OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Б Q U A L 1 T
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 23, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 123
ТЦШ


JOSEPH PLEVNIK
]
List za listom pada.—Snoči je po dolgi in mučni bolezni na svojem domu na 18607 Kildeer Ave. zatisnil svoje oči za vedno splošno poznani in spoštovani Joseph Plevnik, predsednik slovenske posojilnice St. Clair Savings and Loan Co. Star je bil 76 let. Rojen je bil v Spodnjem Kaši ju pri Devici Mariji v Polju, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 52 let.
Skozi vsa leta v tej deželi se je pokojni Jože Plevnik aktivno udejstvoval med svojim narodom. Sodeloval je na društvenem, kulturnem in civičnem p<&-' lju. Leta 1907 je odprl gostilno na 40 St. in Lakeside Ave., katero je vodil do leta, 1919. Leta 1916 je bil med ustanovitelji posojilnice St. Clair Savings and Loan Co., pri kateri je bil po nekaj letih izvoljen za predsednika in katero mesto je zavzemal do svoje smrti. Pod njegovim načelstvom je posojilnica rasla in napredovala, da danes zavzema vidno mesto ne sami med našim narodom, pač pa uživa ugled med splošno publiko v mestu. Zelo se je navduševal za podružnico, katero je vodstvo odprlo leta 1952 v sredi slovenske naselbine na E. 185 St., kar mu je bilo v veliko zadoščenje.
Bil je med ustanovitelji pevskega zbora Lira in društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ. Dolgo let je bil član društva Naprej, št. 5 SNPJ in podružnice št. 3 SMZ ter podporni član pevskega zbora Slovan. Dolgo let je nosil naslov "Stric" pri euclid-skemu klubu Ljubljana, katerega je pomagal ustanoviti pri tedanjem Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., ko se je naselbina začela razvijati v pro-cvitno mesto.
Pokojni zapušča soprogo Prances, rojeno Grošelj, štiri hčere in enega sina; Mrs. Pauline Burja, Joseph M., Mrs. Emma Jevnikar, Mrs. Alice Kogoy in Mrs. Betty Kazen, dva vnuka Carol in Charles ter več sorodnikov. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo popoldne ob dveh v pogrebnem zavodu Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. čas pogreba še ni bil določen.
**Prenehajte s krvolitjem!" Poziv Zapadne Nemci je Rusom
BONN, Zapadna Nemčija, 22. junija—V Bonnu v Za-padni Nemčiji so se vršile žalne svečanosti za 17 žrtvami, ki so padle pretekli teden v kr volit ju v Vzhodni Nemčiji. Predsednik zvezne države Zapadne Nemčije Heuss je naslovil na Ruse poziv, naj prenehajo s krvolitjem in naj dovolijo Vzhodni Nemčiji svobodne volitve, za kateri cilj so padle pokopane žrtve.
Položaj v Vzhodni Nemčiji*"
bistveno ni spremenjen. Upori, požigi, stavke, streljanje, aretacije—se nadaljujejo.
Novi sovjetski visoki komisar za Vzhodno Nemčijo Sem jenov je imel posvetovanja z zastopniki demokratskih strank— krščanskih demokratov in liberalcev, s katerimi hoče sestaviti koncentracijsko vlado.
Koliko je dejansko usmrčenih, sovjetska vlada ni javila. Izjemno stanje traja dalje.
Med zapadnimi zavezniki in Sovjeti v Vzhodni Nemčiji so bile izmenjane diplomatske note. Zapadni zavezniki poživljajo sovjetsko vlado, naj neha z barbarskimi nastopi zoper civilno prebivalstvo in naj se zaveda, da je svetovno javno mnenje zoper nastop sovjetske oborožene sile.
Sovjetski vojaški komandant Dibrova je na te proteste odgovoril, da naj se Zapad ne vtika v razmere Vzhodne Nemčije. General Dibrova obtožuje zapadne zaveznike, da so poslali v vzhodni Berlin in v Vzhodno Nemčijo agente provokaterje in da je sedanji upor pripisati za-padnemu načrtu, kako spodkopati v Vzhodni Nemčiji sovjetsko vlado in vpliv. Kaj bi napravili zapadni zavezniki, če bi Sovjeti poslali agente provokaterje v Zapadno _ Nemčijo ? sprašuje Dibrova.
Sovjetska oblast ima v Vzhodni Nemčiji 150,000 vojakov, ki so še vedno v strogi pripravljenosti. Vojaki tudi ščitijo tovarniška poslopja in stavbe, kjer so nastanjeni državni uradi. Koliko je bi-
lo smrtnih žrtev do sedaj ? General Dibrova samo trdi, da je bilo
20 oseb strogo kaznovanih.
#
"Pravda" napada Zapad
BERLIN, 22. junija —Ker se demonstracije, stavke in upori nadaljujejo v vsej Vzhodni Nemčiji in jim oblast ni kos, se je moskovska "Pravda" zaletela v zapadni svet. Trdi namreč, da so načrt za upore napravili ameriški oficirji, ki na licu mesta tudi vodijo demonstracije. "Pravda" spravlja nemire v Vzhodni Nemčiji v zvezo z južnimi Korejci, ki da tudi postopajo sporazumno z zapadnim blokom.
Sedaj so na vrsti bivši oficirji redne nemške vojske, katere sovjetske in komunistične oblasti zasledujejo po vsej Vzhodni Nemčiji.
JOSEPH TOMAŽIC
Kakor smo včeraj poročali, je v nedeljo popoldne na pikniku društva Bled št. 20 SDZ na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. nagloma Umrl Joseph Tomažič, p. d. Ro-sec, stanujoč na 9203 Prince Ave. Star je bil 66 let ter je bil ^oma iz vasi Huje, Pregarje pri
Hrušici na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ. Soproga Kati je umrla pred več leti.
Tukaj zapušča tri hčere: Mrs. Mary Železnik, Mrs. Rose Hren in Mrs. Fanny Cook, sina Jo-sepha, vnuke in vnukinje, v stari domovini pa sestro Marijo Ivančič. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Per-folia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
+
JOHN KIRN
Pogreb pokojnega John Kirn se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Venceslava v Maple Heights, ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
t
IVAN ČESNIK
Pogreb pokojnega Ivan Česni-ka se vrši v sredo zjutraj iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato
na pokopališče Calvary.
+
MARY ANZLOVAK
Pogreb pokojne Mary Anzlo-var iz 717 E. 155 St. se vrši v četrtek zjutraj iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in Tiato na pokopališče Calvary. Soprog pokojne, Anton, doma iz Zatične na Dolenjskem, je umrl leta 1942.
STEVENSON V BEOGRADU
BEOGRAD, 22. junija — Iz Turčije je prispel na tukajšnje letališče demokratski predsedniški kandidat pri zadnjih ameriških volitvah, Adlai Stevenson. Pozdravil ga je podpredsednik vlade Djilas. Stevenson bo ostal v Jugoslaviji pet dni. Obiskal bo tudi predsednika države, maršala Tita, ki se nahaja na počitnicah na svojem poletnem domu na Adriatičnem otoku v Brioni.
MODERNI ROBINZON
MANILA, Pilipini, 21. junija —Filipinskim oblastem se je predal japonski vojak Eguchi, star 34 let. Bil je skrit v džunglah, kjer je prebil polnih devet let. Obleko si je napravil sam z materialom, ki mu je bil v džungli na razpolago. Hranil se je kot Robinzon, obdržal japonsko puško in pravi, da ni vedel; da je konec vojne.
POLIO NI TAKO NEVAREN
Zdravnik Henry Kumm, ki je uslužben pri ameriški zvezi za pobijanje otroške paralize v New Yorku, je zbral podatke, kako je razširjen polic in koliko smrti povzroči. Podatke je zbral v državah New York, Connecticut, Massachussets in v Severni Carolini. Primerjal jih je s podatki iz drugih držav Amerike in prišel do sledečega zaključka:
V dvajsetih letih je bil napaden po polijii eden od 156 otrok, odnosno mladine. Kaj pa s smrtnimi slučaji?
Kden od 1,945 rojenih otrok oziroma mladine, stare do 20 let, je umrl na posledicah polija. Kumm je preiskal okrog 600,000 otrok in mladine. Trdi, da to razmerje velja za vse Zedinje-ne države.
Nesreče ne počivajo
Vreme v Ameriki je bilo zadnje dni zelo spremenljivo. V območju New Yorka so divjale nevihte in strela je ubila tri osebe, ranila pa 11. Zadnjo soboto je bilo posebno vroče. Zbrani podatki po Zedinjenih državah javljajo devet smrtnih slučajev v direktni zvezi z vročino, 24 kopalcev pa se je utopilo.
Država Texas je morala omejiti uporabo vode.
Iz Belgije javljajo tragičen slučaj: Družina Nyt se je peljala v osebnem avtomobilu, katerega je šofiral oče in mož, ko je avtomobil zdrknil v kanal. Posledice so bile katastrofalne. Mati Madeleine Nyt se je utopila hkrati s tremi sinovi in tremi hčerkami. Edino sedmi otrok in mož oziroma oče sta se rešila.
(Pod besedo kanal moramo razumeti velike umetne kanale, ki jih je Belgija napravila v osuševalne in transportne namene).
Premirje tudi-proti južni Koreji!
Churchill dolži Rheeja sabotaže
BLIŽA SE DAN 25. JUNIJ-TMLETNICA BOJEV NA KOREJI
CLEVELAND, 22. junija—Dne 25. junija bo preteklo tri leta, odkar so se začele sovražnosti na Koreji. Na ta dan naj se podpiše premirje na Koreji, tudi proti volji južne Koreje, pravijo zadnje vesti iz Koreje. Najvažnejše vprašanje je, ali bo južna Koreja umaknila svoje čete iz fronte in iz poveljstva Združenih narodov ter postavila svoje lastno poveljstvo z lastno vojaško strategijo. General Clark je sicer predvidel to možnost, trdil pa, da ga o kakem takem koraku predsednik Rhee še ni obvestil.
Predsednik vlade Churchill je danes v britanski spodnji zbornici obtožil predsednika Rheeja sabotaže in izdajstva programa Združenih narodov. Odgovornost, če ne pride do premirja na Koreji, bo padla na njega.
Položaj na Koreji
FRANCIJA KRIZARI
PARIZ, 22. junija—Francija je brez vlade že od 2. maja 1953. Štirje kandidati za ministrskega predsednika so poskušali sestaviti novo vlado, mnogo kandidatov pa se poskusa sploh ni lotilo. Sedaj je na vrsti Antoine Pinay, ki bo verjetno uspel s sestavo vlade.
DELAVSTVO JE NA STRAŽI!
WASHINGTON, 22. junija—V cilju, da delavske unije ne tekmujejo po nepotrebnem med seboj in da se združi v eno fronto vse, kar v to delavsko fronto spada, se je, kakor smo že poročali, sklenil z vodstvom obeh unij, A.F.L. in C.I.O., načelni sporazum, da se obe uniji med seboj več ne napadata.
V posledici tega sklepa so sklenile posamezne dogovore podrejene unije. Najvažnejši je bil dogovor, sklenjen med unijo maši-nistov A.F.L. in unijo avtomobilskih delavcev C.I.O.
Slednji dogovor tudi določa, da se bosta obe uniji medsebojno podpirali, kadar bo šlo za eno ali drugo mezdno pogodbo. Tudi se je dogovorilo, da bo ena unija podpirala drugo v slučaju stavke.
Pred 16 leti se je unija C.I.O. odcepila od enotne delavske unije A.F.L. Notranje zbliževanje rodi uspehe in če obe konvenciji unij A.F.L. in C.I.O. odobrita, kar je sklenilo vodstvo unij, bo dano široko polje skupnega sodelovanja med posameznimi uni-
jami na vseh poljih delavskega udejstvovanja.
+
V obrambi svojih pravic m koristi je ameriško delavstvo budno na straži in ima v zadnjem. času beležiti tri važne uspehe; Državi Californija in Oklahoma ste zavrnili predlagano republikansko zakonodajo, ki naj bi onemogočala organiziranje delavstva in prepovedala "union shop" ali "closed shop.'
Država Texas se je bavila republikanskimi načrti, da naj se skrčijo dajatve delodajalcev v fond brezposelnosti oziroma v fond, ki skrbi za delavca, če se pri delu ponesreči. Vsi ti republikanski predlogi so zamrli v odborih skupščine, še predno so te skupščine odgodile svoje zasedanje.
Položaj delavstva na splošno je naslednji: Predsednik Eisenhower se je ^otil, ko je mislil, da bo z imenovanjem Durkina, ki izhaja iz vrst A.F.L., za tajnika za delo pridobil delavstvo zase. Delavstvo vidi v republikanskem kongresu ne svojega prijatelja, marveč sovražnika. Zato se tudi organizira na borbo.
Ali bo komandantu Clarku uspelo, da polovi pobegle ujetnike, kakor so to zahtevali komunisti? Dejansko so jih polo-vili kakih tisoč, 26,000 severnih Korejcev vojnih ujetnikov pa je porazgubi jenih med civilnim prebivalstvom južne Koreje. Ti ujetniki so dobili obleko, denar in tudi osebne izkaznice. Poznavalci razmer trdijo, da zahteva komunistov, da se ti ujetniki vrnejo nazaj v taborišča, ne bo mogla biti izpolnjena, ker gre pač za nemogočo stvar.
Nadaljnjo zmešnjavo so povzročili kitajski vojni ujetniki, ki so se javili za antikomuniste in ki zahtevajo od južno; korejske vlade, da jim da svobodo. Ti Kitajci so vzklikali nacionalistu generalu Čiang Kajšeku.
Južno korejske straže taborišč vojnih ujetnikov so zamenjane z ameriškimi.
Komisija je pripravljena
Kljub zmešnjavam na Koreji so države, ki naj pošljejo svoje delegate v komisijo, ki naj reši usodo vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti domov, Švica, In dija in Švedska izjavile svojo pripravljenost, da sodelujejo še naprej pri premirju na Koreji, Komunisti so od svoje strani predlagali , Češkoslovaško in Poljsko, ki so enako pripravljene na sodelovanje
Posebnemu odposlancu državnega tajništva Walter ju Robert-sonu je dal državni tajnik John Foster Dulles posebno poslanico, da jo izroči predsedniku južne Koreje Rheeju. Dulles stoji na stališču, da se sporazum dosežen med obema delegacijama mora izvesti. Dulles tudi trdi, da Rhee in njegova vlada ne more računati za svojo politiko s celokupnim južno korejskim prebivalstvom. Oborožene šile Zdru-
pa manifestacije, s katerimi se odobrava Rheejev korak, da je izpustil severno korejske vojne ujetnike.
Do sedaj je ušlo iz taborišč nekaj stotin kitajskih vojnih ujetnikov, ki so razvili kitajsko nacionalistično zastavo.
Rhee ne popusti
SEOUL, Koreja, 23. junija— Poveljnik general Clark je imel ponovno konferenco s predsednikom Rhee jem in nato odletel v Tokio. Po konferenci je Rhee dejal, da naj čete Združenih narodov in Kitajci zapustijo Korejo, južni Korejci pa bodo nadaljevali borbo do zedin jen ja Koreje sami. Danes bo razgovor med Rhee jem in Robertsonom, ki je prišel iz Washingtona na Korejo z posebnimi predlogi tajnika John Foster Dullesa. Nadaljni dogodki
Devetintrideset pobeglih ujetnikov je bilo v spopadih z ameriškimi marini ubitih.
Blok latinskih držav v Združenih narodih je pozval Rheeja na sodelovanje.
Isti korak je storil tudi blok azijskih držav.
Vkljub temu pritisku od zunaj, vlada Južne Koreje grozi, da bo v nevarnosti življenje zastopnikov Indije, če pridejo na Korejo in se mešajo v vprašanje vojnih ujetnikov.
OZDRAVLJEN V MOSKVI
LONDON, 22. junija — Po vzgledu drugih komunističnih delavskih voditeljev je bil v Moskvi tudi Arthur Homer, glavni tajnik komunistične unije rudarjev. (Večino rudarjev v Veliki Britaniji predstavlja bri-
Komunisti v Aziji
BAGDAD, Irak, 22. junija— Uprava tukajšnje kaznilnice je hotela premestiti komunistične zapornike iz ene kaznilnice v drugo. Pri tem je prišlo do velikega upora in streljanja. Sedem komunističnih pripornikov je bilo ubitih, policija pa je izvedla nato obširne aretacije.
Mir ni bil vzpostavljen. Pro-tivladne'demonstracije so se nadaljevale in je bil ubit tudi en policaj.
(Iz sosednjega Teherana poročajo enako o pomembnih komunističnih nemirih in o smrtnih žrtvah).
(V francoski Indokini je bila težko prizadeta francoska vojska. Francozom so pobegnili domačini, ki so bili vključeni v francosko obrambno vojsko. Ti dezerterji so ob pobegu poklali 15 francoskih častnikov).
Odhod na Bermudo
LONDON, 22. junija—Ker je Bermuda britanska kolonijalna posest, bodo zastopniki Združenih držav in Francije, ki se se-stanejo na konferenco "treh" dne 8. julija, gostje britanske vlade. Churchill je najavil, da bo odšjl na Bermudo na bojni ladji "Vanguard" že 30. junija, da bo tam pripravil potrebno za sprejem predsednika Eisenhow-erja in francoskega zastopnika, ki naj prispeta na Bermudo dne 7. julija.
Bela hiša v Washington je javila, da bo predsednik Eisenhower odpotoval na Bermudo z letalom "Columbine" in to dne 7. julija.
Glede konference na Bermudi in njenega datuma je pripomniti, da se je določil v sporazumu med Londonom in Washingto-nom, ki sta pričakovala, da se bo do tedaj rešila francoska vladna kriza. Ni torej izključeno, da bo kriza v Franciji prisilila Washington in London, da se sestanek zopet odloži.—Bela hiša v Washingtonu zanika to možnost.
tanska Trade Union, ki pripada ženih narodov na Koreji pa bodo j britanski politični Labor party)
v stanju, da če bo treba tudi s silo izvedejo sporazum o premirju na Koreji.
Točen razvoj dogodkov na Koreji m mogoče predvideti.
Rhee naj odstopi?
V Seoulu se je predsednik Rhee posvetoval s predsednikom svoje vlade Paikom, ki se je na njegov poziv povrnil na Korejo iz Amerike. Nastale so govorice, da zna Rhee odstopiti in da bi bil njegov naslednik v svojstvu predsednika republike sedanji predsednik vlade Paik.
Predsednik Rhee je imel mrzlična posvetovanja tudi z vojaškimi poveljniki južno korej-l^e armade. O teh sestankih, kar je tudi značilno, ni bilo izdano nobeno poročilo.
Po južni Koreji se nadaljujejo demonstracije, na drugi strani
Horner se je mudil v Moskvi osem tednov na zdravljenju. Pravi, da se je vrnil nazaj v Anglijo—ozdravljen.
MLAD JE ZAČEL . . .
LINCOLN, Neb., 2. junija— Policija je prijela osemletnega dečka, ki je ukradel tovorni avtomobil in ga med vožnjo razbil, ko se je z njim zaletel v drevo. Na policiji se je deček zagovarjal, da ne zadene krivda njega, marveč njegovega šestletnega prijatelja, ki mu je prigovarjal, da gre na avtomobilsko vožnjo.
KAKO JE Z BOLNIŠKO POSTREŽBO
Mesto Cleveland je zopet mesto važne konvencije. V mestu se je zbralo iz Zedin jenih držav kakih 4,000 delegatinj — bolniških strežnic.
Po Zedin jenih državah je pri bolniški postrežbi zaposlenih trenotno 334,733 bolniških strežnic, ioda 50 do 65 tisoč jih Se manjka. Na vsakih 500 Ameri-kancev pride le ena bolniška strežnica. Koncem leta 1954 jih bo treba kakih 20,000 še več. Amerikanci namreč radi pose-čajo bolnice. Lansko leto se je zateklo v bolnice in iskalo zdravja 19,000,000 Amerikancev.
Stroka s^ma ne odbija; nasprotno vabi. Trenotno je vpisanih na teh strokovnih šolah 42,-OOO študentov in študentk, ki se hočejo posvetiti bolniško strežniškemu poklicu. To število je bilo večje samo v zadnji svetovni vojni.
Podatke je zbrala Sheahan, ki je bila tudi članica zdravstvene komisije, katero je postavil bivši predsednik Truman in ki je imela nalogo, da na splošno pregleda zdravstveno stanje v Zedin jenih državah, njegove potrebe in pomanjkljivosti.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersan 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
—
AMERIKA IN NEMČIJA
(2)
Nemški nacionalizem je vstal! Ta pojav ni samo notranje nemškega, marveč mednarodnega pomena. Nemški nacionalizem in kar |e za njim, je povzročil dve svetovni moriji. Nemci so se uprli zmagovalcu, a obnem povdarili, da jim ni ušel izpred oči njihov končni cilj, ki se včasih imenuje "prostor na soncu," včasih pa se rabi odkrita beseda—svetovno gospodstvo. Pri tem pa z naše strani tudi ne smemo pozabiti, da če so se Nemci zagnali zoper ruske okupatorje, kakor oni to mislijo, s tem še niso zbrisali zadnjega sledu tiste njihove politike, ki gre za tem, da se v bodočnosti, bližnji ali daljni, pridobi vzhodna Evropa za nemški trg. Toda povdarek je vendarle najglavnejši ta, da je nemški nacionalizem vstal. In to v izrednih, rekli bi vojnih razmerah! Med Rusijo in Nemčijo traja še vedno vojna, dokler ne pride do prave mirovne pogodbe med obema državama. Obseg te narodne usta je je velik. Sedaj je prišlo na dan, da je bil prvi znak nekega narodnega upora že pred časom v nemškem severnem pristanišču Stettinu, ki je sedaj priključen Poljski. Ta upor pa je bil bolj krajevnega značaja. Sedanji upor je vsenarodni. Zadnja ruska poročila ga kot takega tudi priznavajo. Torej ne gre za strogo politično akcijo komunizma in antikomuni-zma. Gre nasprotno za narodno nemško gibanje, ki na svojih tleh noče trpeti tujca, posebno še ne Slovanov, Rusov in Poljakov in ki znova upi je v svet: Nemčija, Nemčija nadvse! To dejstvo je ne samo važno, marveč velik opomin vsem državam sveta.
Morda so med nami našimi prijatelji pristaši tistega mišljenja, ki ne zagovarjajo našega pečanja z zunanjo politiko. Debata je potrebna. Ravno v zvezi Amerike do Nemčije! Pomudimo se z gospodarskega stališča vzeto pri nekaj gospodarskih ugotovitvah: En rod ameriških Slovencev se bo strinjal z nami, ko trdimo, da so nastale ravno v Ameriki v zadnjih desetletjih tehnične spremembe, ki so dale smer in pečat sfmeriški produkciji. Tehnika vodi. Treba je le še spopolnitve notranje organizacije v upravnem smislu, pa bo razvoj gospodarstva popolnejši. To besedo v "upravnem smislu" pa tolmačimo na ta način, da bo treba iskati za ameriško produkcijo kratkomalo TRG. Za ta trg gre v svetu.
Mi smo prepričani, da odkrijemo notranjost naših prijateljev delavcev, ko trdimo, da je vsakdo od nas živa priča stalnega tehničnega napredka. Vsak od nas bo priznal, da odkar dela v podjetju, tovarni, ni tam ostalo "vse pri starem," marveč je vse to staro spodrinilo vse novo. Toda te spremembe gredo naprej s tako blazno hitrico, da se poznavalci gospodarskega življenja upravičeno sprašujejo kam to vodi. Moderna tehnika dela hitrejše in več dela pa tudi bolj avtomatično in z manjšo uporabo človeške sile! Podjetje Ford je n. pr. namestilo v svojih tovarnah nove stroje. Delavski predstavniki so si ogledali nove načine obrata, pa so dejali, da so videli stroje in stroje, ki brezhibno funkcionirajo, da pa so videli tudi drugo praznino, da namreč ni bila več potrebna—človeška moč. Zra-čunali So, seveda ne z natančno številko, da bo stroj v bodočnosti produciral več, da pa bo potreboval manjše človeške pomoči! Nastane dvoje vprašanj: Kam z večjo produkcijo in kam s tisto delavno silo, ki bo šla v sto tisoče, ki pa pri produkciji ne bo več potrebna, ker jo bo popolnoma nadomestil stroj. Abraham Lincoln je sicer trdil, če se dotaknemo zadnjega vprašanja, da je v Ameriki prostora za 500 milijonov ljudi. Pa se vprašajmo na tihem, ali bi bil kdo med nami, ki je navajen današnjega standarda življenja, navdušen, da gre po ameriških puščavah, neobdelanih planjavah In da jih v trudu in znoju, če ne za sebe pa vsaj za bodoče generacije, spremeni v bodoče vrtove?
V bližnji in oddaljenejši bodočnosti pa bo od notranjega vprašanja Amerike, to je zaposlitve njenega prebivalstva važnejše vprašanje ameriškega zunanjega trga. Velike in manjše vojne zadnjih desetletij so imele pečat borbe za zunanji trg. Tudi za trg v Aziji! Tudi za trg v Afriki! Tudi za trg v Južni Ameriki! Tudi za trg Evrope, ki je s svojo združeno gospodarsko kapaciteto in tehniko še vedno faktor, podčrtajmo—če bi bila združena, preko katerega ne bo šla nobena pametna ameriška in svetovna zunanja politika. Pa se dvigne Nemec in po kratkem presledku mirnega življenja zopet trdi, da zahteva svoj prostor na soncu, da je nacionalen!	L.Č.
||«||||1||||1||||»||||И|||Ц||1Ш|||Ц|||Ц||||ИГ|||И|||М||||И||
|1н1|||||||1в1||1в1|||в1и1в1||1а!|||в|||и||||ш1|||||||1ш1||1н1|
UREDNIKOVA POSTA
|1а1||1ш1||1в1||1в1||1а1||1в1||!ш1||ш1||1в|||||||||в|||1в|||1а|
Pomagajmo v lornado prizadetim
CLEVELAND, Ohio—Progresivne Slovenke Amerike smo na seji upravnega odbora dne 17. junija sklenile, da podvzamemo akcijo za pobiranje prostovoljnih ^ispekov za v tornadu prizadetim v Clevelandu.
Naša glavna predsednica Cecelia Subelj, ki je načelnica v 23. distriktu za pobiranje prispevkov za Ameriški rdeči križ, je prejela pismo, v katerem ji dovoljujejo, da pooblasti naše Progresivne Slovenke, da nabirajo prispevke za te nesrečne ljudi.
Vse, kar bomo Progresivne Slovenke prejele, bomo izročile Ameriškemu rdečemu križu.
Nekaterim mogoče ni znano, da je čez 2,000 družin prizadetih, da je tornado pobral in razrušil jim domove, pohištvo, da so brez obleke, obutve, mnogi so bili ranjeni in nekateri so izgubili svoje življenje.
Take nesreče Cleveland še ne pomni. Škode je bilo čez $2,000,-000.
Koliko bo stalo, da se vsaj delno pomaga prizadetim? Rdeči križ pravi, da večja škoda se bi dala popraviti s vsoto okoli $500,000. Gotovo za tiste, ki so izgubili svoje drage, ni nobene ga plačila, njih se ne more z denarjem nadomestiti. Rdeči križ je pripravljen pomagati vsakemu prizadetemu, enim več, enim manj, pač po potrebi, in to ne bo nikakršno posojilo, to bo dar onim, ki so prizadeti. Pomagali bodo, da si zopet ustanovijo dom.
Progresivne Slovenke smo že mnogo pomagale potrebnim ljudem, pomagale smo in še-sedaj pomagamo našim v domovini, sedaj, ko pa je strašna katastrofa udarila naše sosede, naše Clevelandčane, si štejemo v dolžnost, da jim tudi me priskočimo na pomoč s darovi in gremo na delo, kakor smo že v več akcijah, ter prosimo prostovoljne prispevke.
Apeliramo na vse zavedne Slovence in Slovenke, da prispevajo. Srečni smo, da, res srečni, da nas ni zadela ta katastrofa— zatoraj odprimo naše srce in pomagajmo nesrečnim.
Vsak dar, bodisi velik ali majhen, bo sprejet z; enako hvaležnostjo. Vsa imena darovalcev bomo priobčili v naših listih. Rdečemu križu bomo pa poslale vsa imena, naslove in vsoto prispevkov za njih arhiv.
Ko smo poročale na seji krožka št. 2, da smo pričele z to akcijo, se je krožek takoj odzval in podaril $25 in posamezne članice na seji so pa darovale $54.85 ali skupaj $79.85. To je že dober začetek—upamo, da imajo mnogo posnemalcev.
Ker ne bomo mogle osebno ali pismeno doseči vsa društva, organizacije, obrtnike in posameznike, prosimo vas, da upoštevate, da je ta apel vam namenjen. Nismo določile kake kvote, ker bomo skušale pridobiti čim več denarja za to pomoč.
Upravni odbor je pooblastil našo predsednico, da prejme darove v ta namen ter bo tudi od 5asa do časa poročala, kako napredujemo v tem delu.
Vsi darovi naj se pošiljajo na Cecelijo Subelj, 1107 E. 68 St., Cleveland 3, Ohio, ali pa na Jo-3ie Zakrajšek, 4332 W. 52 St., Cleveland 9, Ohio, če pošljete ček, prosimo, da ga naslovite na American Red Cross Cleveland Tornado Fund.
Za vse vaše darove se že v naprej lepo zahvaljujemo.
Cleveland je naš dom, zatorej prosimo vas in vas, da položite dar domu na altar!
Za glavni upravni odbor Progresivnih Slovenk:
Josie Zakrajšek, glavna tajnica.
I. s. Turgenjev:
Sebičnež
Imel je vse potrebne pogoje, da postane bič svoje družine.
Rodil se je zdrav, rodil se je bogat, in v Vseh letih svojega dolgega življenja je ostal zdrav in bogat. Storil ni niti enega zločina, zapadel ni nobeni napaki, ne enkrat se ni pregrešil in ne zmotil v besedi.
Bil je brezmadežno pošten! ... In ponosen v zavesti svoje poštenosti; z njo je mučil vse po vrsti; sorodnike, prijatelje in znance.
Poštenost je bila njegov kapital .. . in pobral je od nje oderuške obresti.
Poštenost mu je dajala pravico, biti neusmiljen in pravico, da je opravljal samo zapovedana dobra dela. In bil je neusimiljen in ni delal dobrih del, kajti dobra dela po ukazu—niso dobra.
Nikoli ini za kaj skrbel, razen za svojo—toli zgledno!—osebo. In bil je globoko razburjen, če niso drugi prav tako prizadevno skrbeli zanj!
Kajpak se ni štel za sebične-ža—celo najhuje • je grajal in preganjal sebičneže in sebičnosti! Razumljivo; tuja sebičnost je ovirala njegovo lastno!
Ker ni našel na sebi niti najmanjše slabosti", ni razumel ne dopustil slabosti pri nikomer. Sploh ni nikogar in ničesar razumel, saj je bil z vseh strani: .spodaj in zgoraj, zadaj in spredaj, obdan od samega sebe.
Še tega ni razumel, kaj pomeni: odpustiti! Sebi ni imel kaj odpuščati ... S kakim vzrokom bi torej odpuščal drugim?
Pred sodiščem' lastne vesti, pred obličjem lastnega boga je on—to čudo, ta izmeček čednosti—obračal, oči kvišku ter s prepričljivim in jasnim glasom govoril: "Da, jaz sem pošten, moralen človek!"
Ponovil bo te besede tudi na smrtni postelji, in še takrat se ne bo nič zganilo v njegovem kamnitem srcu—v tem srcu brez pegice in razpoke.
O nesramnost samozadovoljne, neupogljive, poceni pridobljene vrline! Skoraj si bolj zoprna kakor odkrita, razuzdana pokvarjenost!
—NEW ERA, glasilo ABZ
NA OBEH STRANEH MEJE BODO POPRAVILI CESTE
Po vzpostavitvi nalega obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo so v Juriju ob Pesnici začeli z deli v kamnolomu, kjer pridobivajo in drobijo mešani granit, ki ga bodo uporabili za popravilo cest na obeh straneh meje. Za popravilo sta se dogovorilo občina G. Kungota in cestna zadruga Langek. Avstrijci so dali na razpolago drobilec, kompresorje ter prevozna sredstva, obmejni predel na jugoslovanski strani pa prispeva material in delovno silo. .
Ob Tihem oceanu
Piše: FRANK KER2E
BOBIČ TOGA . . .
Tatovi se izpuščaje...
KOELN, Nemčija, 21. junija —Po znanem izreku, da se tatovi izpuščajo, tatiči pa obešajo, je sodišče izreklo kazen zoper Emanuela Schaeferja, ki je bil obsojen na šest let in šest mesecev zapora.
Schaefer je bil polkovnik Hitlerjevih napadalnih oddelkov, ki so pustošili po ' Jugoslaviji. V Zemunu blizu Beograda je v vojnem času sodeloval pri množičnem pokolju šest tisoč jugoslovanskih Judov. Bil je tudi zraven, ko so Nemci pobili dva jugoslovanska vojaka člana narodno osvobodilne vojne. V mestu Koeln je bil nekaj časa tudi vodja tajne policije Gestapo.
TRUMAN JE . ZADOVOLJEN
WASHINGTON, 22. junija — Predsednik Truman se je končno le oglasil k politiki. Trdil je, da stoji demokratska stranka dobro in da so dani vsi predpogoji, da gre pri volitvah v naslednjih letih na zmagovit pohod.
Ta poseben naslov sem pobral od tistega Istrijana, ki je znal toliko povedati o nekdanjih dobrih časih. Rekel je, da so pri hiši imeli precejšen čoln na jadra, pa so pobirali ob obali, kar se je kje dobilo. Zaslužili res niso veliko, ampak so si znali pomagati. Prevažali so od kraja v kraj razno blago, predvsem hrano za obrežna mesta. In s to hrano so si vselej pomagali.
"Kako pa?" sem ga vprašal.
"Ej, brate, čekaj, da ti ka-žem . . ." tako nekako je bil uvod. Med prevozom vsega, kar so imeli, so lepo odvezali vreče, odbili zaboje in vzeli od vsake stvari malo. Princip je bil ta:
"Bobič toga, bobič ovoga . . . pak je svega imela kuča."
Vprašal sem ga, če so jih kdaj dobili.
"Kdo bo dobil, brate? Kaj je tisti, za katerega je bilo blago, vedel, koliko ga je oni poslal? Če je bilo pol vreče ali pol zaboja, je to samo pomenilo, da oni drugi ni imel dovolj, da bi napolnil vse skupaj." '
No in od tistega časa nosim sabo ta: bobič toga, bobič ovoga, pa mi večkrat v življenju prav pride. Če Človek hodi v živi naravi, mu vse na misel pride. Če danes ne, pa jutri.
Vozim se proti središču Los Angelesa. Ulice, koder je največ prometa, so dokaj grde. Hiše ob cestah so delane vse po enem kopitu. To se pravi, na zunaj se sicer ločijo, če po drugem ne, vsaj po barvi. Toda v konstrukciji so vse enake. Po veliki večini vse v eno samo nadstropje. In zgrajene primeroma kakor strah. Od znotraj votlo, ob krajih pa za palec cementa ali mor-ta. In vse to visi na pletenih žicah, kakoršne rabijo pri kokošjih kurnikih.
"Tukaj berem o neki ženski, ki je danes stara stodve leti," mi pravi sosed, katerega nisem še nikdar videl in ga najbrže tudi ne bom. Ljudje radi govore in če ni drugega, je dober tisti, ki je zraven.
"Da," odvrnem, "bila je torej rojena leta 1851. Danes imamo pf že 1953. Ko bi se človek spomnil vsega od tedaj, ko je bil rojen, pa^ do svojega konca, to bi bile povesti."
"Ali veš, kako je bilo v tistih časih v tem kraju, katerega imenujemo Los Angeles?"
"Čital sem že precej, vendar ne verjamem, da bi vedel toliko, kakor Ti, ko si gotovo že star naseljenec."
"Prišel sem v te kraje med prvo svetovno vojno iz Iowa, odkoder pride jnenda največ ljudi semkaj. Pa da preidem na Los Angeles pred sto leti. Mesto je štelo tedaj vsega skupaj okoli tri tisoč ljudi. Bili so po večini Meksikanci in tudi nekaj domačinov. Tod, koder vidiš danes največ prometa in najlepše trgovine, je bilo vse prazno.
"Pošta je prihajala semkaj enkrat na mesec in sicer iz San Francisca. Glavna pošta je bila tolika, kakor majhna spalna soba. Merila je sedem in devet čevljev. Vse poštne bakse so bUe v enem zaboju, ki je bil kar po domače pregrajen, da je kazal več predalov. Med uradnimi urami je bilo več kot polovico časa vse prazno. Takozvan poštar je imel kaj opravka doma, pa je kar vse skupaj pustil in odšel domov. Če je kdo prišel po pošto, je šel enostavno za pregrajo, koder je bil kdaj pa kdaj poštar, potegnil je iz zaboja vse, kar je bilo pošte, pregledal,, odbral in zopet zatlačil, ^
"Mesto, kar ga je bilo, je spalo, ali vsaj dremalo, ne brigajoč se, kako bo jutri. Predmestja ni bilo nobenega. Kamor si pogledal, ni bilo drugega, kakor pašniki, na katerih so gospodarile velike črede goveje živine in
konj. šole ni bilo nobene. Izhajal je en tednik, ki je bil pisan v angleščini in španščini (kakor nekateri naši listi, posebno glasila jednot in zvez sem si mislil). Kraj je imel dosti grozdja. Vse drugo je bilo pa pridelek za dom."
In kako je danes v tem mestu? če vzamemo samo Los Angeles county zraven, dobimo drugo največjo county v naših državah. Prva je Cook county, koder stoji mesto Chicago. Ta ima po zadnjem štetju štiri in pol milijona—okroglo vzeto, Los Angeles pa ima štiri milijone eno četrtino. Tretja največja county pride potem Kings county, kar zovemo z drugim imenom Brooklyn. Takima dva in dve tretjini milijona ljudi. Nadalje pride Wayne county ali z drugo besedo Detroit, Mich., ki ima dva in pol milijona ljudi. Če hočete vedeti še za peto največjo, potem moramo vzeti Philadelphijo, ki ima čez dva milijona prebivalcev.
Kot sem že opetovano pisal, so v Kaliforniji skoro same enodružinske hiše. Zato boste razu* meli, da je vse mesto jako razmaknjeno, to se pravi: zelo razširjeno v primeri z drugimi mesti v Ameriki. V Los Angeles pride na vsako kvadratno miljo po 4,350 ljudi, medtem ko jih ima New York 25 tisoč. Če bi bil Los Angeles tako gosto naseljen, kakor je New York, tedaj bi bilo v njem nad štirideset milijonov ljudi.
Zanimivo je, da je Los Angeles po velikosti na drugem mestu v naših državah. Ima pa še nekje drugje drugo mesto, namreč da ima drugo najmanjšo county po številu ljudi v naših državah. Ta county se imehuj? Alpine in je štela pri zadnjem štetju leta 1950 samo 214 ljudi. Prvo mesto po manjšini je pripadlo Armstrong county v South Dakoti, ki je izkazala le 52 ljudi.
Cela statistika v naših državah izkazuje enajst county, ki imajo nad en milijon ljudi, in nadalje je vsega skupaj 15 county, ki imajo manj kakor en tisoč prebivalstva.
Opetovano pišem, da je tukaj največ družin za eno družino— to se pravi, ne samo nekaj več, ampak v taki primeri, kakor ena proti deseti. Torej: izmed desetih hiš je devet v eno nadstropje, ena pa je malo višja. Mislil sem, da zato grade taka človeška stanovanja, ker je tukaj potresna cona. Pa to ne more škoditi, zakaj Los Angeles ima vrsto velikih zgradb, ki stoje že leta in leta, ne da bi kazale kake posledice potresov. Resnica je, da Los Angeles dovoljuje zgradbe do 13 nadstropij. Če bi bili potresi tako nevarni, bi gotovo ne bilo takega zakona.
V Kaliforniji je največ lesenega, menda zato, ker je največ lesa. Od tukaj pa notri do Alas-ke so ob morju največ gozdi. Spravi se les na ladje, ki so najcenejši prevoz na svetu. Po Kaliforniji in Meksiki je tudi veliko zgradb z opeko, ki jo zovejo adobe. To ni žgana, ampak na soncu pečena opeka, ki dosti dobro drži, dokler je vse dobro. To se pravi, da ni nobenih potresnih sunkov. Kar je visokih zgradb, so zidane vse z žgano opeko ali s konkritom.
Svet, na katqrem leži mesto Los Angeles, je valovit in prav pod gorami. Vsled tega ima vse-polno izkopnin, zarez in jarkov vseh oblik in velikosti. Zato človeku menda najbolj imponira to, da je vsepovsod polno cest, moštev jn prehodov, ki so vsi zgrajeni iz konkrita. Ker je mesto jako razširjeno, je naravno, da je kaj malo dobrih zvdz. In posledice? Avtomobil. Ulice v Los Angelesu so kakor ciganski tabor v stari domovini. Vse gib-
Ije, vse miga, vse vpije, postaja in teka—tak je promet z avtomobili. Če se ti ustavi promet za pet minut, imaš pred sabo že milje kar, ki čakajo, kdaj se bo kaj izpraznilo. Zato ne moreš v Los Angelesu nikdar za gotovo računati, koliko je do tega ali onega kraja v mestu. Če greš ob takem času, ko je promet že ponehal, si povsod kmalu. Če pa prideš med promet, si pa revež. Človeku se smilijo kare, ki hro-pe kakor vjeta žival in čakajo nemirno, kdaj bo kaj prostora.
Mesto računa, da bo upeljalo monorail, to se pravi železnico, ki teče samo po eni tračnici. Pri monorail so tračnice v zraku/ • odkoder vise vagoni. Pravijo, da je to zelo praktična zveza, ker ne vzame dosti prostora in nc ovira prometa tako, kakor tračnice na tleh. Ali bo kaj iz tega ali ne, tega ne vem. Vem pa eno —da je vedno več kar na cestah, vedno več nesreč in smrti. Vsaka nadaljna nova avtomobilska cesta pomaga nekoliko olajšati promet, toda to ne pomeni nobene ' rešitve. V Los Angeles county pride po ena kara na vsaka dva človeka. Brez kare ne moreš nikamor, s karo radi prevelikega prometa pa tudi ne.
Kako si pomaga trgovina? Na ta način, da kupijo nekje na tisoče akrov in začno graditi velikanski trgovski center. Okrog vsake trgovine je veliko sveta za več stotin kar, da se ljudje lahko ustavijo in nakupijo vsega, kar je potreba. To pa jemlje starim središčem trgovino, toda, pomagati se ne da. Če nimaš prostora za kare, ne pričakuj, da se bo kdo ustavil pri tebi. Praviš, da se lahko ustavi na ce-, sti v bližini trgovine? Ne smeš, ne moreš. Te ne puste. Vsaka na cesti stoječa kara ovira promet.
Tako je torej v Los Angelesu. Mi, ki živimo zunaj mesta, smo malo na boljšem. Zlatega sonca in dobrega zraka imamo dovolj. Človek misli včasih na karo. A so težave, ker je vedno več nesreč in vedno več zahtev. Tako je, da imaš problem, če imaš karo, ali če jo nimaš. Pa ustrezi, če kdo more.
Pa imate pred sabo bobič toga, bobič ovoga—kakor v nekdanji Istri, ko je prišla barka s hrano domov.
PTICE SO LETALOM NEVARNE
Če se zaleti ptica v letalo, lahko nastane nesreča. Ob takšnih nesrečah seveda propeler ptico razmesari na drobne koščke, lahko pa se ponesreči tudi letalo. Med vojno se je nad Burmo jastreb zaletel v letalo in razbil ščit na motorju. Zlasti nevarno je, če se ptica zaleti v stekleni ščit, ki varuje pilota pred vetrom,-kakor se je zgodilo leta 1944 nekemu angleškemu letalu. Nad kanalom Bristol se je nekoč zaletel v letalo galeb. Pilot se je onesvestil in letalo je strmoglavilo v morje.
S kolikšno silo se zaleti ptica v letalo, dokazuje primer nekega prevoznega letala. Vanj se jc zaletela majhna ptica, ki je prebila stekleni ščit in zadnjo steno kabine ter padla v prostor za prtljago. Seveda se je že ob prvem udarcu ubila. Takšni primeri so v letalstvu redki, vendar pa strokovnjaki domnevajo, da je treba nekatere letalske nesreče pripisati pticam.
V ŠKOFJI LOKI JE GORELO
V ponedeljek 18. maja je kmalu^po nevihti klicala sirena na Trati. V Škof ji Loki k gašenju požara, ki je nastal v mizarski delavnici Gradisa. Požar jc upepelil. dve poslopji in uničil vse stroje. Na kraj požara jc prihitelo več gasilskih društev in vojska.
Požar je najbrže podtaknila zlobna roka, ki je bila tudi pri gašenju na zločinskem delu, ker so našli nekaj gasilnih cevi prerezanih. Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo za okrog 15 milijonov din.
FRAN MILČINSKI;
ZGODBE
ENAKOPRAVNOST
TUNIŠKI TRDI OREH
(Nadaljevanje)
Človeška pamet ve in razume le človeške stvari. Hrošč luba-dar pa pozna od vsega vekoveč-nega in neizmernega sveta in življenja le one drobne drobcene pojave, ki se tičejo lubadarja. Te pa pozna in razume temeljito; mislim, da ne v manjši meri kakor človek svoje. In mislim. Če bi se mu življenje razvijalo v človeški smeri, bi lubardar gojil brez dvoma in z veliko vnemo tudi pravno zgodovino in logaritme in indogermanska debla in filozofijo svetega Avguština. Toda se lubadarju življenje razvija žalibog in modrost in učenost po potrebah lubadarja in ne po človeških. Potrebe lubadarja so čisto drugačne!
Kakor hrošču lubadarju, enako tudi fižolu ob preklji ni odrekati modrosti in učenosti, seveda ne preko okvira in preko meje prekljastega fižola.
Kako velik je človeški duh, kaj vse zmore in iznajdljivo ustvari!
Na primer ima človek zobe. Kolikor toliko še služijo človeku v ta namen, da grize in trga hrano in jo žveči.
Toda nič manjši ni njih duhovni, kulturni, industrijski in socialni pomen. Sila človeškega dyha je prevrgla zgolj telesne, rekel bi živalske funkcije zobovja za griz in žvek in jih dvignila na stopnjo duhovnega čara. Ni več zobovje za to, da grize, trga in žveči, nego mu je poglavitni cilj ta, da služi dražestnemu smehljaju. Spričo tega novega cilja pa se je obrnil ves svet in so se rodile nove potrebe v pogledu filma in operete in fotografov in zobnih krtačic in zobnih praškov in zobnih vod in zobnih past in zobnih plomb in tovarn in služi zobovju milijćn delavcev, ročnih in duševnih, in se vsem tem delavcem, ročnim in duševnim, in ne le njim, nego tudi vsem nam, izvzemši par navzočih, ta reč zastran zobovja vidi velevažna in tudi je.
Namreč za človeštvo. Za hrošča lubadarja in fižol na preklji seveda ne v toliki meri in lahko rečemo, sploh ne, kolikor se tiče ta reč vekovečnega in neizmernega sveta in življenja.
O onem neizmernem svetu in vekovečnem življenju, kolikor sega preko krstnih in mrtvaških bukev in preko lonca, ki se nam v njem pari, 'peče in kuha naš vsakdanji kruh, seveda nič ne vemo ljudje in tudi lubadarji nič in fižol takisto nič ob preklji.
Pa tudi če bi kaj vedeli, ne bi mogli razodeti, kar vemo, ker so nam besede sposobne le, da razodenejo to, kar spada v okvir krstnih in mrtvaških bukev in kar da imamo v loncu. Ne dosti Več.
Včasi, kakšen trenotek, se mi zazdi, da gledam ne s človeško, lubadarsko, f izolsko pametjo, nego se mi nenadoma odpre pogled in razumem, z enako, vkup-no, svetovno pametjo. Takrat mi je vse jasno. Toda mi nima jezik besedi za to, kar da je jasno hkratu in vkupe meni, hrošču lubadarju, prekljastemu fižolu in vsemu vekovečnemu svetu.
Menimj te besede niso baš slabe in ne bi bile nevredne tiska. A ko bi mi pero bilo mlaajše!
Toda mi slehernik najprej pogleda peresu na zobe, pa zmiga 2 glavo. Kako naj potem hvalim starost!
Recimo, da s previdno besedo Za rokav primem založnika in ga'Ustavim na cesti. Niti izpre-govoriti mi ne da do konca. Nego hiti, da obrne pogovor na drugo plat: kako da je z mojim zdravjem in kaj da mi je rekel zdravnik.
Zdravnik! Kaj mi bode zdravnik! Vsi zdravniki so enaki, vsi hočejo, da naj stradam! Star da.
sem, pravijo, moja starost da zahteva, da stradam!—Pa naj hvalim starost! In sploh menim, za stradanje da imamo od oblasti postavljeno gospodarsko krizo, ni nam treba še zdravnikov in takih založnikov, ki nas spominjajo na zdravnike in stradanje!
Uredniki niso nič boljši od založnikov. Ako se staro pero drzne in potrka, uredništva ponavadi ni doma. In ako je doma, ne sprejme rokopisa. In ako ga sprejme, ga ne čita, kam da bi ga dalo vsaj v tisk. In če ga natisne, mu je potem vrsta za 20 par cenejša—zaradi starosti.
Kakor je meso od starih volov cenejše.
Pa še nisem čul, da bi se star vol hvaUl s starostjo.
Ne, starost ni da bi jo hvalil!
Nego je starost tudi jako smešna. Stari ljudje imajo smešno navado, kadar te srečajo in pozdravijo, se ti vsakikrat široko nasmejejo, pa naj si še tako tužno oblečen, in se nekateri tudi še ustavijo. To store zgolj zaradi starosti, da se jim ob važnem opravilu srečanja ne bi zme-del stvarni položaj. Pa se tega sami niti ne zavedajo.
In enega poznam ali dva, ki ne le postoje in te z izzivajoče prijaznim n^smevom pozdravijo, nego ti še z roko pomigajo in jim zraven od iskrene radosti žari lice, kakor da so v državni loteriji zadeli glavni dobitek s premijo.
Nič ne bi dejal—naj se ustavljajo ob pozdravu, naj se reže in migajo in naj so smešni! Smešnim ljudem je treba biti hvaležen, smeh dobro de, ker zniža krvni pritisk: zadnjič mi ga je meril zdravnik in vsakikrat, kadar sem se zasmejal, mi jo kazalec znatno zdrknil navzdol.
Ampak se bojim; smešen postajam tudi jaz od starosti! To pa ni več smešno, nego je kruta tegoba. Tegoba je jako moderen izraz in še malo obrabljen in ga vsakomur toplo priporočam. Že sem zapazil: ko sem odzdravil, sem se tudi jaz ljudomilo zarezal in niti nisem vedel, komu da odzdravljam. O! in s strahom opazujem, da se mi hoče, da se ob svojih pozdravih ustavljam na cesti, dasi ni nič stvarnega povoda za ustavljanje, in bojim se, jutri, pojutrišnjem se bo zgodilo in bom dvignil roko in z njo pomigal—"ta ta."
In ne rečem, da mi ni že zdaj karkoli kanilo od nosu.
Žena mi ne verjame starosti. Pravi, da sem v najlepši moški dobi, le domišljam da si starost, siten da sem.
Pa se zgodilo, kar se je prej ali slej moralo zgoditi; včeraj se mi je nenadoma ustavila žepna ura! če se ura ustavi, je spomin in pomeni smrt v hiši.
Dejal sem: "Ko ne verjameš starosti, boš verjela smrti. Ni treba, da verjameš meni, ki si 'domišljam' in sem 'siten.' Verjela boš vsaj uri. Ura se je ustavila brez slehernega očitnega razloga. Ne vsled padca, ne vsled udarca. Šele tri mesece je od tega, kar ji je bilo na novo vstavljeno pero, trpežno in brezhibno. V Kamniku so jako vestni urarji in poceni so takisto, popravilo je stalo le 25 Din in se je svetila ura kakor oguljen rokav. S popravilom v Kamniku sem bil prav zadovoljen in ohdotnega gospoda urarja lahko z mirno vestjo vsakomur priporočam. Višji previdnosti pa, sem dejal, se seveda ne more upirati niti Kamnik."
Žena je rahUh živcev, solze so ji zatrepetale okoli usten, sklenila je roke in je dejala, naj ne govorim tako strašnih besed! Saj je nemara tudi v Ljubljani še kakšen urar in mu bo še danes nesla uro v popravilo.
Izrazil sem pomisleke, da bi ве človek predrzno upiral spominu. "Ako so mu dozorela leta," sem dejal, "in mu vljudno trka na vrata že neizprosni spomin," sem dejal, "se kaže mirno vdati brez punta in nevolje. Ure mojega življenja so štete. Zato mi ni več treba ure, ntti ne, da se mi popravi. Na pragu stojim večnosti. Zdi se mi, onkraj praga nihče ne potrebuje ure, da bi meril čas, ne človek, ne lubadar, ne fižol ob preklji." Sem dejal.
Mislim, te besede da niso bile brez literarne vrednosti.
Moja žena me jako ljubi, ulile so se ji goste solze, združene z glavobolom. Taka reč ji vsakikrat traja tri dni in so to živci. Njeni živci ne prenašajo literarnih besed. Pa sem dejal: "Oprosti! Pogled v neizmerno veko-večnost mi je za hip prevzel oko, da nisem videl tega, kar mi leži na dlani. Tri fante imava, najmlajši je v šesti, najstarejši na univerzi, tem žarišču slovenske kulture. Ure pa nima nobeden izmed njih. Ako meni ure ni več treba, potrebna bo fantom. Prosim te, stori, kakor si se name-menila, in daj jo v popravilo! V Kamnik seveda ne kaže, da stopiš z njo. Ali ondu, v Kravji dolini, sem čul, da je urar uglednih načel in strokovnjak, ta nas ne bo odri, niti ne bo iz ure pobral rubinov, 15 jih je!"
Zleknil sem se na divan in mi je žena skrbno sezula čevlje, me zadela, obrisala si je solze, vzela uro in šla.
In potem se je vrnila čez pol ure. Okoli usten ji je trepetalo, pol je bilo joka, pol smeha. Pritisnila mi je uro na uho—ura je šla.
Dejala je, da ura ni bila navita. In da je zato morala v Kravjo dolino in iskati urarja, da na vi je uro!
KONEC
ROKA POSTAVE
Policisti imajo nalogo, da slrogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite c» sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
Atentati in demonstracije stavke, sabotaže in aretacije niso za Tunis nenavadni dogodki. Tudi svet se je že nekako navadil na običajno napeto stanje v tem francoskem protektoratu in gre zato večkrat površno mimo vesti o tuniških nemirih, S tem seveda ni rečeno, da svetovno javno mnenje ni zainteresirano za razvoj tuniškega vprašanja. Nasprotno, prav v zadnjih letih je boj odporniškega naroda v Severni Afriki vzbudil toliko simpatij, dia je prav zaradi tega še bolj omajan in obsodbe deležen francoski kolonialni sistem.
Dogodki zadnjih štirinajst dni so znova opozorili na nerešeni problem Tunisa, čeprav so se Indokina, Koreja, Egipt in druge mednarodne zagate uvrščale na vidnejša mesta med časopisnimi in radijskimi poročili. V Tunisu so bile namreč dve nedelji zapored občinske volitve, ki jih je razpisala francoska uprava, tuniške nacionalne organizacije pa so napovedale bojkot. Dan pred prvo nedeljo je bil izvršen atentat na podpredsednika tuniške občine Kastallyja, čemur so sledile številne aretacije tuniških političnih in sindikalnih voditeljev. To je še bolj podžgalo odpor domačinov, ki so z demonstracijami, stavkami in končno s precejšnjo abstinenco na volitvah zelo odločno protestirali. V samem mestu Tunisu, ki ima med 370,000 prebivalci 40,000 Tunižanov, je od le-teh oddalo glasove 3532 volivcev ali 8 odstotkov—tako vsaj trdi uradno poročilo, medtem ko razne agencije zatrjujejo, da je bila udeležba še manjša. V ostalih 32 občinah je bil odstotek udeležbe domačinov ponekod sicer višji, zato pa drugod sploh ni bilo mogoče prvo nedeljo izvesti volitev,
ker enostavno ni bilo kandidatov, naslednjo nedeljo pa so se tudi ti pojavili, toda volivcev ni bilo nič več kot v drugih občinah.
Na vsej črti je tako francoska kolonialna politika doživela poraz in v Parizu je ob tem marsikoga zabolela glava. Uradni krogi so sicer skušali prikriti tuniške skrbi za druge, še večje, toda francosko javno mnenje se je v tisku postavilo precej odločno na stran Tunižanov. Francoski upravi v Tunisu so očitali, da je neverjetno hitro odkrila atentatorje na Kastallyja in izvedla takoj zelo hude represali-je, medtem ko še zdaj "iščejo" tiste, ki so pred šestimi meseci ubili tuniškega sindikalnega voditelja Hašeda. Poudarjali so, da ta primer očitno kaže, koliko je "pravična" francoska roka pravice v Tunisu, in da zato ni prav nič čudno, če ukrepi francoske uprave nalete vedno le na odpor.
Toda dokler se Pariz ne bo uklonil vsaj minimalnim zahtevam, ki jih postavljajo Tunižani v obrambo svojih koristi, ne bo nikoli prav popustila napetost v Severni Afriki. Vse preveč pozabljajo Francozi, da so si Tunis in Maroko podjarmili takrat, ko je kolonialna politika že začela odčvetati, tudi se ne zavedajo dovolj, da je Tunis v primeru z drugimi afriškimi kolonijami socialno in politično najbolj razvit, zato pa hkrati pripravljen na dolgotrajen in uporen boj. Stranka Neodestur je močna organizacija, ki noče pretiravati v svojih zahtevah in tudi odklanja tuje vplive, tako da ji ne more do živega francoska uradna propaganda, ko jo hoče spravljati v zvezo s KP Francije in po njej z Moskvo. Zato je Neodestur tudi lahko uspel, ko je pozval Tuni-žane, naj se ne udeleže volitev.
Ker ne uspe s svojimi zahtevami po avtonomiji, pa bo za francosko upravo čedalje trši oreh, zlasti še, ker demokratične množice po svetu podpirajo tuniška stremljenja in so po svojih predstavnikih na letošnjem zasedanju Združenih narodov manifestirale svojo voljo, da je napočil že skrajni čas za uspešno rešitev tuniškega problema.
{Po "Ljudski pravici")
SMRTNA ŽRTEV NEURJA NAD POKLJUKO
Dne 21. maja so Triglavski kot zagrnili težki oblaki. Okoli 8. ure zvečer se je ulila silovita ploha!. Posebno močno neurje je vladalo nad Pokljuko, pred katerim so se zatekali v delavsko kočo gozdni delavci Franc Hribar, Anton Sodja in Franc Rozman. Okoli 21. ure je v kočo udarila in na mestu ubila Franca Hribarja ter do nezavesti udarila Antona Sodja.
S smrtjo Franca Hribarja je Gozdna uprava Pokljuka izgubila marljivega in vestnega vodja delovne skupine, ki je večji del svojega življenja prebil v gozdu kot gozni delavec. T. S.
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo da v#m ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
жшмжжжжжжжшжжшшшж
Smrt je kruta —
brez srca,
kar vzame —
več nazaj ne da . . .
Poslednji dnevi ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškemu odru, ostanejo v trajnem spominu.
Tiho dosto-janstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda bla-dejno vpliva na žalujoče.
Maj bo pogreb poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni žavod 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio
HIŠE NAPRODAJ
Proda se hiša za eno družino
7 sob. Na E. 118 St., severno od St. Clair Ave. V zelo dobrem stanju. Cementiran dovoz, zgotovlje-no tretje nadstropje. Pokličite lastnika.
GL 1-0928
NAPRODAJ
Zelo lepa 4 1 /2 sobna hiša na E. 250 St. Plinska kurjava, garaža in cementi dovoz. Je krasno .situirana. Hiša v izvrstnem stanju. Lota 45x135. Se lahko takoj vselite.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St., KE 1-5030
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestU z novim. Vam ni treba ImeW določenega dogovor*.
Njegov naslov Je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 15013 vogal East 62nd Street; vho4 samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zl. do 8. zv. _Dr. J. V. ŽUPNIK
.OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
__> STRAN 3
GOSTILNA NAPRODAJ
Proda se gostilna z D 2 in D 3 licencami; v slovenski in hrvatski naselbini, čez 25 let v istim lokalu. Moderna oprema. Stanovanje poleg. Vpraša se na '
481 EAST 152nd ST.
V NAJEM
LEPO OPREMLJENO SOBO
Se odda v najem poštenemu Slovencu.
V prijazni okolici.
Vpraša se na 1110 East 72nd St., EN 1-8254
DELO DOBIJO MOŠKI
ssa
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
OLIVER
potrebuje OPERATORJE za
Large Single Spindle DRILL PRESSES
Horizontal Broach Multiple DRILL PRESSES
Power MILLING MACHINES
RADIAL DRILL PRESSES
Small DRILL PRESSES
OXYGRAPH OPERATORS ASSEMBLERS
DIP TANK PAINTERS
Morate biti pripravljeni delati, katerikoli šift. Incentivna plača za produkcijsko delo takoj od začetka. Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča skupinska zavarovalnina in penzija.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE. KE 1-0300
TAPCO
SEDAJ IZBIRA
izurjene moške
z A
THE TEAM TOOL MAKERS
(Experimental work building
JIGS and FIXTURES)
ALL TYPES OF
TOOL ROOM HELP PIPE FITTERS TINSMITHS POWER HOUSE MECHANICS
PHIDRUŽITE SE
TAPCO
TEAM
. . . Prilike za napredovanje . . . Dobre delovne razmere . . . Stanovitnost
Employment urad odprt: ponedeljek, sredo, petek 8. zj. do 5. pop.
torek in četrtek 8. zj. do 9. zv.
soboto in nedeljo 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift
THOMPSON PRODUCTS, INC.
23555 EUCLID AVE.
(C.T.S. Bus 28)
PRENAVLJANJE KUHINJSKIH STOLOV
Pjonovimo kuhinjske stole iz kroma, kakršnegakoli stila, z Duran plastiko vaše izbere izmed 10 splošno znanih barv. 95c za vsak sedež — $1.95 za zgornji del
Da, te cene vključujejo materijal in delo.
Odprto dnevno od 8.30 zjutraj do 8. zv.
TWO VETS REUPHOLSTERING CO.
5246 SUPERIOR AVE.. EX 1-9633





Mail coupon below and your child may get a веТШ
eOUCAVOH!
FREE BOOKLET:
Shows you how you can help your child get the best education possible. Practical step-by-step explanation of what you can do. Don't turn the page
—	cut out this coupon now
—	mail today!
like other American butlntSi Arm*, we believe that business has a responsibility to contribute to the public welfare. This advertisement Is therefore sponsored by
ENAKOPRAVNOST
Better School*
2 West 4Sth Street, New York 36, N. Y.
Please send me free booklet "How C^n Citizen? Help Their Schools?".
Nameu
Address.
City_
Zona
.State.
k.
STRAN «
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
Martine še sam ni kaj prida verjel, da je Peter res odšel v Ukane. Morebiti se je res kam potuhnil, da preizkusi, koliko se more zanesti na njegovo obljubo. Dane besede pa Martine ne bi snedel za najgoršega gamsa ne. Tudi Balanta in Joža lov ni več mikal. Pričela sta pripravljati kose za drugo jutro.
Motili so se pa vsi trije. Hribarjev Peter se je tiho kakor lisjak zmuznil v skale Pršivce in se urno spuščal navzdol proti jezeru. Z nočjo vred je bil že v Ukancu. Smeh se je razlegal iz Čudnikovega stanu. Francka je pravkar postavila večerjo na mizo. "Franček! Še zame žlico," jo je presenetil Peter.
Kakor na svatbi so se razlegali na senožetih v Ukancu vriski. Zvenele so kose pod oslami, potrkavala kladiva ob babice, vrh Komarče pa je zateglo požvižgal skopec. Peter je na pol zamižal in si z roko zaslonil oči. Preden bi nabrusil koso, je že spazil drznega ptiča. Krožil je vedno niže in niže in nazadnje se vedno iz dokajšnje višine poševno šinil v ne preveč oddaljeno prostorno gozdno jaso. Peter je odložil koso, prijel nehote za naboj, ki jih je zavoljo previdnosti vse nosil s sabo, in odhitel po puško. Vedel je, da je skopec pograbil plen in da se bo precej časa pomudil. V naglici je pozabil odpeti oselnik. Spomnila ga je nanj šele osla, ki je zarožljala ob rog, ko se je že plazil skozi grmovje proti jasi. Odtrgal je šop trave in osilo primašil. Po vseh štirih in prihuljeno kakor maček se je priplazil na rob poseke. Skozi malin je je videl, kako trga med rdečimi jagodami ropar precej velikega rjavega ptiča. Pri-dvignil je puško m jo oslonil ob debelce mlade bukve. Odsekano se je oglasil strel. Kakor bi rev-snil togoten pes. Skopec je od-skočil od tal; za vatel visoko perje se je usulo z njega. Padel je vznak, zafofotal s perutnicami in obležal.
S prazno puško, z na pol osku-benim mladim gozdnim jerebom in z močno okrvavljenim mrtvim skopcem se je Peter vračal po stezi k senosekoni. "Holt!" je planil izza debele bukve predenj žandar in zgrabil za cev. Peter se je zdrznil. Preden se je zavedel, je bil brez puške. "Kaj pa vendar delate, gospod Kranber-ger," je ugovarjal.
"Take ptiče lovim, kakor si ti," je jezno potresel orožnik Ot-mar Kranberger s košatim čopom zelenkasto se svetlikajočih peres za trdim klobukom: "Kar brž roke navzkriž, da te vkle-nem."
"Ne bom vam ušel. Zaprisežen lovec sem." Peter mu je mrko pogledal v razhudeni obraz.
"Kaaaj? V samih hlačah in srajci in z oselnikom od zadaj. Komu drugemu pravi. Kje pa imaš orožni list in lovsko gledat."
'Spodaj v stanu. Vrnite mi puško in pojdiva gledat."
"Puške ti sploh ne bom vrnil, če si stokrat zaprisežen," je gonil svojo žandar. "Sem ti jo upravičeno odvzel, ko nimaš orožnega lista pri sebi."
"Ne vem, če je bilo čisto prav." Peter je skomizgnil z rameni. Kranberger je pa zrasel, kakor bi ga bil gad pičil. Peter mu kar nič več ni mogel dopovedati. Nazadnje je moral iti rad ali nerad brez puške pred žan-darjem mimo vseh senosekov in deklet v stan kazat orožni list.
Sram ga ni bilo nič. Jezen je pa bil, da je kar škripal z zobmi. Čudnik se je zbal, da bi se Peter ne spozabil. Pa priče mu je bilo treba. Z obema je tudi on stopil v stan.
Žandar Kranberger si je ogledal papirje in vrnil Petru manli-herico: "Naj ti bo za zdaj priza-neseno; tudi zapisal te ne bom."
"Kaaaj," je zarezal Peter in se nagnil proti žandarju: "Vesel bodi, da jaz ne zbrodim. Bi, pa ne maram potov. Se bova že še drugače srečala. Nič ne misli. Ni še vseh dni konec."
Kranberger je od togote zardel: "Puško nazaj!"
"Si že zamudil. Je ne smeš več vzeti. Vidiš ga!" se je posmehoval Peter in molil žandarju orožni list pod nos.
Čudnik se je komaj zdržal smeha. Kranberger je sprevidel, da mu ne kaže dlje muditi se. Zadel je puško na rame, prijel za ročaj krive sablje in odšel. Urno je zginil med drevjem. Peter je pa njemu nakljub trikrat zapovrstjo ustrelil in za vriskal na vse grlo. Odmev strelov je zabučal skozi Pršivco in Komarčo in se ubil v Orlišču. Po senožetih pa se je odtrgal vrisk za vriskom. Žandar Kranberger je začutil iz vsakega nov posmeh.
Razstreljenega roparja je Peter vrgel v grm. Naj ga pobere lisica. Jereba je pa zvečer Francka spekla. Jedli so ga vsi. Prav za prav se je vsak komaj dobro obliznil z njim.
Vreme je bilo kakor nalašč za seno; sončno in rahlo vetrovno. ČudnikoV rovt je bil že drugo dopoldne ves posečen. Po ju-žini so moški znosili za dobra dva voza suhega sena v senik. Hodili so kar v tek. Čudnik in ženske so pa hiteli devati v kupe. Črnjava je zakrila nebo. Med Bukovskimi gorami ježe grmelo. Priganjala je huda ura. Nad Zajamniki in Koprivnikom je pa še vedno sijalo sonce. "Kakor bi res imel dež v Ukancu mlade," je pogodmjal Jernej.
Dolg blisk je razsvetil temne oblake. V ognjeni svetlobi je zažarelo tudi jezero. Skoraj hkrati je trdo zagrmelo. Zemlja se je portesla. Glasno so udarjale debele prve kaplje v vrhove drevja in na posečen o senožet. Kakor bi se hotela usu-ti toča. Čudnikovi so vsi stekli k seniku. Le Hribarjev Peter s široko navezano nosilno rjuho zadnjega suhega sena na hrbtu je prišel v korak.
Vsa druščina se je bila umaknila dežju v dišeče seno. Čudnik sam je pa odšel v stan in si prižgal čedro. Tudi Petru je za-dišal tobak, pa ga je Francka povabila poleg sebe na seno. Ni mogel, pa tudi ni maral odreči. Čudnikova Francka je bila mikavno dekle.
Na streho je lila ploha. Vmes seje bliskalo in treskalo. Grom je venomer odmeval od strmih sten, da se je sprevrgel v nepretrgano bučanje. "Bog in sveti križ božji," se je pokrižala ob ponovnem silnem blisku Meta in pričela glasno moliti v čast svetemu Mohorju in Fortunatu. Drugi soji odgovarjali.
Ploha je bičala jezero, da se je voda kar penila. Nevihta pa seje počasi valila proti Svetemu Janezu. Ob Rudnici seje razkala na dvoje.
Na streho senika je dež samo še na rahlo drobil, kakor bi hotel uspavati utrujene senoseke in grabljevke. Nikomur se ni zljubilo zapeti; še pogovarjali so se le paroma in skoraj šepetaj e. Francka seje primaknila k
Petru, ki je na pol ležal, na pol slonel v senu:
"Zakaj je danes Kranberger tako neotesano nastopil proti tebi?"
"Kaj vem. Prevzeten Je, da ga vse boli." Peter, ki na senu ni smel prižgati pipe, sije vtaknil posušeno bilko v usta in se poigraval z njo, da se je motil.
"Sem mislila, da sta si prišla zavoljo kakšnega dekliča nav-križ." Francka je nagajivo svetlo pogledala in se primaknila še bliže.
"Sama prav dobro veš, da se ne utegnem brigati za dekleta. Imam drugih skrbi čez glavo." Za hip je Peter pomislil, kako bi bilo, če bi Francka ne bila Čudnikova.
"Pa Kranberger bolj utegne postopati za deklAti. Že meni se je vsiljeval. Ni jih premalo slišal. Sedaj je menda Tkal-čevo vzel na muho. Včeraj je prišel čez Komarčo z Ovčarije, kjer Jerca planini. Otepi je se ga, zato je bil nasajen kakor osa."
"Kaj se mu je bilo treba potem prav nad mano znesti." Iz Petrovih besedi je siknila jeza.
"Morebiti si mu prav ti pri Jerci na poti." Francka je dvignila glavo in vprašujoče pogledala Petra naravnost v obraz.
"Jaaaz?" se je začudil lovec. "Skoraj z vsako drugo sem doslej več govoril kakor s Tkal-čevo."'
"Pa je brhka in pridna. Imela res ne bo več kakor samo balo, pa bi je bilo hudo škoda, če bi se takle žandar, ki komaj zna po naše govoriti, obrisal prste ob njo. Midve sva se vedno dobro razumeli in se še."
"Se kar ne upam mešati vmes. Bo Jerca name huda, če ji zme-dem, da ne bo postala gospa." Peter se je smehljal.
Francka je pa postala nejevoljna: "Saj veš, kakšna gospa. Da je še pes ne bo več povohal."
"Saj je vendar ne more morati," je Peter nagajal Jerčini prijateljici.
"Morati, morati! Seveda je ne more, premoti jo pa lahko. Ima dovolj nabrušen jezik. In pa — Jerčin stan stoji na samoti. Nisem mislila, da si tak. Srnjake in gamse lahko varuješ, da bi se pa za poštenega bohinjskega
dekliča potegnil, se pa braniš." Francka je postala precej glasna.
"Ne sprita se nikar ne" .se je oglasila od druge stene Meta, ki je ujela besedi.
"Mir? Da bom mogel zaspati," je pogodrnjal Franckin brat Jernejček.
"Ne vtikajte se v najin pogovor," se je zasmejala Francka, da bi prikrila svojo vznemirjenost. Peter je pa na skrivaj ujel dekletovo roko: "Franček! Kaj pa, če se potem midva z Jerco nadiva?"
"Prava reč! Lep par bi bila."
Peter seje naredil užaljenega: "Tok, takole ti nič ni zame. Jaz sem pa vedno mislil, da boš kdaj moja."
"Zakaj pa ne," je dekle dobro razumela, da jo Peter samo draži: "Kar s Staretovim Šimnom se zmeni, če me odstopi. Na tako domačijo, kakršno bo on prevzel, bo lahko dobil drugo gospodinjo."
"Se mu pa ne maram Nameriti."
"Potlej pa ni nič. " Francka je obmolknila. Vedela je, da bo Peter naredil vse in še dokaj več, kakor gaje prosila. Besedo je povzel spet Peter; . "Franček!"
"Kaj je?"
"Če bi se ne bal, da mi Stare-tov Simen ušesa potrga, pa bi te poljubil."
"Kaj pa te je tako prijelo?"
"Ker si me spomnila, kako naj ponagajam žandarju. No, pa tudi zato, ker si mi kar všeč."
Peter ji je tesneje stisnil roko."
"Škoda, da nisem Tkalčeva Jerca," seje smejala Čudnikova.
Peter se je hudomušno popraskal za ušesi: "O, hudirja, potem bi se pa moral jaz kar vselej ogniti samotnega stanu na Ovčariji, ali pa bi bilo gotovo kaj narobe."
"Boš tiho!" je sunila Francka razposajenega fanta.
Peter se j p prihulil, kakor bi se res bal. Na drugem koncu sena je Jernej ček že smrčal. Dež na streho je samo še ros-Ijal. Nevihta se je pa svetlikala in oglašala že za Bledom nekje, najbrž v Stolu.
Francka in Peter sta utihnila. Mirno sta se drug poleg druge-
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. *
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382

■■■■■■M
SMOKEY
sMO/ceyWs: RememSer-'
only you can
ИШМТ RHtEST nitES
ga V dišečim senu držala za roke in mislila vsa ksvoje misli. Lovec je opazil, da se zunaj spet jasni. Zganil se je. Dekletu seje pravkar zadremalo. Predramila se je in zdrznila; "Miruj, Peter, ko je vendar tako lepo poslušati dež."
"Franček! Vso večnost bi ležal takole zraven tebe in bi se nič ne pritožil. Pa kaj, ko ne utegnem." Spustil je gorko dekletu roko in se dvignil.
"Kam se ti mudi?" je trudno zaspano vprašala Francka.
"Na Vogar. Kap bo vso srnjad pognal iz gošče na odprte prostore. Priložnost kaj rada tatu naredi. Znojev rovt pa spravljajo Martinč, Stagnarjev Balant in Skalarjev Joža. Saj jih poznaš. Vsi mrtvi so na lov. Jim grem pomagat skušnjavo premagovat."
Chicago, m.
FEMALE HELP WANTED
WE HAVE IMMEDIATE OPENING FOR
TYPIST -SWITCHBOARD OPERATOR
AMBITIOUS GIRL FOR BUSY OFFICE Wonderful opportunity for right person
Good salary — Paid vacation
Hospitalization plan Pleasant working conditions Call — MISS SLOAN
Virginia 7-1640
File Clerks Typists General Office Help
Permanent Clerical Positions for EXPERIENCED or INEXPERIENCED WILL TRAIN 5 DAY WEEK GOOD STARTING SALARIES Apply in person to
ALLSTATE INSURANCE CO. 7401 Skokie Blvd.
or Please Phone Miss STETTER COrnelia 7-6800
WANTED TO RENT
2 RESPONSIBLE Employed Adults need 3-4 room unfurnished apartment. Vicinity May fair Park or N.W. Moderate rental.
SPring 7-2964, evenings
EMPLOYED Widow with adult family needs 4-5-6 rooms. Land lord needs apartment, we occupied 12 years. Good references. Prefer S.W. Moderate rental.
LAfayette 3-5062
RESPONSIBLE Couple, 17 month old twins, need 4-5 room unfurnished apartment. N.W. or W Moderate rental.
Virginia 7-1974
"Pust je tvoj posel. Kar smiliš se mi." Francki so se že spet zapirale oči.
"Nič ne mara j, saj me bo spremljala puška, moja zvesta hladna družica."
"Pa na Jerco nikar ne pozabi," se je prelegla Francka na stran.
"Ne bom," je obljubil Peter že med vrati in poskočil na tla.
Peter je odhitel za jezero. Z oprtnikom na hrbtu in s puško vrh njega, da je imel obe roki prosti, se je pognal v skale Pršivce. Od vsepovsod so pršeli motni slapovi. Ni se jih mogel povsem izogniti. Od dežja, rose in vode do kože premočen je
prav takrat stopil v Znojev stan, ko Martinč ne bi mogel več obdržati Joža, da ne bi šel po puško, da zaleze srnjaka. Kar vpričo Petra mu je zabrusil: Joža je zijal, Balant se je pa na glas zasmejal in ponudil premočenemu lovcu požirek žganja. Prilegel se mu je.
(Dalje prihodnjič)
Chicago, m.
DOMESTIC HELP
Young Couple needs COMPETENT HOUSEKEEPER. Light housework, help with care of baby and little child. Room and board.
2413 W. 63rd GRovehill 6-9204
GENERAL HOUSEWORK—Cooking; assist small child; other help. Stay, own room and bath. $40 week.
WAgner 4-3783
Nice Home needs steady MAID. 2 daughters in home. Own room, bath.
Rogers Park 4-6859
WOMEN Experienced — General housework. Plain cooking. Private summer home in Wisconsin. Good salary and living accommodation. Monday thru Friday — HArrison '7-8504 — or Saturday — RAndolph 6-6125
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy well established SANDWICH SHOP — Real opportunity for 2. 24 hours —fine business location. See to appreciate.
Call NEvada 8-9438 ask for Louie
Real Buy — GROCERY - MEAT MARKET - CARDINAL STORE. Money makers. 25 years established. Present owner 7 years. Good trade. Only selling due to illness.
WEllington 5-2661
CORSET SHOP — South side district, established 14 years. Modern fixtures, well stocked, reasonable rent. Good lease.
Call HYde Park 3-8811
TOU
can be the woman ol the year
ИММИ rOR NUftUtM«*
I	pi*#
h e	I
Mk M MMM ш\г\ alrMrlocalhoipll
*• MMlor af Н«м«
■I умг boil lMipl**t
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resoit
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec. prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phono 9126 F5
CHICAGO, ILL, FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn M179
FEMALE HELP WANTED
NURSE — registered for summer camp. Clear Lake, Buchanan, Mich. 8 week season. $350 plus room and board. Please contact Victor Perlmutter, HArrison 7-5570
REAL ESTATE FOR SALE
3-FLAT HOUSE — Completely furnished, 2 double brick garage; lot 60x190; suitable children's nursery; will sell regardless or race or creed.
Buckingham 1-3097
HELP WANTED MALE
Stalno delo, dobre delovne razmere
Razne podpore za delavce.
AVTNI MEHANIKI
Dobra plača za izkušene moške.
Plačahe počitnice in prazniki. Delajte na južni strani mesta in si prihranite na prevoznih stroških in času.
Zglasite se pri
Louis D. Arkow Co.
8325 So. Ashland Ave.
gambit wfth fin— tht odds art against yo«l
FEMALE HELP WANTED
RESPONSIBLE Employed Widower, 2 daughters, need 3V2-5 room unfurnished apartment. West side preferred. To $75.
NEvada 8-2262
4 RESPONSIBLE Adults, 1 school aged child, need 5-6 room unfurnished apartment. 15 years present address. Any good location N. or N.W. Will decorate. Moderate rental.
HUmboldt 6-3518
RESPONSIBLE Slovak Couple, 2 children 6 and 11 years, need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer good location. Our Lady of Good Counsel Parish (916 Nortii Western Ave.). Moderate rental. Good references.
HUmboldt 6-4482
PROPERTY OWNERS, Please! — Wanted to rent liouse or small farm for relibale family, any desirable suburban location. Willing to do minor repairs. Meet reasonable rental. Interested in option to buy. Call—reverse charges.
DElaware 7-3054
ATTENTION!
GENERAL OFFICE HELP
TOP WAGES — PLUS 1st RATE BONUS PLAN , VERY GOOD WORKING CONDITIONS HOSPITAL AND LIFE INSURANCE
ALSO
WAITRESSES FOR CAFETERIA BELL & GOSSETT CO.
8200 N. AUSTIN — MORTON GROVE
INdependence 3-4040	TeL ORchard 3-3700
RESPONSIBLE Young Couple, 2 little girls 4 and 1 year old, need 5 room unfurnished apartment. Any good location S. W. or S. Moderate rental.
Midway 3-8527
ATTENTION Girls and Young Women, ages 18 to 45
GENERAL CLERICAL WORK
WILL TRAIN ON VARIOUS CALCULATING MACHINES GOOD STARTING SALARY, AUTOMATIC INCREASES PLUS BONUSES — EMPLOYEE BENEFITS, PLEASANT WORKING CONDITIONS — 5 DAY WEEK — PERMANENT POSITIONS
APPLY
SCHOLL MFG. CO.. INC. 213 W. Schiller
SATURDAY 9 A. M. TO 12 P. M.