ^ _ ^ & . 1/ ni mogel začeti 17. dne t. m., ker ni prišlo dostojno šte- Nem čij i one vlade niso zabranile, rekši: Italija gre • i i • ti 4 A f "r . i • • %T • "VT I *1 f 1 . - O vilo poslancev, se je otvoril 18. dne t. m. Italijanom, Nemčija pa Nemcem. Gledé na prekucije v Laško. Iz Milana. — Kar se je dolgo časa priprav- slovanskih deželah Turčije pa se ne držijo onega pra. ljalo, zgodilo se je 18. dne t. m. Nemški cesar Vi- vila da bi se nazaj dale te dežele onim narodom (Slo- ljem přišel je namreč na Laško, spremljan_ od prvega vanom), kateri so pred navalom Turškim bili pravni svojega vojskovodje Moltke-a pa brez Sprejeli so cesarja z burno slavo, kajti Italijani vedó, B ism arka. gospodarji teh dežel. da jim je pomoč in zveza z Nemčijo pridobila Benedke in odprla pot v Rim. To priznavajo Lahi, a simpatije in iz katerega podamo mi le sledeči odstavek: Tisuč ustajnikov Bolgarskih je razglasilo do naroda Bolgarskega oklic, ki prinaša Srbski list „Iztokť< » Zlasti ti, mili narod, ne mores misliti, da živiš kakor narod, > satno vec vendar imajo do Francozov kot do Nemcev, katere iz srca vzeti jim, tudi Bismarku ne bode obve- samo tebi je zabranjeno vsako narodno pravo ljalo. Bismark v katoliški cerkvi, kateri glava je papež, tvoji udje so še v prvotném stanju; tvoje poljedelstvo vidi največega protivnika svoji politiki in pa trdni edi- tvoja trgovina je zavržena, ubita; čast, premoženje, ži- nosti Nemški, zato mu nikakor ni po godu, da kralj vot tvojih otrok — vse je razpostavljeno tuji samovolji £ ) Italijanski Viktor Emanuel še toliko čisla sv. očeta, da samo zá-te pred sodnijami ni pravice > cesarja ni vabil v Rim > prestolico papeževo. Zarad zbolel" in domá ostal. Turki divjajo neprenehoma. Iz Dubrovnika se po- so Turški vojaki v trdnjavici roča „Polit. Corresp. ", da tega je menda Bismark — „ Iz TurŠkega bojiŠca. Bosnjakov je prizadela Turčiji smrtni udarec s tem, da stivši ga. Přišel je v trdnjavo, zakaj. se ne ve. Ustaja Hercegovincev in Carini odsekali nekemu živemu Lahu glavo, prej pogo- Odse «.«X«..* V.----* „ »VU4, VA«. O lit V OA AliOUi ' V.VtUJ«»,,, «^«^J, ----- jo je prisilila napovedati bankerot. Ima namreč čez kano glavo so potem nesli v Trebinje. Na drugem kraji milijarddolgá, a prazne kase t in ce hoče iz svojih rednih dohodkov plačati čije, ne ostaja jej več nego 100 milijonov frankov. Zato tudi nic ne sliši. so umorili tri Avstrijce na Avstrij ski zemlji obresti in amortiza- Kaj bo storil zarad tega grof Andrassy, se se ne ve m je znižala obresti in jih bo nekaj plaćala le v državnem papirji. Upniki zgubé tretjino dohodkov, tedaj je to pravi bil s Petrovičem 7. t. m. Iz bojišča samega ni nič slišati. Hubmajerje _ ~ so ga udje pod- v Zadru, kjer popolni bankerot. Ta naredba Turške vlade je hipoma pornega društva slovesno sprejeli in mu na večer na- prestrojila njene najiskrenejše prijatelje v hude nasprot- pravili pojedino. — Važna je tudi novica, da je med- nike, tako, da jej hočejo kratiti pomoč, brez katere ne narodni podporní odbor v Parizuizvolil si škofa Stross- more živeti. Izrek cesarja Nikolaja, da je Turčija bolna, majerja za podpredsednika. Škof je daroval za blagi ponavlja zdaj vsa Evropa z dostavkom, da mora skoraj namen 10.000 gold. umreti; tedaj prav tista Evropa, ki se je najbolj poga- Srbski knez se je v nedeljo 17. t. m. oženil, njala za obstanek Turčije, jo zdaj najglasneje in naj- vesta njegova je dobila s Pariza za poroko obleko, odločneje k smrti obsoduje. Kedar pa bo přišel čas jo stane 190.000 frankov. Zavoljo „tiskovne svobodě" Ne- smrti í bo gotovo na prvém mestu stala Rusija. Na vsak način ti dogodki pomagajo ustaji, da se vzdrži. o Srbiji ne moremo več pisati, splošna misel zdaj ta, da bo knez Crni go ri je stopivši v vojsko^pre- Dva meseca je tega že, kar so jej v Pešti in na Du- vzel vodstvo vse ustaje, katera se neprenehoma po Crni-naji utrenili že zadnjo svečo gori. Ustaja življenja, pa ta sveča še gori krepko podpira. ima v resnici v ze zdaj velik následek v ---- ----J ---- . --------------»^»»U. ucioiuu^tt , v Evropi se je namreč vkoreninila misel, da Turčija ne los (( ' * UMU,iVU . »wivumu« Axiioci , ua Aiuuija. lie pise , v*«, jw ~ ---------V^T.1?""---• more, ne sme več živeti. Velikih bitev ustajnikom treba stva zvezana tudi osoda Rusov in vpliv njihov v Ev- • 1 1 m ^ « « * m m m - v A All • I • • 1 • V 1 Go- da je z osodo Tursko-Avstrijskega Slovan- Ruski listi so se jeli zeló brigati za ustajo. m da se veliko vojsko j pa bo. Mraz ustajniki lože, ko mehkužni Azijatiški Turki. Vrh tega bode Turška blagajnica kmalu do dna izpraznjena. Do spomladi mora Turčija denarno in vojniško popolnoma popol- ropi ter položaj njihov v Rusiji sami. Dalje pordča, da dež in stradanje pretrpé se v Carigradu križajo mnenja in sodbe ministrov o Turčija prisili čez zimo vzdržati na nogah ustaji. še opešati. Srbska in Crnogorska moč stojite noma nedotaknjeni. Črnagora je vsaki hip pripravljena 16. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za kateivga je daroval ? spustiti svoje orle in sokole v Hercegovinske nižave g0spod Tomaž Novak, nadinženir in stavbeni podvzetnik svojim bratom na pomoč. Srbska je zdaj sicer še mirna, ~ " al ko vidi ) da se ustaja v se vzdrži, da je Turčija osla v Oseku na Ceskem 50 gold bela, bil bi greh v Boga, ako bi ne skočila v orožje Načelo narodnosti je zedinilo Laško in Nemčijo. Zakaj naj bi to načelo ugasnilo, zakaj bi ona logika prišla ob veljavo zdaj, ko gre za osvobojenje slovan- Listnica vredništva Gosp. M. K. v Gorici: Ker nam je dopis došel ravnokar, moremo ga natisniti se le prihodnjič da se je mo ski h narodov? Nekdaj so bili časi taki ralo bati osvobojenja njihovega, zdaj pa za tak: strah ni nobenega vzroka več. Solnce velikih dogodjajev jelo je metati^svoje svitle žarke na neizmerne prostore slo- da se bo konečno vse srečno izšlo, o tem ni nobene dvombe. V Žitna cena v Ljubljani 16. oktobra 1875. Vagán v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 20. banasafc vanske. Res treba bo še marsikake borbe, upora _ 1 1 _ V V • V 1 « mm -m 6 fl. 31. turšice 3 fl. sorsice 4 fl. 10 rži 3 fl. 10. jeČmena 2 fl. 50. prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 60. ovsa 1 A- najski ------- *-------v UWVWUOUřUUIMV. Te misli nahajamo v hrvaškem „Obzoru", v Du- 90. Krompir 1 fl. 70. Reformi" pa te-le, katere se nam važne zdé: tem, kako se držé Evropejske vlade z ozirom na Kursi na Dunaji 15. oktobra. one ustajo v Bosni in Hercegovini bi najbolje molčati polno zadevo, pravega vodila ker v se j) Reform" bilo nevarno in osode-zmerom nočejo priznavati edino katerem se Tursko vprašanje mora 5% metaliki 69 fl. 80 kr. Narodno posojilo 73 fl. 50 kr Ažijo srebra 101 fl. 45 kr Napoleondori 8 fl. 93 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj