Poitnl urad >021 Celovec — Verlagspoitamt 9021 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt	Posamezni Izvod 1.50 til., mesečna naročnina 5 šilingov
P.
............................................................ mm
Letnik XXVI.
Celovec, petek, 12. februar 1971
Štev. 6 (1491)
Ob velikovških dogodkih
Koroškim Slovencem baje tako naklonjeni koroški listič je, da bi stvar napihnil, posvetil zadnjim velikov-škim dogodkom kar dve celi strani z bombastičnimi naslovi in slikami In nato v komentarju licemerno zapili, da se dogodkov ne sme precenjevati. Spet enkrat se je pokazala vsa svetohlinska dvoličnost tega lista, da naši ljudje ne morejo razumeti, da ntu nekateri Slovenci še vedno nasedajo.
Če se na tem mestu posebej bavi-nao s temi dogodki, nikakor ne za-
Ttoite?a’ v" bJJlb Precenjevali ali zavid1,jive tehn,ične in 2nanstvene Podcenjevali, pac pa silijo k raz- ,	'	,	. ,. ,
mišljanju, kar je verjetno tudi pogla- do5ezke- sPosobna iudl brezpnmer-vitni namen neznanih storilcev, ki so ne9a cinizma: z .argumentacijo ,
da gre za nadaljnji ukrep za skrajšanje vojne v Indokini, je s pomočjo svojih 'lutk v Saigonu razširila vojno pustošenje še na neodvisno in nevtralno državo Laos. Saigonsko-ameriški napad
Mednarodna
demokratična
javnost
OBSOJA RAZŠIRITEV VOJNE V INDOKINI
Ravno v dneh, ko je široka mednarodna javnost z zanimanjem in občudovanjem spremljala polet ameriških vesoljcev na Luno, je Amerika spet v vsej odvratnosti pokazala tudi svoje drugo tiče. Pokazala je, da Ije država, ki beleži
S« brez dvoma tudi dosegli.
Dogodki sami nas nehote ponovno Mpnjrontiraio s številnimi prejšnjimi pojavi v Velikovcu, ki ne nosijo pecita sedanjih storilcev. To so: „več-
Jc.rStno skrunjenje in nato zločinska ______________ ______________
F™?1*1™t sp°menika,	bo!' Laos je zato povsem razumljivo in
upravičeno izzvat najostrejše obsodbe v vselj mednarodni demokratični javnosti. Toko je glavni tajnik Združenih narodov U Tanit zelo jasno in nedvoumno poudaril: .Invazija južnovietnamskih oboroženih
Cem za svobodo na pokopališču v Št.
Rupertu pri Velikovcu; izzivalna odstranitev slovenskih napisov na Hranilnici in posojilnici v Velikovcu;
Pjepoved slovenske kulturne prireditve v Velikovcu; motenje kulturne Prireditve z metanjem smrdilnih bomb v Velikovcu; najhujši pritisk na starše, ki so prijavili svojega otrg^ ka k dvojezičnemu pouku v Velikov-Cu; drugačno rovarjenje proti dvojezičnemu pouku v Velikovcu;_____brez-
obzirno skrunjenje grobišča in pokopanih trupel padlih-partizanov med gradnjo mrtvašnice v Št. Rupertu pri.
,Velikovcu; izzivalni naklep posta-**fne spomenika krvniku koroških Slovencev Alaler-Kaibitsčhu v Velikovcu itd, itd.
Vsi ti pojavi nikakor niso znak, da bi v „glasovalnem mestu“ Velikovcu vladal duh sprave, glasovalnih °bljub na Gosposvetskem polju in v koroškem deželnem zboru ...
Zato ob sedaj oživljeni k on front a-Clji z vsemi protislovenskimi pojavi v Velikovcu verjetno ni zavednega Slovenca, pa naj je še tako miroljuben, ki ne bi na kakršenkoli način simpatiziral z neznanimi storilci, k‘ so zadnje dni s svojo akcijo osvežili spomin na vse te dogodke in opozorili velikovške purgarje in privan-drane veljake, da se bodo polagoma Pač morali sprijazniti z dejstvom, da irnajo v velikovškem okraju Slovenci tvojo zgodovinsko avtohtono življenjsko pravico, ki jo mora upoštevati po zgodovinskem, notranje-dr-
Zavnem in mednarodnem pravu tudi	___________
°karf’no Sredrf' Ce )e tako	do takih groženj in jih mora od-
zadnjo razsodno izjavo vehkovske- loino odklanjati!
Slej ko prej smo globoko prepričani, da so mirno vzdušje v deželi
Slovenski študenti
PODPIRAJO ZAMEJSKE SLOVENCE
Prejšnji teden so se v Mariboru sestoll predstavniki študentov ljubljanskih In mariborskih visokošolskih zavodov. Med drugim so razpravljali o delu slovenskih študentov po lanskih manifestacijah, na katerih so študenti in vsa slovenska javnost odločno podprli Slovence v zamejstvu.
Soglasno so sprejeli odprto pismo zboru narodov zvezne skupščine, v katerem poudarjajo, naj razvijanje medsebojnih odnosov med sosedpimi državami prispeva tudi k ureditvi položaja slovenskega življa v sosednih državah. Prav tako so obravnavali možnosti sodelovanja slovenskih študentov z zamejskimi Slovenci.
sil s podporo ameriškega letalstva v Laosu je obsodbe vreden dogodek v zgodovini barbarske vojne v Indokini." Menil je, da je napad na Laos očiten udarec ženevskemu sporazumu iz leta 1962.
Odločno je obsodil nopad na Laos med mnogimi drugimi državniki tudi francoski predsednik Pom-pidou, ki je dejal: .Obžalujem dogodke v Laosu in jih tudi v Imenu vsega francoskega naroda obsojam. Vojaška rešitev ni mogoča; mogoča je samo politična rešitev s pogajanji." Rešitev azijskega vprašanja je po mnenju francoskega predsednika v tem, da se preneha vsako zunanje vmešavanje, da se umaknejo vse tuje vojaške sile in da se spoštuje neodvisnost narodov.
Pa tudi v Ameriki sami je nova pustolovščina Nixonove vlade povzročita silno zaskrbljenost, čeprav je predstavnik zunanjega ministrstva skušat opravičiti napad na Laos 's trditvijo, da je ta operacija v skladu z mednarodnim pravom in da ne predstavijo razširitve vojne v Indokini. V ameriškem kongresu so izredno razburjeni in skoraj ne morejo verjeti, da se je kaj takega zgodilo. Poudarjajo, da vlada ni obvestila kongresa o svojih načrtih glede invazije Laosa, kar predstavlja še večjo vojaško odgovornost Amerike v Indokini. Po mne-rtju predsednika senatne komisije za zunanje zadeve senatorjo Ful-brighta pa spričo tega obstaja celo nevarnost, da se bo sedanji napad na Laos razširit tudi še na Severni Vietnam.
Po zadnjih vesteh se v saigon-skih krogih — gotovo ne brez vednosti in sogtašanja svojih gospodarjev v V/ashingtonu — bavijo celo z načrti, da bi vojne akcije razširili tudi na ozemlje Severnega Vietnama. To pa bi že zdaj dovolj brezupen položaj v Indokini le še bistveno poslabšalo.
£iiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii£
I PREZIDENT FRANZ JONAS I
poziva na pošten volilni boj
{§	Socialistična stranka Avstrije je v začetku tega tedna formalno =
§	sklenila, da za	kandidata	pri letošnjih predsedniških volitvah	pred-	S
|	laga sedanjega	zveznega	prezidenta Franza Jonasa. Ko mu	je ta	=
5 sklep sporočila, je v imenu strankinega odposlanstva predsednik = §j parlamenta Waldbrunner naglasil, da SPO v njem ne gleda le kan- = 1 didata stranke, marveč „kandidata vseh Avstrijcev1, ker je garant = | in simbol svobode in ugleda vsega avstrijskega ljudstva.
Zvezni predsednik Jonas je ob tej priložnosti izjavil, da bo = | volilni boj vodil pošteno, kakor je to napravil že leta 1965 — ne § = samo zaradi tega, ker mu drug način volilnega boja ne leži, marveč = = tudi zato, ker smatra funkcijo zveznega prezidenta za tako visoko, i = da je ne bi smeli izpostavljati prepiru.
Vodstvo SPO je objavilo v zvezi s predsedniškimi volitvami i | poseben proglas, v katerem med drugim pravi, da se je vsak Av- § 5 strijec v zadnjih šestih letih lahko prepričal, da je zvezni predsednik § 1 Jonas pravičen mož, ki stoji nad strankami ter je ugled Avstrije = = večal in utrjeval ne le v Evropi, marveč v celem svetu. SPO Š I	zato priporoča	volivcem,	da ponovno izvolijo za zveznega	pred■*	=
§	sednika Franza	Jonasa, „v katerem so v tako veliki meri	odgo-	5
| vornost, izkušenost in značajnost združene v osebnost, ki nam jamči § = miren in varen razvoj naše demokracije".
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiič
Premirje na Bližnjem vzhodu
JE BILO PODALJŠANO ZA MESEC DNI
Neposredno pred iztekom lani sklenjenega premirja med Izraelom in arabskimi državami se je položaj v tem delu sveta v toliko izboljšal, da je bilo premirje podaljšano za mesec dni.
To sicer ni veliko, zlasti če upoštevamo, da v vseh zadnjih mesecih ni uspelo napraviti bistvenejšega koraka naprej po poti k miroljubni rešitvi spora na Bližnjem vzhodu. Je pa v danih razmerah pravzaprav spet kar dovolj in je predvsem razveseljivo, saij je tudi najmanjše podaljšanje premirja važna pridobitev v dolgotrajnem in napornem prizadevanju za zgladitev prepada med Izraelom in arabskimi državami.
Odločilni korak je tik pred potekom premirja napravil egiptovski predsednik Sadat. Ne da bi še naprej vztrajal pri zahtevi po brezpogojnem umiku izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja, je pristal na podaljšanje premirja, hkrati pa predlagal, naj bi se Izrael umaknil z bregov Sueškega prekopa, ki bi ga Egipt lahko začel čistiti in pripravljati za
obnovitev plovbe. Na ta predlog seveda tudi odgovor Izraela ni mogel biti povsem negativen. In res je predsednica izraelske vlade Golda Meir izrazila pripravljenost Izraela, pomagati pri ponovnem usposabljanju Sueškega prekopa za plovbo — pod pogojem, da bo prekop potem odprt tudi za izraelske ladje.
Vsaj trenutno je položaj na Bližnjem vzhoau torej tak, da je namesto govorice orožja govora o plovbi po Sueškem prekopu. V tem pa vidijo politični opazovalci obetajoče znamenje, ne nazadnje spričo dejstva, da so zahodnoevropske države živo zainteresirane na obnovi plovbe skozi Sueški prekop in bodo zato preko Amerike pritisnile na Izrael, naj bo malo bolj popustljiv do zahtev Egipta in drugih arabskih držav.
S podaljšanjem premirja pa so se izboljšale tudi možnosti za posebnega pooblaščenca Združenih narodov Jar-ringa, Iki ima zdaj spet nekaj tednov časa, da nadaljuje svoje posredovanje med nasprotnima taboroma na Bližnjem vzhodu.
Spet razburjenje na južnem Koroškem
fja občinskega odbora po teh dogodkih, potem je to brez dvoma pravilna pot za skupno demokratično gledanje in medsebojno upoštevanje in spoštovanje.
Drugače namreč obstoja resna nemarnost, da sila izzove protisilo: ob zločinski razstrelitvi partizanskega spomenika je pomazanje spomenika Vojnim žrtvam razumljiva reakcija
m dobrososedski odnosi najboljši pogoj za reševanje odprtih vprašanj. Hkrati pa smo prav tako globoko prepričani, da počasno in zamudno reševanje teh vprašanj ne služi ohranitvi mirnega sožitja, niti poglobitvi dobrososedskih odnosov, marveč vodi
lahko
-"trum žrtvam razumljiva rea/ecija, do pojavov, ki postanejo čeprav je ne odobravamo. Toda tisti, usodni, i sedaj vidijo' kršeno pieteto, naj se Ce je zunanji minister v svojem
Zamislijo v občutke slovenskega ljud- televizijskem intervjuju ob koncu mi- t ____________ r
stva ob razstrelitvi spomenika, hi ga nulega leta izjavil, da je Avstrija iz- ‘južnem Tirolskem, ki imajo le postavilo iz hvaležnosti junakom, polnila toliko obveznosti iz državne CP[n rlrmAl?? žrtve t^hn so zanj in za svobodo vseh naro- pogodbe, kolikor je to služilo mirne-dov dali svoja življenja v času, ko je mu sožitju, potem zadnji razvoj ka-Pobesneli nemški nacionalizem hotel že, da je skrajni čas, da čimprej pride
do rešitve še odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Mi ponovno izjavljamo in poudarjamo svojo pripravljenost za sodelovanje, ker smo prepričani, da je rešitev mogoča samo v sporazumu s prizadeto manjšino.
Sicer bodo imeli prav tisti, ki so jim
Hničiti vse, kar mu je bilo v napotje.
In prav ob spominu na te junake, da bi njihovo žrtvovanje življenja ne bilo zaman, in ob ponovnem pozi-vanju na genocid, kot smo ga doživeli, odklanjamo in obsojamo sleher-no pozivanje na uporabo sile v ka-
kršnikoli obliki. Danes samo nejasne vzor južnotirolski „bumsarji", češ še-‘n dvoumne parole jutri lahko dove- le zaradi njihovih akcij je Italija uvi-dejo do eksplozije z vsemi njenimi dela potrebo po dokončnem reševa-nevarnimi posledicami. Zato odgo- nju perečih vprašanj avstrijske manj-Vorno vodstvo ne more biti brezbriž- šine na Južnem Tirolskem
Zato v zaskrbljenosti za bodoči razvoj in v zavesti odgovornosti'ponovno pozivamo pristojne, da čimprej pristopijo k reševanju naših življenjskih vprašanj. Pričetega nezaže-Ijenega razvoja se brez dvoma ne bo dalo zaustaviti tudi ne s kaznovanjem eventualno izsledenih storilcev, ker bi ob do danes neizsledenih storilcev tudi zločinskih akcij proti koroškim Slovencem in njihovim ustanovam, ob ukinitvi postopka proti Ruf der Heimat in ob senzacionalnih pojavih pri sojenju atentatorjev na
na vesti
celo človeške žrtve, tako kaznovanje povzročilo le hudo kri in ne bi našlo razumevanja niti slovenske niti avstrijske niti ne svetovne demokratične javnosti. Da tudi svetovna javnost ni brezbrižna za pravice manjšin, nam zgovorno priča njena reakcija na obsodbe v Burgosu.
Ohranitev mirnega sožitja v deželi terja čimprejšnjo znosno rešitev vseh odprtih življenjskih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Lepim besedam in obljubam morajo končno slediti vidna ustrezna dejanja.
V noči od nedelje na ponedeljek so neznani storilci izvedli spet .napisno akcijo’, ki je tokraf zajela predvsem Velikovec. Krajevni napisi so bili .izpopolnjeni" s slovenskimi označbami, gesla, napisana na zidove, pa protestirajo profi germanizaciji južne Koroške fer pozivajo na bolj prali fašizmu, med-fem ko 'je bil vojaški spomenik .opremljen" z napisom .Velikovec — nacistično gnezdo". Protifašistično geslo vsebuje tudi letak, na katerem 'je v obeh deželnih jezikih zapisano: Steinocher je umrl — fašizem živil
Napisno akcijo je spremljala še Irosilna akcija letakov, ki nosijo podpis .Vaš komite za razkrivanje zakritih konfliktov (delovna skupnost za Južno Koroško)", besedilo v obeh jezikih pa se glasi:
PROČ Z NACIFASlZMOM! V BOJ PROTI ZATIRANJU SLOVENČEVI Velikovškim občanomI Okrajno glavno mesto Velikiovec/Volker-morkt utegne prostati pravi simbol razbohotenega koroškega nacifa-šizma. NEZASLIŠANA je že samisel sama, da bi postavili spomenik esesovcu, nacističnemu vampanju in vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu. Človeku, ki ga Ije avstrijsko sodišče obsodilo no dosmrtno ječo. Spomenik iz javnih sredstev, to se pra-
vi: na stroške tudi tistega dela prebivalstva, ki ga je nacizem preganjal in moril. Se bolj NEZASLIŠANO pra je, da je mogel kaj takega javno predlagati izvoljen mandatar in frakcijski vodja Socialistične stranke Avstrije in da so postavili občinski odborniki takšen predlog na dnevni red občinske seje. POSASTNO-NEOOUMLJIV pa je opomin deželnega glavarja Hansa Sima svojim velikovškim prijcs-fefjem. Opozarja jih le na .prolitič-no daljnosežnost takega namena". To pač — drugače povedano — pomeni, da danes pač politično še ni primero in koristno, če bi postavili Maier-Kaibitschu spomenik In proslavljati likvidacijo koroških Slovencev, da, celotnega slovenskega naroda. Velikovčani, v obrambo proti odkritim 'in zamaskiranim nacistom in njihovim pomagačem I Bolje danes ko jutri. Danes zatirajo slovenske sodeželone, jutri bojo mogoče že preganjali vsakega demokratično mislečega Korošca. Govorimo o tem, protestirajmo! V BOJ PROTI ZATIRANJU SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA KOROŠKEM, V BOJ PROTI ODKRITIM NACIFASlSTOM IN NJIHOVIM POTUHNJENIM POMAGAČEM I
(Dalj* na 2. tirani)
posiROKerosvecu
MEDNARODNI
SKLAD
..LAČNI OTROK'
Pridelovalne skupnosti kmetov se uveljavljajo
„Danes smo soočeni s tragičnim dejstvom, da je večina ljudi nezadostno prehranjena in da mnogi umirajo od gladu. Ta strašna smrt največkrat zadene nedolžne otroke. Umiranje otrok zaradi lakote pomeni težko obtožbo našega časa in vsakega posameznika, kajti svet ne gladuje zarad tega, ker bi nas bilo preveč, marveč zato, ker gospodarsko ni pravično urejen. Zato pozivamo vse miroljubne ljudi vsega sveta, da se pridružijo našim skupnim naporom v boju za popolno uveljavljenje Mednarodnega sklada ,Lačni otrok'.“
Tako je rečeno v resoluciji, ki so jo sprejeli leta 1969 v Zagrebu, kjer je bil ustanovljen Mednarodni sklad »Lačni otrok". Pobudo za to ustanovo je dal dipl. inž. Vladimir Paleček, ki je zdaj tudi glavni tajnik omenjenega sklada. Resolucijo ob ustanovitvi sklada pa so podpisali številni predstavniki političnega, kulturnega in družbenega življenja vseh jugoslovanskih republik, med njimi visoki funkcionarji posameznih družbenih organizacij, predsedniki akademij znanosti in umetnosti, rektorji in profesorji mnogih univerz, mednarodno znani književniki in likovni umetniki ter najvišji cerkveni dostojanstveniki.
Mednarodni sklad „Lačni otrok“ je bil ustanovljen z namenom, da se bori proti lakoti otrok vseh narodov, ne glede na raso, barvo kože, narodnost, veroizpoved ali politično prepričanje. Že kmalu po ustanovitvi je sklad prestal svojo prvo preizkušnjo: s sredstvi, ki jih je zbral v obliki prostovoljnih prispevkov, je nabavil 2000 kg zdravil in jih poslal kot pomoč otrokom, ki so postali žrtev državljanske vojne v Biafri. Lani pa so sledile naslednje akcije sklada: pomoč otrokom, katerih očetje so se ponesrečili v rudniku Breza, pomoč otrokom po strašnem potresu v Peruju in v Banja Luki, poleg tega pa je sklad Pomagal tudi še otrokom v Madagaskarju in v Pakistanu.
Po podatkih, ki jih je objavila OZN, zaradi lakote in njenih posledic zgubi danes življenje na svetu vsako minuto 72 ljudi. To pomeni, da zahteva lakota vsako leto na desetine milijonov človeških žrtev, v prvi vrsti nedolžnih otrok. In ta strašna številka je na žalost z>sak dan večja, ker je vsak dan večja tudi razlika med kmetijsko proizvodnjo in prirastkom prebivalstva.
Iz teh podatkov je tudi razvidno, kako velikega pomena je delo, ki ga opravlja Mednarodni sklad „Lačni otrok". Svojo dejavnost pa seveda more razvijati le tedaj, če ima na razpolago potrebna sredstva. Danes ima sklad svoje odbore tudi že v raznih drugih državah, obrača pa se na sve miroljubne ljudi širom po svetu s prošnjo, da ga podpirajo v njegovem človekoljubnem prizadevanju. Prispevke za Mednarodni sklad „Lačni otrok" je treba poslati na žiro-račun št. 301-620-101-32200-31179; kdor pa se želi podrobneje seznaniti z dejavnostjo sklada, naj piše na naslov: Dipl. inž. Vladimir Paleček, generalni sekretar Medjunarodnog fonda „Gladno dijete", Zagreb, Draškovičeva 9, Jugoslavija.
Kmetijstvo z drobno kmečko posestjo kot svojo osnovno značilnostjo ima v razvoju in-dustrijsko-konzumne družbe tri možnosti, če hoče zadovoljiti družine, ki imajo svoj zaslužek v kmetovanju: preusmeritev kmetovanja, obvladanje dela potom strojnih skupnosti in gospodarsko uveljavljanje v pridelovalnih skupnostih, ki imajo na skrbi tudi organizirano vnovčenje pridelkov. Vseh treh možnosti se kmetje v čedalje večji meri poslužujejo. Med njimi pridobivajo v zadnjem času pridelovalne skupnosti na področju prireje mesa čedalje bolj na pomenu.
Kakor drugod v svetu imamo take skupnosti tudi na Koroškem. Začetek njihovega razvoja sega v leto 1964, ko je bij ustanovljen Južnokoroski krožek za zrejo in pitanje prašičev. V večji meri so se te skupnosti vendar začele razvijati šele v zadnjih treh letih. Sedaj jih dela v deželi 13. Od teh se jih 11 bavi z zrejo pujskov — pridelovalna baza zaenkrat 1571 priznanih plemenskih svinj; dve skupnosti pa se bavita s pitanjem in vnovčenjem goveje živine, njuno pridelovalno bazo predstavlja 1000 krav in letni dokup okoli 500 telet moškega spola. Stremljenje teh skupnosti je osredotočeno na izpolnjevanje teh-le osnovnih zahtev trga: visoka in izenačena kvaliteta ponudbe ter stalna, neprekinjena prisotnost s tako ponudbo na trgu.
Po zaključku gospodarskega leta 1970 so se upravni odbori skupnosti za zrejo pujskov
Petindvajset let socialne varnosti
V zadnjih 25 letih Je bil v Avstriji dosežen ogromen razvoj na področju socialne zaščite. Zelo zgovorno priča o tem primerjava med leti 1945 in 1970 glede na število pokojnin:
Decembra 1945 je skupno število rent in pokojnin znašalo komaj 323.955, decembra 1970 pa je doseglo to število že 1,396.033 pokojnin. Od skupnega števila rent in pokojnin leta 1945 jih je odpadlo 50.256 na nezgodno zavarovanje in 273.429 na zavarovanje nesamostojnih delojemalcev, medtem ko je 270 pokojnin pripadalo zavarovanju samostojnih (kjer so bili vse do leta 1957 zajeti le notarji). Ob koncu lanskega leta je število nezgodnih rent in pokojnin doseglo 119.882, zavarovanje nesamostojnih 1,025.881 in zavarovanje samostojnih 250.270 primerov. Leta 1945 je bilo med rent-niki in upokojenci 210.292 delavcev, 45.550 nameščencev In 17.587 rudarjev; ob koncu lanskega leta so se te številke povečale na 760.307 delavcev, 235.226 nameščencev in 30.348 rudarjev.
pred kratkim sestali k delovnemu posvetu s pristojnimi strokovnjaki kmetijske zbornice, ki imajo na skrbi pospeševanje teh skupnosti, ter s predstavniki Raiffeisnove zveze in Agrosserta, ki imata na skrbi posredovanje pujskov od teh skupnosti do pitališč v deželi. Osnove za ta posvet je dal razvoj skupnosti za zrejo pujskov v zadnjih dveh letih, cilj posveta pa je bil dogovor za delovni program v letu 1971.
Vsestransko je bilo ugotovljeno, da je bit razvoj skupnosti za zrejo pujskov v zadnjih dveh letih zelo razveseljiv. Priznanja je bilo deležno prizadevanje, da se te skupnosti razvijajo zlasti po krajih, ki so od trga zelo oddaljeni, in med kmeti hribovskih področij, ki s svojimi pičlimi površinami drugače nimajo možnosti za povečanje zaslužka kmečke družine. Tekom dveh let se je število članov teh skupnosti povečalo od 111 na 259, število plemenskih svinj pa za 374 odstotkov na 1571. Leta 1969 je 4488 pujskov doseglo potrdilo, da so določene kvalitete, tani pa je isto potrdilo doseglo 14.067 pujskov. V povprečju 705 gnezd je bilo to 9,5 pujska na gnezdo.
Za brezhibni potek vnovčenja pujskov je skrbela Koroška Raiffeisnova zveza, ki je tekom leta uredila deset prevzemališč, kjer pujske prevzema vsakih 14 dni. Zaradi izrednega povpraševanja lani poleti je prevzemala tudi druge pujske. Skupno jih je prevzela 17.127 v vrednosti 8,13 milijona šilingov. Od oktobra naprej je prevzemala le še pujske proizvodnih skupnosti. Povpraševanje za njimi je kljub prenasičenosti trga izredno živahno, čeprav so dražji od drugih pujskov. To pa je najboljše potrdilo, da so pitališča spoznala vrednost koroških tetoviranih pujskov.
To spoznanje je sad vsestranskih prizadevanj za zboljšanje kvalitete in za prilagoditev časovnemu poteku povpraševanja. Starši teh pujskov so potrjeni, da so mesnatega tipa in klinično zdravi. Stopnja glista-vosti se je lani vidno zmanjšala. Preiskave vseh svinj lani jeseni so pokazale, da 86 odstotkov svinj ni bilo škodljivo glistavih. Za zboljšanje kvalitete so skupnosti lani dokupile 82 merjascev in 83 plemenskih svinj. Po tej poti se bo letos kvaliteta še naprej zboljšala. Ponudba bo predvidoma narasla na 24.000 pujskov in bo odgovarjajoče povpraševanje v času od marca do maja ter od septembra do novembra približno za eno četrtino večja kat v ostalih meseoih.
Posvet je bil zaključen v enodušnem spoznanju, da vsa organizirana proizvodnja nič ne pomaga, če je ne spremlja enodušnost za organizirano vnovčenje. Zato skupnosti odklanjajo zasebno prodajo pujskov s strani svojih članov.
m
INNSBRUCK. — V soboto prejšnjega tedna so se v Innsbrucku sestali predstavniki iz Južne Tirolske s predstavniki Avstrije in posebej dežele Tirolske, da pregledajo dosedanje izpolnjevanje tako imenovanega »paketa" za Južno Tirolsko. Razgovora se je udeležil tudi avstrijski zunanji minister dr. Kirchschlager, ki je potem v izjavi za tisk poudaril potrebo in pomen takih kontaktnih razgovorov. Južnotirolski deželni glavar dr. Magnago pa je zagotovil, da so južni Tirolci lahko zadovoljni z dosedanjim izvajanjem ter da se osnutek ustavnega zakona, ki vsebuje najvažnejša določila v korist južnih Tirolcev, ujema z besedilom »paketa".
WASHINGTON. — Ameriška zvezna vlada je sodišču v mestu Columbus v državi Georgia ukazala, da mora zavrniti tožbo, ki je bila v imenu 58 preživelih prebivalcev južnovietnamske vasi My Lai (kjer so ameriški vojaki zagrešili strašen vojni zločin — op. ured.) vložena proti ameriški vladi. V tej tožbi, ki je naperjena tudi proti ameriškemu nadporočniku Williamu Cal-!eyu, kateri je neposredno sodeloval pri umoru civilnega prebivalstva v imenovani južnovietnamski vasi, zahtevajo od ameriške vlade odškodnino v višini 400 milijonov dolarjev.
RIM. V italijanskem mestecu Tuscania,
75 kilometrov severozahodno od Rima, je prejšnji teden hud potres povzročil velikansko škodo. Po prvih vesteh je 16 ljudi zgubilo življenje, nad sto pa jih je poškodovanih, medtem ko materialne škode niti približno ni še mogoče oceniti. Tuscania je staro etruščansko središče, v katerem so mnogi pomembni spomeniki iz obdobja pred našim štetjem.
DUNAJ. — Po odstopu dosedanjega obrambnega ministra Freihslerja, ki je podal ostavko iz zdravstvenih vzrokov, je bil za novega šefa obrambnega ministrstva imenovan in zaprisežen general Karl Liit-gendorf.
BEOGRAD. — Vladi Jugoslavije in Albanije sta se sporazumeli, da bosta svoji diplomatski zastopstvi povišali na stopnjo veleposlaništev in izmenjali veleposlanika. [ Ta sporazum je sad postopno se zboljšujo-čega sodelovanja med obema državama, kar nedvomno pomeni važen korak naprej, saj sta se Jugoslavija in Albanija prvič V zgodovini svojih diplomatskih stikov odločili za izmenjavo veleposlanikov.
CELOVEC. — Koroški deželni glavar Sima je v svojem zadnjem govoru v radia navedel, da je bilo na Koroškem po leto 1945 izdanih za šolstvo več kot 1,3 milijarde šilingov. Izdatki za ljudske šole so dosegli 462 milijonov, izdatki za glavne šole 543 milijonov ter izdatki za poklicne, strokovne in poklicno-vzgojne srednje in višje šole 299 milijonov šilingov.
BERN. — V Švici so se na posebnem lebiscitu z veliko večino izjavili za to, da odo v bodoče imele volilno pravico tudi ženske. Doslej je namreč tudi Švica med tistimi maloštevilnimi državami, v katerih ženske še vedno nimajo volilne pravice — to je v Evropi še Liechtenstein, razen tega pa Jordanija, Kuvajt, Saudska Arabija in Jemen ter severni del Nigerije.
WASHINGTON. - Kot »cinizem najslabše vrste" ie ameriški senator Edward Kennedy, predsednik senatnega ožjega odbora za pravna vprašanja beguncev, imeno- ; val ravnanje ameriške obveščevalne službe CIA. Šlo je namreč za sredstva, ki so bila namenjena za pomoč beguncem v Laosu, * resnici pa jih je CIA v pretežni meri porabila za financiranje svoje vohunske dejavnosti v imenovani državi.
BELFAST. — Na Severnem Irskem se nadaljujejo spopadi med demonstranti tef policijo in vojsko. Samo od zadnjega tedna dalje so neredi zahtevali že šest človeških življenj.
BENETKE. — V Bentekah je škofijsko cerkveno sodišče sklenilo postopek za raz' 1 glasitev prejšnjega papeža Janeza XXIII' za blaženega. Gradivo, ki so ga dobili na podlagi pričevanj iz Rima, Benetk, Aten, Carigrada in od drugod, bodo predložil' kongregaciji za svetniške postopke v RimU'
NEW YORK. — Veliko ameriških televizijskih gledalcev se je v zadnjih dneh prt' tožilo zaradi sprememb programov in zaradi »vsiljevanja" vesoljskih oddaj. Večina Američanov namreč meni, da so prenosi tega programa »izrazito dolgočasni".
DAMASK. — Na Eufratu v Siriji s sovjetsko tehnično pomočjo gradijo velik jež> ki bo omogočal namakanje 600.000 hektarjev plodne zemlje, medtem ko bo hidrO' centrala, ki jo bodo zgradili ob tem jez"’ dajala električno energijo vsem največjin* mestom v Siriji. Po zgraditvi Asuanske?* jezu je to že drugi orjaški projekt, ki ga v tem delu sveta uresničujejo z izdatno podporo Sovjetske zveze.
Spet razburjenje na južnem Koroškem
(Nadaljevanje • 1. strani)
Sodeč po pisanju nekaterih koroških listov (Kleine Zeitung je v svoji znani vnemi posvetila dogodku kar cele strani) je akcija povzročila hudo razburjenje. Menda veljo to še posebej za Velikovčane, ki da se zlasti razburjajo zaradi skrunjenja vojaškega spomenika. Razumemo razburjenje pri sosednem narodu, vendar bi v tej zveri — ne da bi s tem hoteli odobravati sedanjo akcijo — opozoriti na dejstvo, da je v istem Velikovcu na šent-rupertskem pokopališču že trikrat prišlo do napadov na partizansko grobišče, kjer v 18 letih neodkriti »neznani storilci" niso le razstreliti spomenika, marveč so skrunili tudi grobišče, kjer počiva več kot 80 borcev, padlih v borbi proti fašizmu rn torej tudi za osvoboditev Avstrije. Kdo se je takrat razburjal? Kdo je takrat protestiral?
Neposredni povod za sedanjo akcijo je — kakor sledi iz vsebine letaka in gesel — očitno bil nezaslišani dogodek v velikov-
škem občinskem odboru, kjer je bilo govora tudi o postavitvi spomenika vojnemu zločincu Maier-Kalbitschu. To je vzbudilo silno ogorčenje v vsem protifašističnem svetu. In »zasluge", za katere naj bi dobil spomenik, naj pojasni Maier-Kaibitsch sam, k'i je na neki slavnosti pred spomenikom v Št. Jakobu v Rožu dejal:
»Alte und junge KameradenJ Kampfer des Rosentales! Es gab einen 10. Oktober 1920. Damals war unser Kampfruf Karnten, .Karnten frei und ungetelltl' In uns allen war jedoch auch schon damals dfe Sehnsucht nach Deutsch-tand. Und nun, Komeraden, auch an einem 10., am 10. April die-ses Jahres, da heifjt der Kampf-■ruf:	.Deutschlandl' und mit
Deutschland ,S'ieg-Heill‘ unserem Fuhrer Adolf HitlerI" (Der. Hei-matkreis, Monatsschrift tur das kulturpolitische Leben in Suden Karntens, Herausgeber Karntner Heimatbund, 2. Jg., Heft 5, Mai 1938).
Pa še nekaj se dogaja, prav v Velikovcu in vetikovškem okraju: koroški Heimatdienst zbira
podpise za tako imenovano u-gotavljaaje manjšine. Ko se je Heimatdienst imenoval še Karnt-ner Heimotbund, je tudi oprav-jal »važno" delo na južnem Koroškem :
»Der Kamtner Heimatbund hal vvahrend der Systemzeit im ge-mischtsprochigen Gebiet muhe-volle, stets gefahrdete, aber wie slch jetzt gezeigt hal, ungemein fruchtbringende Kleinarbeit ge-leistet. Was in langen Jatiren hier aufgebaut wurde, konnte in die von der NSDAP grofjzugig geleistete Wahlpropaganda in Karnten eingebaut vverden und mufjte zu dem schonen Erfolg fiihren."
Tako je namreč med drugim rečeno iv pismu (povzeli smo prav loko iz mesečnika Der Hei-m at k reli, Jg. 2, Nr. 5, Mai 1938), s katerim se je takratni deželni glavar Pavvlovvski zohvaljeval takratnemu glavnemu poslovodji Heimatbunda deželnemu svetniku Maier-Kaibitschu.
■
Mislimo, da je pri vsaki stvari treba videti obe plati: treba je
videti tudi akcijo, ki je sprožila reakcijo. V našem listu smo k takim dogodkom že svoječasno zavzeli jasno stališče in predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je v razgovoru z deželnim glavarjem Simo tudi tokrat nedvoumno izjavil, da Zveza slovenskih organizacij na Koroškem »odklanja vsako pozivanje k nasilju, ker le-to samo škoduje mirnemu sožitju obeh narodnostnih skupin."
Vsekakor pa je — kot že rečeno — prav tako potrebno, da se povsem jasno in nedvoumno zavzame stališče tudi do dogodkov »na drugi strani". Ravno v tem pogledu pa menimo, da je bilo v preteklosti zelo veliko zamujenega in da se v tem oziru veliko greši tudi še danes. Treba bi bilo končno enkrat napraviti konec na Koroškem že tradicionalni praksi, po kateri se v vprašanjih, ki se kakorkoli nanašajo na narodnostni problem, navadno meri z različnimi merili. Tukaj bi bilo predvsem potrebno utrditi spoznanje, da imata naroda v deželi oba dolžnosti In oba tudi pravice.
ra In 19 a •» !il s !2 M
^^€xyc/nx^
KER JE TREBA, ŠE ENKRAT:
Letošnji
gimnazijski ples
Nisem mislil, da bom s svojimi objektivnimi pripombami k letošnjemu plesu slovenske gimnazije v Celovcu koga tako razburil, da bo segel Po peresu in mi odgovoril. V svojih pripombah nisem zapisal nič takega, bar ne bi bilo res. Tudi v komentarju tem grajal samo to, čemur sem bil nekajkrat priča, odkar je prvi mojih treh otrok, ki so jo vsi obiskovali oz. lo obiskujejo, vstopil v to šolo.
Gospod prof. dr. Vospernik, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, je kljub temu po mojem pisanju užaljen. Izgleda, da na vse, bi so v zvezi z gimnazijskim plesom mojega mnenja. Toda ta poza užalje-nostit mu nikakor ne pristoja. Bolj bi mu pristojalo, če bi vzrok svoje odsotnosti pravočasno obrazložil prirediteljem plesa. Potem ga ob otvoritvi gotovo nihče ne bi bil pozdravljal. S tem bi si v zadnji številki Vestnika prihranil dokaj netaktno izlivanje žolča na vse strani.
Na plesu sem pogrešal 13 profesorjev. Njihova odsotnost je bila bistvena vsebina moje, po odmevu s terena upravičene graje. Če je bila tudi njihova odsotnost povezana s podobnimi primeri, kakor jih v dru-Zem delu svojega pisma navaja dr. Vospernik, potem ne le izgleda, marveč je res, da vzdušje na naši srednji soli ni takšno, kakršno bi bilo potrebno in kakršnega želimo. Vprašaje je, kje so vzroki takega vzdušja. Zdi se mi, da nekateri nočejo priznati, da je življenje stvar kompromisa in da izzove vsak pritisk proti-Ptitisk. Te resnice pa konservativci ne morejo ali nočejo priznati.
Konservativizma mladi ljudje niso nikoli prenesli. Tako je tudi prav, bajti: iz roda v rod se razvija življenja hod, duh utira novo pot. In šele po smrti velja: kar smo mi, boste tudi vi. V življenju druge polovice dvajsetega stoletja dogme in tabuji nimajo več mesta, to življenje se odvija na bazi kompromisov s ciljem dosege enakopravnejše človeške družbe. Kakor velja to za svetovne nazore in družbena gledišča, tako mo-ra veljati v odnosu starih in mladih v okviru tega ali drugega nazora oz. Zledišča.
Zato naša srednja šola ne sme biti tabu. Toda tega tabuja ne bomo odpravili, če se bo zgolj pisec prvih in sedanjih pripomb na letošnji gimnazijski ples „opogumil in zglasil na soli“ in če bo „lahko debatiral o vseh vprašanjih*, kakor v zaključku svo-lega pisma namiguje dr. Vospernik. Ela bomo ta tabu odpravili in da bo tudi naša srednja šola odgovarjala Pogojem pluralistične družbe, posebej pa še našim narodnim koristim, le potrebno, da poiščemo platformo sbupnega jezika v diskusiji, kjer bo Vsaka stran enako zastopana: profe-
OB KULTURNEM PRAZNIKU:
Podelitev Prešernovih nagrad
in vrsta kulturno-umetniških prireditev
Tudi letos so se ob kulturnem prazniku slovenskega naroda zvrstile najrazličnejše kulturno-umetniške prireditve širom po Sloveniji. V prvi vrsti so 'bite posvečene največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, katerega ime nosijo tudi nagrade, ki so jih spet ipodelili za posebne dosežke v kulturi, umetnosti in znanosti. Letošnjo 100-letnico rojstva pisatelja Franca S. Finžgarja pa so počastiti predvsem v Doslovčah, kjer so v pisateljevi rojstni hiši odprli Finžgarjev spominski muzej, ki je hkrati tudi etnografski spomenik.
Kakor vsako 'leto, je bila osrednja manifestacija za kulturni praznik tudi letos svečana podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Pre-
IZŠLA KNJIGA:
KOROŠKA
ZNAMENJA
Prt časopisno-založniškem podjetju Delo v Ljubljani je te dni izšla že za lansko leto napovedana knjiga Jožeta Širclja „Koroška znamenja”.
V knjigi, o kateri smo v našem Hstu že poročati in jo bomo bralcem še obširneje predstavili. Je slovenski novinar Jože Šircelj v obliki tekoče pripovedi, pogovorov in intervjujev podal stvarno, ne-alepšono podobo .današnjega in jutrišnjega dne koroških Slovencev".
Knjigo velikega formata (20X26cm) krasi nad 100 posnetkov, med njimi 22 barvnih, ki sta jih prispevala Egon Kaše in Joco Žnidaršič; dodan pa ji je tudi zemljevid lužne Koroške s slovenskimi In nemškimi krajevnimi imeni.
.Koroška znamenja” lahko naročite tudi v knjigarni Naša knjiga v Celovcu, Wulfen-gasse.
šernovega sklada. Letošnje Prešernove nagrade so prejeli gledališka umetnica Vida JUVANOVA za življenjsko delo na področju dramske umetnosti, Slikar Stane KREGAR za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih, prof. dr. Janko LAVRIN za življenjsko delo in za posredovanje slovenskega leposlovja v tujini, arhitekt Savin SEVER za desetletni opus pomembnih stvaritev na področju arhitekture, Lucijan Marija ŠKERJANC pa za življenjsko delo na področju glasbene kompozicije.
Nagrajenci Prešernovega sklada so letos Lojze Filipič za dramaturško delo, dramski igralec Pavle Jeršin, Oskar Kogoj s sodelavci Stanetom Bernikom, dr. Jankom Sušnikom in ing. Borisom Ferlatom za serijo foteljev-počivalnikov v izdelavi novogoriške tovarne .Meblo", zborovski dirigent Lojze Lebič za svoje skladbe, Mitja Mejak za umetniške radijske in televizijske dramatizacije pomembnih del slovenske proze, Borut Pečenko za realizacijo trgovske hiše v Mariboru, pisateljica Ela Perod za zbirko otroških črtic in pripovedi „Na oni strani srebrne črte", France Peršin za slikarska dela, Ivo Petrič za svoje skladbe in kreativno umetniško vodstvo ansambla .Slavko Osterc",
OBJAVA
DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE
Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za prosveto in umetnost letos prvič odpadejo sprejemni izpiti za vstop v 1. razred gimnazije za vse učence 4. razreda ljudske šole, Id so sposobni za vstop v glavno šolo kategorije A (Klassenzug A). Te učence naj bi starši prijavili za sprejem na gimnazijo že takoj po končanem 1. semestru tega šolskega leta v času o d 1 5. d o 2 7. februarja 1971. Ob prijavi je treba predložiti spričevalo 1. semestra.
2.	Učenci, ki bi po 4. razredu ljudske šole mogli vstopiti samo v glavno šolo kategorije B (Klassenzug B), bodo morali delati sprejemni izpit za vstop v 1. razred gimnazije. Ti sprejemni izpiti bodo verjetno 1. in 2. julija 1971. Prijave za te sprejemne izpite je treba izvesti vsaj do 30. junija 1971.
3.	Za vstop v višje razrede gimnazije je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem na gimnazijo lahko izvedete osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Ktagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22.
Poleg spričevala za 1. semester je za prijavljenega učenca treba še predložiti rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimanzije za Slovence v Celovcu.
Dr. Pavle Zablatnik
ravnatelj
Frand Rotar za plastiko, nastalo v okviru .Forma viva 1970" v Ravnah na Koroškem, ter igralec Jože Zupan za naslovno vlogo v televizijski drami .Kaplan Martin Čedermac".
Na slavnosti v veliki dvorani Slovenske filharmonije, ki so se je u-deleflli tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, je govoril predsednik prosvetno-kulfur-nega zbora republiške skupščine SR
sorski zbor, starši dijakov ter dijaki in absolventi šole.
Zelo lepo bi bilo, če bi ustrezna pobuda prišla od šole same in njenih profesorjev. Končno stojijo sredi med starši in dijaki z odgovornostjo na obe strani.
Spet isti izmed navzočih ztariev
Svetinov roman „UKAM4i
tudi kot televizijski film?
Slovenskemu pisatelju in scenaristu Ivanu Ribiču (napisali je scenarije med drugim za filme Dolina miru, Kala, Ne joči Peter, Nevidni bataljon, Kekec) so predlagali, da bi napisal scenarij tudi po romanu Toneta Svetine .Ukana", ki ,bi ga -v nadaljevanjih predvajali v televiziji.
Sicer še ni znano, ali bo res prišlo do tega, vendar obstajajo tozadevno že kar precej podrobni načrti. Ukana bi ikot televizijski film imela 26 enournih nadaljevanj. Avtor scenarija bi potreboval za svoje delo dve leti; film naj bi režiral znani slovenski režiser Štiglic, ki bi za priprave potreboval eno leto, snemanje pa bi trajalo okrog 16 mesecev. Torej bi Ukano lahko gledali na televizijskih zaslonih v najboljšem primeru čez 'kakih pet let. Tudi glede finančne plati so že delali račune in menijo, da bi — po sedanjih cenah — izdelava filma v barvah vključno vseh priprav veljala približno 16 milijonov dinarjev.
Če bi Ukano res posneli, bi televizijski film baje ne imel nobene podobnosti s filmom Neretva. Morebitnega scenarista Ivana Ribiča zanima v Svetinovem romanu zlasti problem slovenske družbe v času narodnoosvobodilne vojne. Pri tem bi hotel biti pravičen ljudem na obeh straneh sovražnih front. Iz viharja bi želel potegniti človeka, kajti pomemben se mu zdi človek in ne zunanji učinki akcij.
Kakor sodi Svetinova .Ukana" med najbolj brana dela slovenske književnosti, tako bi gotovo tudi film, izdelan po tem romanu, vzbudil najširše zanimanje — tako med Slovenci kakor tudi drugje v svetu. Pri tem je treba vedeti, da so tudi že drugi slovenski filmi, izdelani po Ribičevih scenarijih, zabeležili lepe mednarodne uspehe.
Slovenije Miloš Poljanšek o perečih vprašanjih današnjega slovenskega kulturnega življenja.
KULTURNE DROBTINE
0 Na nedavni letni tkupičini Slovenske akademije znanosti in umetnosti sta bila izvoljena tudi dva nova dopisna člana, in sicer v razredu za zgodovinska in družbene vede dr. Ouian Kermavner, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v pokoju, v razredu za filološke in literarne vede pa dr. Oton Bor-kopec, v Vinici v Beli Krajini rojeni višji znanstveni sodelavec pri Slovenskem institutu Češkoslovaške akademije znanosti v Pragi.
0 Operni ansambel celovikega Mestnega glodaliiča Je gostoval v Barcelonf in je v tamkajšnji operni hiši Teatro Liceo uprizoril Brecht-Weillovo delo .Vzpon in padec mesta Mahagonny". Uprizoritev je bila, kakor zatrjuje španska kritika, nedvomno na visoki umetniški ravni, vendar pa je socialno-kritična vsebina komada izzvala odpor pri delu obiskovalcev.
£ V slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani se je začel ciklus predavanj graških etnologov. Prvo predavanje je imel ravnatelj etnografskega muzeja v Gradcu dr. Sepp Walter, ki je ob številnih barvnih diapozitivih predstavil tipe mask in običajev na štajerskem.
£ Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je stoletnico rojstva slovensVzga t pisatelja Franca S. Finžgarja počastila s ' spominsko razstavo, ki so jo odprli ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. Razstava bo odprta do 24. februarja.
0 V kongresni hali vzhodnega Berlina Je bil 2. mednarodni festival politične pesmi. Na tej prireditvi je sodelovalo skupaj 270 pevcev iz 1š držav, med temi iz obeh Nemčij, iz Sovjetske zveze, Madžarske, Vietnama, Čila, Francije, Amerike in Italije.
TONE SVETINA
Mrak in tema v krošnjah dreves sta jo 'pomirila. Ba-se je, da bi ji njeno stisko brali iz oči. Motne 'luči so naznanile progo. V gozdu, streljaj nad reko, so se ustavili in jokali na izvidnike. Pod njimi je šumela reka in se skozi ve-i^vje hladno lesketala. Utapljala je redke zvezde, ki so jih °dgrinjali in zagrinjali oblaki. Na povelje so se v največji ^ini plazili kakor sence čez senožet. Snežena planjava je bila zlizana od vetrov in pokrita z lesketajočo se skorjo 5r®ža, ki se 'jim je hrešče udiral pod nogorni in jih utrujal, ^osip na progi so prekoračili tipaje in se kmalu znašli med ^svjem na obrežju. Pred njimi je predhodnica prebredla reko in postavila tam zasedo. Potem pa je tudi čelo kolone z°gazilo v hladne valove. Prehod prek vode je bil zamuden, zato se jih je palaščala nestrpnost. Na ozkem prostoru se počutili ujete. Prišlo ji je na misel, da bi se potuhnila v 9f*rtovje in jih pustila, da bi odšli. Zdaj ima vzrok, Wol1u pa Izreče, da so jo hoteli aretirati. Ko pa se je ozrla po obrazih okoli sebe, je ugotovila, da je vedno kdo blizu nje. ^Časih Pajk, Vojko ali Orlov. In res, ko je bilo treba zabredi v vodo, je bil takoj pri njej Vojko.
»Pojdi z nami, držala se me boš za roko, ker je reka Vrasla po zadnjem deževju in je kamenje spolzkol"
Prikimala je in šla z njim k prvemu vodu, ki se je spu-
gala je do srede stegen in močno drla. Moč njenega loka so premagovali z rokami, sklenjenimi v verigo. Srečno so prebredli in se na obrežju zvrstili v kolono. Niso bili daleč od obrežja, del bataljona je bil še v reki, ko so zaslišali jekleni zven koles na progi. Nato povelje: Lezil Polegli so in v strahu čakali, kaj bo s tistimi, ki so še v vodi. Prameni luči oklopnega vlaka so se kot tipalke velike žuželke poigrali po valovju in obsvetile rep kolone v vodi. švignile so rakete, cevi pa so se usmerile v reko. Oklopnjak je zavozil naprej, ustavil in orožje je zabobnelo. Voda je brizgnila v visokih curkih okoli temnih postav, ki so sf>ešile na breg. Z one strani so zaropotali mitraljezi. Oklapni vlak ni vzdržal ognja in je odkar!! proti mestu. Za njim so se vlekle štrene svetlečih Izstrelkov. Mokra kolona se je dvignila in nadaljevala pot v gozdove. Na telesu jim je obleka sproti zmrzovalo, toda šli so naprej z upanjem, da bodo prišli do hiš, kjer se bodo posušili in ogreli.
4
Po nekaj tednih neprestanih pohodov in neprespanih noči je bataljon, ki je prepeljal mobilizirance na osvobojeno ozemlje, počival v zadnjih hišah pod vrhovi obmejnih hribov na primorski stroni. Sedeli so pred domačijo in se v prijetnem brezdelju predajali žarkom toplega februarskega sonca. Od slamnatih streh je uspavajoče curljala voda. Hribovje je bilo mirno in pobočja gora so se lesketala v snegu. Le po grebenih Porozna so že zdrveli plazovi in so rastle koprvjave. Po cerkljanskih pobočjih so mirno dremale domačije. S sinjega neba je prihajalo k njim kovinsko brnenje letal. fVislonili so dlani k očem in zrli v nebo. Kmalu so jih zagledali. Bombniki so leteli zelo visoko v puščičnih formacijah in se srebrno lesketali v
soncu. Podobni so bili pticam z dvojnimi repi. Bilo jih je mnogo in še so prihajali.
»Zvok ameriških letal mi je všeč, ker ni tako surov, kol je zvok nemških letal. Samo pomislite na štuke ali štorklje," je dejal Vojko in sledil letalom z daljnogledom. Ana ga je prosila, da bi pogledala. Prislonila se je k drevesu, lasje so se ji vsuli po ramah in zazrla se je v skupino letal, ki so zo prvo skupino prihajale na nebo. »Tako letijo kakor ptice. Nezmotljivo proti jugu.” Letala so puščala za seboj dolge bele sledove, ki so kot ceste prepredli nebo in se izgubljali na obzorju. Sledila je njihovi poti, dokler niso bile drobne, bele točke, ki jih je vsrkala modrina. »Čudovita letala imajo Američani," je dejala in odložila daljnogled. »Zakaj so ti všeč?" jo je vprašal Keča. »Zame niso nič posebnega, ne ptice in ne letala. Ti sirrpatiziraš z Zahodom," jo je v šali zbodel. »Rada imam ptice. In letala so kakor ptice. Ko jih gledam, se mi porodi želja po daljavah. Vsako jesen sem poslušala vznemirljive klice ptic, ki so rezale zrak, ko so jate odhajale na jug."
»Ana je sentimentalna," je ugotovil Keča.
Primož je opazoval novo skupino in dejal: »Letala so podobna roparskim pticam. Končno so vse ptice roparske in grabežljive. Zato je ljubezen do ptic napačna predstava stvarnosti, kakor ženska, dvorjenje videzu." Vojko pa je dodal: »Ženska je res nekaj drugega, kot si predstavljamo. Slepilo je vse: ptice, ženske, letala in Američani z drugo fronto. Poglejte, kako nas in Ruse pustijo krvaveti, namesto da bi se izkrcali in zadavili Nemčijo."
Medtem ko so se zapletli v politično debato, so jih iz-nenadila tri letala, ki so priletela nizko nad hribi. Za njimi so se v drznih lokih prrpodili nemški lovci. Bobnenje je napolnilo zrak. Završalo je kot v viharju 'in zaropotale so strojnice. Vsi so pdanili pokonci, Keča pa je zatulil: »Bogomil Švabi so jih napadli!" Iz hiše je z nomUjeno brado

0<KX><X><><X><X><X><X><>C><X><X><XXX><XxX><X><X><><>C><><><><X><XXX><>0<><>
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO .EDINOST- V PLIBERKU Vabilo
Vljudno vabimo Vas, Vašo družino, prijatelje in znance na pri* reditev
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
v nedeljo 14. februarja 1971 ob 19,30 url v dvorani gostilne Schvvarzl v Pliberku.
Na sporedu bodo:
Nastop prvakov ljubljanske Opere, ki bodo peti uglasbene pesmi natega največjega pesnika Franceta Prežema
#	Kratka igra .Svojeglavček', igrajo dijaki iz Šmihela
#	Splošna družabnost in ples, igra domača godba
K številni udeležbi vabi	društveni odbor
^<xx>ooo<x><>oooo<xx>o<xx»oooo<x>ooo<x><x>oooooooc><x>c>o<c>o
Št. Jakob v Rožu
rožnimi podporami (iz tako imeno- pevci sodelovali tudi pri maši in vane plebiscitne podpore dobi št. }om prov tako pokazali svoje pev-Jakob vsoto poi milijona šilingov) ske sposobnosti; v zahvalo jih je m krediti, deloma pa tudi z varč- pogostil še ljutomerški župnik.
DOŽIVETJE ,RADIŠKIH PEVCEV
v »evropskem mestu“ Velikovcu
Pred nedavnim so radiški pevci se na Koroškem ne poje slovensko, napravili Iztfet v Pristavo pri Ljulo- ker nismo v Jugoslaviji, da .Čuši" v meru. Tam je namreč doma žena Velikovcu nimajo kaj iskati, da so našega pevca Hanzeja, po do- se .naši očetje" leta 1920 borili za-mače Lipša v Kozju. Z Marico sta to, da bi bila Koroška nemška itd. se poročila pred več kot petimi leti. 'itd.
In od tedaj se kljub veliki raz- Da ne bo kdo mislil, da Radišani dalji sorodniki in znanci redno obi- ne znajo biti vljudni, naj bo še skujejo. Tako je prišlo tudi do iz- omenjeno, da so lokal kmalu zaleta naših pevcev, ki so jih v Pri- pustili, ko so spoznali, da tam niso stavo povabiti sorodniki Hanzejeve bili dobrodošli; toda še za njimi je žene Marice in ljutomerški župnik, bito slišati krike »Auf Nimmer-Na domu Honzejeve žene, pri Ko- wiedersehen". Takšno je vzdušje v zarjevih, so mize bile tako oblo- Velikovcu, ki se ponosno imenuje žene, kot bi prišli na svatk>o. Zato .Europastadt". Ta naziv pač verni čudno, da se je takoj razvila jetno 'pojmujejo po svoje, kajti ob-vesela družabnost, ki sta jo po- našanje občanov tega mesta — pestrila domača pesem in godbeni kakor kaže doživetje radiških pev-trio, seveda pa je svoje prispeva- cev — je vse prej kot mednarodno lo tudi pristno domače vino. Med in zrelo za .evropsko" miselnost, svojim bivanjem v Pristavi so naši
nim gospodarjenjem na drugih področjih ter z morebitnimi večjimi dohodki. Med nalogami, ki jih hoče občina izpolniti v okviru izrednega proračuna, so na prvem mestu občinska pola (2 milijona šilingov),
Dobre volje In z najboljšimi vtisi so se vračali domov, vendar je konec poti bil za radiške pevce piker. Dolgo in naporno pot so prekinili v Velikovcu, da se malo spočijejo. Pa so pevci mislili, da tudi tam
Pred nedovnim se je občinski odbor bavil s proračunom za leto 1971. Pri tem se je župan Janez Gressl prvič poslužil prakse, da je osnutek proračuna že prej posredoval vsem odbornikom in jim s tem omogočil, da so se z ustrojem občinske finančne politike in njenih glavnih nalog v tekočem letu lahko pravočasno in izčrpno bavili že pred sejo. Zato je razprava o proračunu lahko ostala omejena le na najvažnejša vprašartja in že po 20 minutah je občinski odbor soglasno sprejel proračun za leto 1971.
V celoti predvideva proračun za tekoče leto izdatke v višini 5 milijonov 109.000 šilingov. Od tega odpade -na redni proračun 4 milijone 952.000 šilingov, medtem ko je preostalih 156.000 šilingov predvidenih za delno kritje izdatkov v	. _	.	... v..	- v .	_______________________,,__________
izrednem proračunu, ki bo skupno smo opisali življenjsko pot, ki je bila desetletjih doživel, niti ne kaže svoje je v starostni skupini zmagal Maks
sicer pa so predvideni še razni lahko kako domačo rečejo in za-gradbeni projekti in nakupi zem- pojejo. Toda pri tem so se presneto
tjišč.
zmotili. Kmalu so bili poučeni, da
Gašper Truppe 9 3-letnik
Le redkim je naklonjeno, da dosežejo tako visoko starost, kot jo doživlja Gašper Truppe, Matejev oče na Ločilu: 11. februarja je namreč obhajal svoj 93. rojstni dan.
nim značajem vedno spet našel izhod iz večkrat brezupnih položajev.
Kdor Matejevega očeta pozna bo to gar> moška mladina Pavel Lamp-tudi potrdil. Kljub vsem številnim recht, pri članih Siegfried Haller (ki težavam, predvsem boleznim, ki jih je s časom 1.008 min. bil tudi naj-
Smučarske tekme y Železni Kapli
Štirinajst dni potem, ko je športna sekcija SPD „Zarja“ v Železni Kapli priredila sankarske tekme, so funkcionarji te sekcije predzadnjo nedeljo spet vabili na športno prireditev, takrat na smučarske tekme oziroma slalom.
Tudi ta prireditev je povsem uspela. Na štartu se je zbralo 56 tekmovalcev vseh starostnih skupin. Organizatorji so tekmovalce razdelili v tri skupine, in sicer žensko in moško mladino do 15 let, člane od 15 do 30 let in starostno skupino od 30 let naprej. Prva mesta so zasedli: v skupini ženska mladina Angelika Lo-moŠka mladina Pavel Lamp-
Ob njegovem 90-letnem jubileju je Gašper Truppe v svojih devetih boljši tekmovalec dneva), medtem ko
obsegal izdatke v višini 3,167.000 šilingov. V okviru rednega prora-
polna težkih preizkušenj in udarcev, visoke starosti. Še vedno je čil — Košir.
Toda Gašper Truppe je s trdno voljo čeprav je bil v nacističnem taborišču ]\fa žalost je tekmo spremljala tu-premagal vse težave in s svojim kle- že zapisan smrti.	di nesreča. Mladinec Konrad Pavlič
,___™	ai nesreča. Mladinec ivonraa ravne
sr rm £r _________________________________________________________ °i	«**> h® > «* ^
sivo, saj 'je v ta namen predvidenih kar 1,428.200 šilingov. Druga naj-vršja postavka v rednem proračunu (940.000 šilingov) /je namenjena socialnemu skrbstvu, medtem ko je za splošno upravo predvidenih 740.100 šilingov. Za gradbene namene in vzdrževanje cest bo občina izdala letos 444.000 šilingov, izdatki za pospeševanje tujskega prometa, kmetijstva in gasilstva pa bodo dosegli 382.000 šilingov.
Izredni proračun ije, kakor že povedano, z rednimi dohodki krit le do višine 156.000 šilingov; ostala sredstva bo morala občina krili z
m
8
■
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU vabi na
Prešernovo
proslavo
v petek 26. februarja 1971 ob 20. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
O sporedu bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Slovenskega vestnika.
Odbor
POPRAV
V zadnji številki se je v
mu želimo vse najboljše, predvsem pa Vrat palico, ki je padla pred tekmo-zdravja!	valca, tako da se je fant poškodoval
in so ga moralli prepeljati v celovško E K nezgodno bolnišnico. Kot je slišati, v, , poškodba na srečo ni bila tako huda . . c anku jn ^ Konrad jahko kmalu spet za-„Planmafiige Germanisierung topo- a bolnico. Pri takih tekmah je graphischer Namen in Karmen vri- pač treba ražunat; tudi s tem> zat0
mio nekaj napak, od katerih eno po- prjreclitelji pustijo tekmovati le na sebe, popravljamo, da ne bi prišlo fasmo odgovornost posameznih tek-do kakšnega nesporazuma. V prvem movajcev
stolpcu se mora na začetku zadnje- Organizatorjem te športne prire-ga odstavka pravilno glasiti:	ditve gre tudi tokrat vse priznanje.
Ahornberg zu Javornik (Ahom p ;fan; sm0) da bodo tudi v pri. B.), Schneeberg (Snežnik) zu bod^jj z;m; spet poskrbeli za prire-Schnee B. (Snezenik)...	ditve, ki so pri športni sekciji SPD
Uredništvo „Zarja“ postale že tradicija.
Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Škocijanu
vabi na igro Ivana Cankarja
POHUJŠANJE V DOLINI ' ŠENTFLOflIJANSKI
. i ■	..
ki bo uprizorjena v soboto 13. februarja 1971 ob 19.30 uri V farni dvorani v škocijanu. Gostujejo igralci Prosvetnega društva z Jezerskega. Ljubitelje odrske umetnosti prisrčno vabi
društveni odbor
Slovensko prosvetno društvo .Danica”
Št. Vid v Podjuni
vabi na
PLES
S PESTRIM KULTURNIM SPOREDOM
ki bo v nedeljo 14. febr. 1971 ob 19. uri pri Yoglu v Št. Primožu.
Sodelujejo:
#	Pevski zbor SPD .Danka”, ki bo pred začetkom veselice podal kratek koncert. Pevke in pevci bodo nastopili v svojih narodnih nošah.
#	FANTJE TREH DOLIN, ansambel, ki je znan po radiu, televiziji in po ploščah.
#	Igralci SPD .Danica” z nekaterimi smešnimi prizori.
Poskrbljeno je tudi za razna presenečenja!
Vabi odbor
Slovensko prosvetno društvo .Zarja” v Železni KapH
vabi na igro Ivana Cankarja
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORIJANSKI
s katero bodo v nedeljo 14. februarja 1971 ob 11.30 url v farni dvorani v Železni Kapli gostovali igralci Prosvetnega društva z Jezerskega.
Ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni.
Društveni odbor
UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
in pol obrit pritekel Orlov, za njim Pajk s četnim spiskom v rokah in vsi so opazovali nenadni zračni nopad. Preganjana letala so se vzpela v višavo, le tretje, ki je bilo verjetno zadeto že nad Nemčijo in sta go dve letali spremljali, se je nerodno motovililo kokor ptica, zastreljena v perut. Prva skupina letal se je že oddaljevala. Zadnje letalo je zakrožilo v polovični spirali, iz repa se mu je potegnil črn dim in se spremenil v plamen. Goreče letalo se je nagnilo in zdrselo navzdol. V zraku so se pokazalo štiri bela padala, ki so se prav počasi spuščala. Letalo je z votlim pokom udarilo v pobočje. Nemški 'lovec se je vrnil, nekajkrat obletel padalce in streljal.
.Vidiš, svinjo švobsko, kako strelja na nemočne pilote," je dejal Primož ves ogorčen in pritegnil Keči, ki je Švabom opsoval vse, kar jim je najfjubše na svetu.
Letala so izginila. Nebo je bilo mirno, padalci pa so se počasi bližali zemlji. Veter jih je zanašal proti četi, vendar so bili še precej daleč, prav lahko bi jih iz postojanke onkraj hriba videli tudi Nemci.
Orlov je dal povelje Vojku, naj gre s patruljo po padalce.
Po dveh urah hoda je patrulja našlo prvega letalca mrtvega. Ugotovili so, da je bil zadet v zraku in je izkrvavet na zemlji. Doskočil je na planjavo, si odpel padalo in se zavlekel sto metrov daleč med drevje. Slonel je ob deblu z zaprtimi očmi, kot bi dremal. Roko je imel oprto v sneg, poleg nje sta ležali pištola in svilena geografska karta. Zavlekli so ga globlje v gozd in ga pokrili s padalom. Bili so na ozemlju, 'ki so ga včasih kontrolirali Nemci, tudi zdaj je bilo možno, da bi naleteli nanje, če so iz doline gledali zračni spopad. Zato so bili previdni pri nadaljnjem preiskovanju.
Upoštevajoč smer vetra so iskali druge letalce nekoliko niže. Nekaj sto metrov dalje so zagledali na drevesu
padalo s človekom, ki je negibno visel, ikat bi bit mrtev. Ker je bilo to na osojni strani, jim je srež hnstel pod nogami. Ko so prišli bliže, je človek zganil z glavo in odprl oči. Zagledal jih je in z velikim trudom dvignil roko. Hotel je menda seči po orožju, pa ni mogel. Obstali so pod njim. Visel je le nekaj metrov nad zemljo, pri padcu se je verjetno udaril, da se ni mogel osvoboditi padala. Sprva jih je preplašeno gledal, potem pa so se mu astro rezana usta sprostila v nasmeh.
.Trto, Tito, Tito I" je dejal nekajkrat, ko je opazil rdeče peterokrake zvezde na kapah.
.Da, Tito, Tito," je dejal Vojko in naročil Ani, naj mu po angleško pove, da so partizani in so ga prišli rešit. Sneli so ga z drevesa in mu ponudili žganje. Leseno se je prestopal po snegu rn se samo smehljal in ponavljal: .Partizani, dobro! Tito, dobro!"
Ana Ije izvedela od njega, kam je zaneslo druga dva letalci. Vojko je določil Travrrikarjevega, Primoža 'in še enega borca, da gredo pogledat, kaj je z njima. Z Ano pa sta obovezala pilotu poškodovano roko. Predstavil se jim je za kapetana Luisa iz San Francisca. Venomer je gledal Ano kot bi se prebudil iz sanj. Bil je lep, mlad človek, star okoli šestindvajset let, z modrimi očmi in izrazom dečka iz kavbojskega filma. Malo čudno se je vedel, kar pa je bilo razumljivo. .Hrabri dečki so ameriški piloti," je dejal Vojko. Pomagali so mu, da je lahko hodil, ker se je tudi na nogo udaril, in krenili so k mrtvemu padalcu. Ko so mu odkrili mrtvega pilota, so se mu začele tresti ustnice in orosile so se mu oči. Kar naprej je ponavljal: .Moj prijatelj, maj prijatelji" in zmajeval z glavo.
Na robeh, kamor sta se napotila Primož in Travnikar-jev, se je oglasil Primožev mitraljez, potem puške, odgovorilo pa je nemško avtomatsko orožje. Nedaleč od njih je priletelo nekaj dumdumk, ki so eksplodirale v snegu. Ko je
Vojko povedal, da so Nemci, je pilot Luis začel (kazati * rako, da naj se umaknejo. Njegovega mnenja je bil tudi Vojko. Zadel si ije mrtvega pilota na ramena in ga nesel po sledi, od koder 'so prišli. Ana in še en borec, ki je ostal pri njih, pa sta opirata letalca na slabo shojeni gazi. Ra* čunali so, da bi jim lahko kakšna nemška skupina odre' zala pot na sedlo, kjer so nameravali počakati Primoža in mu kriti umik, če ga bodo Nemci zasledovali.
Primož se je kmalu vrnil. S Travnikarjem sta povedala, da so oba pilota dobili Nemci. Videla sta močno nemško patruljo na smučeh, ko se je vračala v dolino. Pilota s° imeli privezana na vrveh in ju vlekli za seboj kot hlode v dolino. Verjetno so ju že prej pobili ali pa so ju našU mrtva. Iz daljave sta jih napadla in sekala po njih, doklef jima niso Izginili za robom, od koder so streljali nazaj.
V četi so ameriškega pilota ogledovali kot črni belca« Dan za dnem so poslušali zvok letal, ki so bombardiraj Nemčijo. Niso mogli verjeti, da jih vodijo prav toki dečki in možje, kot so oni somi. Tipali so njegovo usnjeno obleko« pomerjali njegovo čelado, dokler jih Orlov ni spodil odpeljal pilota v kamro, da bi se odpočil. Pilot se je samo smehljal vsem in vsakemu in ponavljal kot ob prvem srečanju: .Tito dobro, partizani dobro."
Vsi so bili zadovoljni in človek z neba je takoj osvoj" vsa srca. Ana je tolmačila in spraševali so vse mogoč® stvari toliko časa, dokler ni prišel spet Orlov in jih zapodH« Ana pa si je z znanjem angleškega jezika pridobila ugled izobražene ženske. To je priznal tudi Keča, ki je večkrat« če ni kaj razumel po slovensko, rekel: Govori srbsko, da f® razume celi svet!"
Ponoči je četa z batoljonom odšla v akcijo. Pri Am®' ričanu je Orlov pustil Ano, da bi ga prevezala in skrbel® zanj, dokler se četa ne bo vrnila. Ko je drugo jutro An® prišla k Američanu, da bi ga prevezala, jo je sprejel z n«'
h
j
w,e„ GROTESKE und TRAGODIE
(Nicht: Zwischen Spiel und Drama)
Die Karntner Tageszeitung vom 31. Jan-ner d. J. bringt unter dem Titel „Žwi-schen Spiel und Drama" einen merkwiirdigen Beitrag zur „Befriedungspolitiik“ im zweispra-chigen Gebiet. Der anonyme Schreiber des Beitrages beschaftigt sich mit dem Fahrer des Postkurswagens (laut Berichten im Slovenski vestnik und Naš tednik geht es um einen Herm Pesjak) in den „Karawankengraben“, ;der einer Schiilerin die iri slowenischer Spra-che: verlangte Fahrkarte verweigert hat.
Der Verfasser des Beitrages meint, es ware dabei um eine Prestigefrage gegangen, da ja Beide in Streit geratene Partner beider Spra-chen machtig seien.
Nun, was heifit „Prestige“?
Laut Wahrig heifit es ANSEHEN, GELTUNG BEI ANDEREN.
Wohl ohne es zu wollen, trifft der Verfasser des Beitrages den Nagel auf den Kopf: das Deutsch hat in Karnten landauf landab sein unumstofiliches Ansehen, seine Geltung Bei den anderen (= Slowenen des Landes).
Wie steht es aber hierzulande mit dem Slo-tvenisch? Welches Ansehen und welche Geltung besitzt es eigentlich?
Die Schiilerin Wieser aus Windisch Bleiberg/ Slovenji Plajberk weifi es nun endgultig: KEIN Ansehen, KEINE Geltung.
Auch der Kurswagenfahrer Pesjak darf ihr das ungestraft beweisen.
Und der Schreiber des erwahnten Beitrages erlaubt sich wohl das umheimlichste Spiel mit der Seele dieser Schiilerin; er zerredet diesen ^hten nationalpolitischen Konflikt in einer un-Sualifizierten Art (leider gibt es heute keinen K-arl Kraus in Karnten), die nicht zu iibertref-*en ist: mit der Lirtken konzidiert er (Staats-vertrag, Postfahrer ist Amtsperson), mit der P-echten stelit er diese Konzession in Frage, fndem er — auf das Unterbewufitsein des Le-sers zielend — sich einen „individuellmensch-bchen Aspekt" einfallen lafit, den Chauffeur ?ls Choleriker entschuldigt und der Schiilerin indirekt eine Art freches Benehmen diesem ^»'agenlenker gegeniiber unterschiebt — mit formulierungen wie „moglicherweise hat Pesjak mit den Schulfahrern, da sie nicht gera-de die ruhigsten Fahrgaste sind, iiberhaupt keine Freude... Mit Kichern, Ellbogen-stupfern, vielsagenden Gestetn und tausend kleinen Tricks lassen sich glanzende Effekte aus einem zu Explosionen geneigten Erwach-šenen herausholen ... Etwas von einer solchen
spielerisch-iibermutigen Auseinandersetzung ^■ird in der dramatischen Siidkarntner Auto-busgeschichte sicherlich enthalten gewesen s®in...“(!!)
Eine iplumpere Verteidigung des Wagenlen-*ers ■gibt es nicht. Und auch keine unlauterere Herabwiirdigung wesentlicher Werte wie De-niokratie, Freiheit, Gleichberechtigung aller Staatsbiirger u. a. m.
Ja, der Schreiber geht noch weiter. Er sagt: »Zwar kann man niemanden fiir die unbe-uerrschte Reakcion eines einzelnen verantwort-bch machen ...“(!)
Karnn man denn annehmen, dafi eine ernste fageszeitung die Tragweite einer solchen Norm |)icht erkennt? Wird durch einen solchen Ge-danken nicht direkter Vorschub den Aus-
briichen aller Choleriker dieses Landes ge-leistet? (Und die werden wohl nicht eher aus-sterben, als die Geschichte den „Schlufistrich“ gezogen hat.)
So gesehen und so gelesen — anders kann man den Beitrag leider nicht auffassen — ver-liert dann natiirlich auch der pragmatische Ratschlag im vorletzten Absatz des Beitrages sein Gewicht, in dem den offentlichen Institu-tionen nahegelegt wird, ihre Angestellten ini gemischtsprachigen Gebiet auf die rechtliche und psychologische Situation aufmerksam zu machen. (Ich hore schon den Befriedungspoli-tiker, den Durchschnittskarntner, der sich seine politische Meinung aus solchen Beitragen holt: aber mach doch keinen Wirbel, Messner, Flauptsache — die Wieserin ist schliefilich doch heil mit dem Omnibus nach Windisch Bleiberg gekommen!)
Aufierdem schwacht der Verfasser mit dem Schlufisatz seines Beitrages dann auch noch diesen — ohnehin sehr vorsichtig formulierten — Ratschlag dadurch ab, dafi er neuerlich so-zusagen BEIDE Extreme bagatellisiert. Er meint: „Man mufi nicht iiberall Provokationen •vvittern und man mufi auch nicht auf jede ein-gebildete oder echte Provokation hereinfallen."
Leichter kann man es sich als Journalist wohl nicht machen?!
Und klarer kann man es auch nicht be-weisen, WOHER die sprachliche (=nationale) Diskriminierung der Slowenen des Karntner Landes eben auch stammt. Nicht nur vom Heimatdienst.
Ein positiver Beitrag zur echten Befriedung des Landes hatte diesen nationalpolitischen
Konflikt svissenschaftlich, d. h. geschichtlich, soziologisch, psychologisch, rechtspolitisch und moralisch zu untersuchen. Der Verfasser eines solchen Beitrages wiirde dann unbedingt auf ein in der Welt gar nicht einmaliges Phanomen strofien — auf das gespaltene Seelenleben, eine Folgeerscheinung iiberal'1 dort, wo eine wirt-schaftlich starke Mehrheit einer wirtschaftlich schwachen Minderheit ihre n a t i o n a 1 e (rassische) MINDERWERTIGKEIT vorhalt und vorwirft. Deutsch ist schon, Windisch ist schiach; Karntner, sprich Deutsch ... Wie alt ist schon dieses Karntner Lied? (Ich selbst ha-be es unzahlige Male in meiner Schulzeit von Amts wegen singen gehort... und hore es auch heute noch singen, wenn nun nicht mehr so sehr vom „schiachen“ Windisch bzw. Slowe-nisch, dann vom unnotigen, nutzlosen, zweit-rangigen, fragwiirdigen, ja, zutveilen sogar staatsfeindlichen u. dgl.) Auf der gleichen Ebe-ne liegt beispielsweise das Schwarz-Weifi-Pro-blem von Amerika; siehe dazu in derselben Nummer der KTZ den aufschlufireichen Leser-brief „ZUR MINDERHEITENFRAGE" von Walter Watzl, Klagenfurt.
Dafi der Fahrer des Omnibusses cholerisch ist, besagt nur, dafi er leicht aufbraust, wenn er slowenisch angesprochen wird. Er hat sich eben schon langst fiir das „bessere“, angesehene Deutsch entschieden und mufi sein „minder-wertiges“ slowenisches Wesen, seinen slosveni-schen „Mutterlaut“ ununterbrochen unterdriik-ken, an die Wand drangen, iiberschreien, kurz, nach dem seelischen Gleichgewicht ringen. Da-her sein abgrundtiefer Hafi gegen alles Slowe-nische.
Im Grunde ist er ein Opfer ganz bestimm-ter sozialpolitischer Gegebenheiten des Karntner Landes. Perkonig wiirde sagen: eine un-selige Politik des Landes lafit es geschehen, dafi slowenischen Kindern in Karnten auch noch heute der Keim fiir die spatere National-schizophrenie eingepflanzt wird, etwa da-
OIICDIICDIICDIICDIIOIICDIICDIICZMICDliailOIICDIICDIICDIICDIICDIICDIICDIICDIIO
/
Jt
Vsak koroški Slovenec
[/ svoje narodne enakopravnosti kovač
Pred kakima dvema letoma se je pripetila mojemu prijatelju dr. M. D., koroškemu slovenskemu zdravniku, sledeča žalostna, vendar na koncu nenavadno tolažljiva, spodbudna in spravna zgodba. Pripovedujem jo šele danes, ker sem zanjo šele pravkar zvedel; pa tudi zato, ker smo Slovenci na Koroškem ravno v zadnjem času spet za tarčo raznim žan-darjem in avtobusnim šoferjem in še komu, kakor hitro odpremo svoja slovenska usta.
Torej se je ta moj prijatelj peljal z dvema slovenskima študentoma v svojem avtu čez mejo v Jugoslavijo. Pri avstrijski carinarnici tik meje izroči skozi okno avta vse tri potne liste obmejnemu policistu. Med tem, ko jih ta pregleduje, se prijatelj razgovarja dalje po slovensko s študentoma. Policaj pa se nakuha:
„Sie sind hier noch in Oster-reich, da konnten Sie schon noch deutsch reden!"
Doktor stopi iz avta in se postavi pred policaja, češ naj se takoj opraviči pred vsemi tremi potniki za svojo neumestno pripombo, ali pa ga bo prijavil njegovim predstojnikom.
Policaj se je posmehnil in se ni opravičil.
Doktor ga je prijavil.
Že čez kak teden dni je prišel k zdravniku uradnik deželne žandarmerijske komande in ga vprašal, ali ima k prijavi še kaj pripomniti.
„Nič," mu odvrne zdravnik, „kar sem imel povedati, sem vam pismeno poslal."
Potem je uradnik odšel.
Čez dva dni pa se je pri zdravniku čisto nepričakovano prikazal oholi policaj — zdaj v civilni obleki. Govoril je z zdravnikom — po slovensko. In pasje ponižno. V solzah:
Oba slovenska tednika sta poročala o „izkušn|ah”, ki so }ih že ponovno imeli slovenski srednješolci, ko so v avtobusu, ki vozi v Slovenji Plajberk, zahtevali vozovnice v svojem materinem jeziku. O .primeru" je pisal tudi list Kdrntner Tageszeitung v članku z naslovom „Zwischen Spiel und Drama".
Ker je prizadeta slovenska dijakinja, smo prosili profesorja slovenske gimnazije Janka Messnerja, da pove svoje mnenje k posameznim povsem nevzdržnim stališčem, izraženim v omenjenem članku. Svoj odgovor je napisal v nemščini, namenoma in iz več vzrokov: ker gre za odgovor na nemško pisan članek, ker je tudi in predvsem namenjen nemško govorečim so-deželanom In ker je to najboljše jamstvo, da se pri poznejšem prevajanju ne bi kaj Izkrivilo in izmaličilo.
Uredništvo
„Prosim Vas, gospod doktor, ne zamerite mi, da sem Vam rekel tisto besedo na meji. Saj sem tudi jaz Slovenec, ne vem, kako mi je zdrknila taka beseda z jezika! Prosim Vas, potegnite, lepo prosim, nazaj tisto prijavo. Komanda me je še tisti dan, ko je dobila Vaše pismo, suspendirala. Zdaj sem brez službe, pa imam družino in hišo v P. Nikoli več ne bom rekel komu kaj takega!"
Moj prijatelj je človek, pa mu je odpustil.
In žandar se zaveda, da obljuba dolg dela. Pravijo, da zdaj celo sam kako slovensko besedo reče.
Posnemajmo tega zdravnika, kjerkoli in kadarkoli nam bo kdo skušal slovenska usta zamašiti! Kdor sam ukrivi hrbet, kdor se bojazljivo potuhne in se naredi za črva, tega ima vsakdo pravico pohoditi.
f /• M._
durch, dafi ihnen von fragwiirdigen Befrie-dungsjournalisten keineswegs das volle, klare Recht eingeraumt wird, sich mit einer kosmo-politischen Selbstverstandlichkeit auch in den Omnibussen (und Ziigen, und arztlichen War-tezimmern, und Cafes usw.) wie freie Oster-reicher slowenischer Muttersprache zu verhal-ten. Ja, die Verantwortungslosigkeit der Jour-nalisten, der Schopfer — auch der karntneri-schen — offentlichen Meinung!
Dem anonymen Verfasser des genannten unqualifizierten Beitrages in der KTZ empfehle ich Peter Weiss‘ — Gesang vom lusitanischen Poppanz (die Wiener Komodianten haben ihn vor gar nicht so langer Zeit in Klagenfurt auf-gefiihrt). Er wird dann auch die Heftigkeit, das Cholerische Pesjaks plotzlich verstehen: dort, in Afrika, werden die Eingeborenen auch von den eingeborenen Polizisten um einen Grad schlimmer getreten und geprugelt, als von den weifien. Diagnose:	schizogene Selbstverach-
tung. Volle Gultigkeit auch fiir Karnten. The-rapie: unumgangliche tvissenschaftliche Auf-klarung und Schulung der Karntner Journa-listen, offentliche (amtliche) Wertschatz-u n g auch des Slowenischen als Amtssprache in Sudkamten, doppelsprachige Ortsaufschrif-ten, amtliche Werbung (durch Beamte des Landesschulrates in Zeitungen und durch Leh-rer im zweisprachigen Teil des Landes an Ort und SteMe) fiir Anmeldungen zum Slowenisch-unterricht — denn je mehr Sprachen man kann, umso leichter hat man es im Leben, vor allem im Grenzland u. a. Und vor allem: eine echte publizistische Verurteilung jeder sprach-lichen (= nationalen) Diskriminierung mit darauf folgender Disziplinarstrafe, denn Oster-reich ist ein Rechtsstaat mit einem Staatsver-trag, der fiir jeden osterreichischen Staatsbiirger verpflichtend ist. t Janko Messner
P. S. Ob Herr Pesjak Inzvvischen auf den Gedanken gekommen ist, sich bei der SchO-lerin Wieser fiir sein gesetzwldriges Verhal-ten zu entschuldigen, ist mir nicht bekannt. Wenn nicht, wfire es wohl an der Zeit, dafc sich die Postdirektlon um den Fali inter-essierte.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
Prikritim občudovanjem, kar ji je bilo močno všeč. Ko so 9a sneli z drevesa, je ugotovila pogum in možatost v njem, Icfaj, ko je izginila groza z njegovega lica, pa se ji je za-*del ce!o lep moški. Všeč ji je bilo, da se mu ije beseda *Otakr>ila in ga je njena prisotnost vznemirjala. Sedla je k njer»u na posteljo, mu položila roko na čelo, ko pa jo je hotela odmakniti, jo je z zdravo roko prijel in jo stisnil s ioplo hvaležnostjo. Zasmilil se ji je. Pustila je, da jo je brez besede božal po roki in nasmehnila se mu je s prekipevajočimi očmi.
Pripravila mu je zajtrk. Mleko in kruh, kar je bilo dobili. Tudi ona je jedla. On pa je dodal čokolado in prepečenec iz železne pilotske rezerve. Prosil jo je, do bi mu Pripovedovala o sebi. In res mu je povedala eno izmed 'tačic svojega življenja, ki je bila njelj najbolj všeč in katero bi tudi soma najraje živela. Ganila ga je, navdušila, hli razumel, da zdrže ženske v partizanih. Tudi on ji je go-vori1, sicer dokaj skromno, o svoji deželi in o svojem življenju. Venomer je lovil njeno roko, da bi jo božal. Kazal t' je slike svojih domačih in prijateljev iz šolskih let. Očeta bgovca, matere, dveh bratov, vsi so se držali nasmejano ft brezskrbno, tako zadovoljno, kot bi bili prepričani, da te morejo dočakati drugega kot blagoslov na tem in na °tem svetu. O svojih je govoril z velikim ponosom, toda s bohico razočaranja, ki ga ije prinašala vojna. Z zanimanjem je poslušala prvega Američana govoriti o Ameriki.
Tako jima je minil dan. Zvečer je dejal, da je bil to tajlepši dan v njegovem življenju, ki ga ne bo nikoli Pozabil.
Razgovarjala sta se pozno v noč.
Naslednjega dne mu je omenila, da se bo pod noč krnila četa in potem se bosta morala ločiti. Ko ije rekla, ba se ne bosta verjetno nikdar več videla, ga je prevzela ^olost. Zamislil se ije in ji dejal:
„Z vašim poveljstvom imamo dogovor, da nas vračajo v naše baze v Italijo. Pojdite z menoj!"
„Kam? Ne razumem vas," je bila vsa začudena in vznemirjena. On pa je pojasnjeval:
»Povsem razumljivo. Ljubim vas od trenutka, ko sem vas zagledat. Ženska ste, o kateri sem sanjal vso svojo mladost in jo nenehno iskal. Nikdor pa nisem pomislil, da bi Ijo srečal v slovenskih gorah."
»Vi imate gotovo svoje dekle, ki vas čaka doma," je dejala z vprašujočimi očmi, iznenada zaradi ljubezenske ■izjave, ki jo je pilot povedal tako, kot bi jo povabil na turško kavo.
»Imam jo in je nimam. To je ženska, ki ni zame niti jaz zanjo. Poslušajte, Ana, slabo sem spal vso noč in vse sem dobro premislil. Uredil bom z vašimi, če hočete, se poročiva ijutri in kot moja žena greste z menoj."
»To je težko. Moram premisliti."
Njegova ponudba je prišla nenadoma 'kot rešilna bilka. Če bi odšla z njim daleč, kamor ne bo segla roka varnostne obveščevalne službe in gestapa, bi bilo zanjo najbolje. In ta možnost se ji je ponudila sama. Vstala je in odšla pred hišo ter se zazrla v daljavo, kjer so se proti morju izgubljale verige gorovja v motni luči zimskega sonca.
Neznane daljave, ki so jo vedno privlačevale, so postajale dosegljive. Pred njo je vstajal veliki, daljni svet, razkošje velemest; svet, o katerem je brala ali ga videla v filmih, je postal uresničljiva možnost. Končno pa je bil pilot lep moški. Pritegnil jo je že zato, ker je vodil veliko, belo letalo. Vprašala se je, če ga ima rada. Toda drugega ni zaznala v sebi kot navdušenje nad njegovo slepo odločnostjo, s katero jo je hotel imeti in vznemirjenje nad tem, da ga prav nič ne pozna. Tudi Primož se je takoj navdušil, toda drugoče. Nekaj težkega je bilo v njegovem
čustvu, močnega, kar jo je vedno napravilo majhno, če se je spomnila nanj. Ob Američanu pa je njena samozavest rastla. Čutila ije, da bi ga lahko ovila okoli prsta in počenjala z njim, kar bi hotela. Pomislila je tudi na to, da njen pilot nekoč lahko strmoglavi, in bo ostala sama v tujem svetu. Vendar so se vsi pomisleki razblinili, kakor milnat mehurček, če se je spomnila nevarnosti, da jo bodo odkrili. Čudne reči ji je pripovedoval Orlov. Zato je bil beg zanjo edina rešitev, in to kamor koli. Vedela je, da bo privolila, šlo ji je le za to, kako bi bolj prepričljivo povedala.
Vrnila se je v hišo. V kamro je vstopila z očarljivim nasmeškom in sedla k njemu na posteljo. Vprašala ga je, če ima kakšno posebno željo. Želel si je samo to, da mu je pomagala sesti v postelji. Ko se je dvigal, se je oklenil njenih rok in lasje so ji zdrsnili po njegovem licu. Skušal jo je objeti z zdravo roko. Pustila je, da se je nerodno privil k rijej. Nalahko se je odmaknila in ga pogledala z žarečimi očmi. Gledal jo je tako začudeno, kakor svoje vrnjeno življenje, ki ga še prav tako ni mogel doumeti. Preden ji je utegnil kaj reči, se je sklonila prav počasi k njemu in ga ljubko poljubila na ustnice. Obenem se je odmaknila in sedla na posteljo k nogam. Zdaj je bila zanj zopet tako daleč kot nebo brez letala. Vijoličasti somrak je prepredel izbo in nekaj časa sta molčala. Potem jo je vprašal, če si je premislila. Malo je oklevala z odgovorom, potem pa dejala:
»Šla bi z vami, če boste uredili z našimi."
»Ali res?"
.Res."
»Ali me ljubite, Ana?"
»Najbrž. Vse je tako hitro, da se bojim, da je resnično."
»Ali ne verujete v ljubezen na prvi pogled?"
»Ne vem. Imam tako malo izkušenj," je dejala naivno ljubko.
Nasoljeni slaniki
Slanik operemo in ga vedno najprej namočimo. Namaka naj se čez noč. Nato ga od izmečne odprtine proti vratu odpremo, v notranjosti najdemo užitno mlečno žlezo ali več ati manj razvite ikre, pač glede na to, ati gre za samca ali samico. Oboje je užitno; In če je potrebno, morda to dvoje te posebej namakamo. — Potem slanike od glave proti repu ob hrbtenici razpolovimo ali kot temu strokovno pravimo — filiramo. Z manjšim nožem populimo še rebra, in če je kdo zelo natančen, lahko ribo še olupi. Sicer pa to ni potrebno, saj je neverjetno tanka kožica srebrne barve slaniku celo v okras. Zdaj slanike poskusimo, in če so preslani, jih še za kako uro namočimo v vodi. Ponavadi pa to niti ni potrebno, ker bomo tako in tako slaniku še marsikaj dodali, kar ne bo slano ali kvečjemu le malo. Tako pripravljen slanik je že užiten.
DESET ZAPOVEDI
— za žene —
0 Kadar vas popade „pospravljalna mrzlica" , ne terorizirajte cele družine. Stanovanje ni izložbeno okno in človek ni zaradi stanovanja, ampak stanovanje zaradi človeka.
0 Če vam mož pri delu pomaga, ne postanite takoj nervozni, češ saj ničesar ne najde in kako strahotno neroden je.
0 Ne pospravljajte moževe pisalne mize ali njegove Škatle z orodjem, ker boste gotovo vrgle kaj važnega v smeti, pa bo ogenj v strehi.
£ Če zbirate recepte, počakajte, da mož časopis najprej prebere in šele nato si jih izrežite.
£ Ne pokvarite možu teka z neprestanimi vzdihi: „Le kaj naj jutri skuham?"
0 Ne mislite, da je za doma vse dobro. V stari obleki in nepočesani niste ravno prikupni.
0 Mode ne posnemajte za vsako ceno. Če tehtate 80 kg, gotovo ne boste nosili mini kril.
0 Dopoldne se ne sprehajajte v nočni srajci po stanovanju, pa če je še tako zapeljivo lepa in četudi je nedelja.
0 Tudi ne hodite spat z navijalkami na glavi in debelo oblogo mastne kreme na obrazu.
0 Ne razstavljajte vseh kozmetičnih pripomočkov v kopalnici. Če že uporabljate majhne lepotne trike, jih rajši shranite v predal.
— za može —
0 Ne bodite prijazni le do drugih in ne mislite, da se doma lahko neovirano predajate slabi volji.
0 Utrujenost ni le vaš privilegij. Tudi žena sme biti včasih utrujena in pomoči potrebna.
0 Če vas žena vpraša, kakšno obleko naj obleče, ji svetujte. Saj se lepo obleče, da bi tudi vam napravila veselje.
0 Ne preklinjajte pred otroki, kajti zaman boste zahtevali, da vas otroci ne bodo posnemali.
£ Če ste napravili napako, jo tudi priznajte. Ne bo vam padla krona z glave.
Q Kosilo in večerja niso zaradi poslušanja in glasnega komentiranja radijskih poročil, ampak včasih tudi zato, da se družina med seboj pomeni,
0 Kadar imate goste, ne smete pozabiti na hišno gospodinjo. Natočite ji kozarec in pohvalite jo, čeprav je „le vaša žena".
0 Kadar se vrnete s službenega potovanja, se pomenite z družino in se ne zaletite najprej k televizorju.
0 Do žene bodite pozorni in ji kupite za rojstni dan darilo, toda imejte nekoliko fantazije in je ne sprašujte neprestano, kaj bi hotela imeti. Presenečenje ima namreč svoj čar!
Q Če vam žena pripoveduje, jo poslušajte in ne zehajte. Pripovedovanje ni le pravica zakonskih mož.
SLANIK S KROMPIRJEVO SOLATO: slani-kove filete polijemo s kisom in z oljem, dodamo morda tudi malo čebule in pustimo, da malo stoje. Nato pripravimo navadno krompirjevo solato (lahko bi bila tudi krompirjeva majoneza), jo dekorativno zložimo na krožnik, povrh pa okrasimo z razrezanimi slanikovimi fileti. Uporabite lahko še kislo kumarico, vloženo papriko, zeleni peteršilj, drobnjak ali kaj podobnega.
SLANI KOVA SOLATA PO HAMBURŠKO: to solato sestavimo iz kuhanega, na kocke narezanega krompirja, ravno tako narezanih kislih kumaric in kislega olupljenega jabolka. Solato zgotovimo z vinom, limonovim sokom, povežemo z majonezo, popravimo pa še z žličko gorčice in s poprom, in zelo malo solimo. Nato ji primešamo na rezance nare-
Poskusite!
PUSTNI KROFI
Za 1 kg moko vieml 7 dkg kvasa, 10 ilic mleka in 2 žlici sladkorja tor pusti, da so dvigne. V skledo s moko vlij V. I toplega mleka, 10 dkg sladkorja, 0—10 rumenjakov, V* I kisle smetane, 4 žlice ruma, 10 dkg surovega masla ali margarine, vanilijo, naribano limono, sol In vihajani kvas. Vzhajano testo deni na desko in ga narahlo zvaljaj za pol prsta debelo, nato razreži okrogle krpe, deni na eno za leinlk marmelade, pokrij z drugo krpo, stisni ob krajeh in te enkrat izreži z malo manjiim obodom, nato deni krof na desko, da vzhaja. Vzhajane devaj v vročo mast, za trenutek pokrij, da še vzhajajo in ko so rumeni, jih obrni. Ocvrte polagaj na mrežo, da se odtečejo,
KROMPIRJEVI KROFI
Deni na desko SO dkg kuhanega pretlačenega krompirja, SO dkg moke, 8 dkg maičobe, 8 dkg sladkorja, 1 jajce, sol in 4 dkg kipečega kvasa. Napravi krotke, ki Jih nadevaj z marmelado, deni na pomazan pekač, da se dobro dvignejo, jih pomaži z jajcem in v pečici lepo rumeno speci.
RAHLI FLANCATI
Naredi na deski mehko testo is Vi I ostre moke, I rumenjakov, soli, 2 kozarcev kisle smetane, 4 žlic sladkorja in pol kozarca vina ali soka 1 limone. Zgneti testo v tri hlebčke, vsakega razvaljaj na tanko ter odreži kvadrat ali pravokotnik, v vsakega pa zareži po dve zarezi. Takoj jih ocvri bledorumeno in potresi z vanilijevim sladkorjem. Preden jih donet v mast, jih te na roki malo raztegni, zvij v polža in nato ocvri.
zane slanike, lepše koščke pa spel prihranimo za dekoracijo. Šolala je boljša, če nekaj časa stoji. Preden jo nameravamo ponuditi, jo oblikujemo v stožec, obložimo s koščki slanika, Obrizgamo z majonezo in po svoje — podobno kot krompirjevo solato — okrasimo.
SLANIK S KISOM IN OLJEM: slanikove filete polijemo s kisom (tega primerno razredčimo, vendar mora biti nekoliko močnejši kot za šolalo), dodamo na kolobarje ali na lističe narezane čebule, lahko tudi malo popramo, prilijemo olja in pustimo, da nekaj ur ali pa celo čez noč stoji, ker bo jed potem še boljša.
SLANIK PO DANSKO: pripravimo slanik s kisom in čebulo (olje tokrat opustimo) 'in ga čez nekaj časa, najbolje pa šele drugi dan, pomešamo z gosto kislo smetano. Pred tem seveda odvečni kis odlijemo.
ROLMOPS: za rolmops izberemo manjše slanike, jih namakamo, filiramo, odstranimo rebra, nato pa zložimo na desko, tako da je kožica spodaj, na vsak filet potožimo košček čebule in košček kisle kumarice, to prebodemo s špilo, uvijemo in še enkrat prebodemo. Rolmops zlažimo v kozarec ali polaščeno posodo, vmes lahko vložimo lovorov list in
B Jabolka hitro olupimo, če jih polijemo z vrelo vodo.
■ Kako spoznamo, če so jajca sveža? V liter vode raztopimo 12 dkg kuhinjske soli in damo vanj jajca. Popolnoma sveža jajca bodo padla na dno. Jajca stara pet dni, se bodo dvignila do sredine. Če so pa jajca stara osem ali več dni, bodo plavala na površini. Čim starejša so jajca, tem hitreje se dvigajo na površino.
I Kuhinjsko pohištvo, vrata in okvire oken očistite z okisano vodo, ker milo škoduje oljni barvi.
DROBNI NASVETI
■	Prah boste odstranili s knjig s svileno krpo.
■	POMLAD V NAŠI KUHINJI: Vsi se veselimo pomladi, le gospodinje včasih težko občutijo pomanjkanje zelenjave ali svežega sadja, ki bi vsebovalo prepotreben vitamin C za telesa naših otrok. Zato bi vas radi spomnili na nekatere manj znane vire C vitamina. šipkov čaj z limono: v vrelo vodo nasujte šipek, nato potegnite posodo na stran in jo pokrijte ter pustite vsaj dve uri. Limonov olupek ali nekoliko soka dodajte na koncu. Če dva do trikrat dnevno pijemo tak čaj, bomo le pridobili nekaj vitamina.
nekaj zrn popra, zalijemo pa jih s kisam. Vzamemo kis za vlaganje in ga razredčimo s tretjino vode, v kateri smo prekuhali žlico gorčičnega semena. Posodo zavežemo in hranimo na hladnem. Rolmops je dober šele čez nekaj dni, razen tega pa mu kis drobne kosti popolnoma zmehča.
Čiščenje steklenic
Če steklenice stoje dalj časa nepomite, je z njimi precej dela, preden jih očistimo. Najprej jih dobro splaknemo, da se u-mazanija odmoči. Nato jih do polovice napolnimo z mrzlo vodo in natresemo vanje v prah zdrobljeno oglje. Steklenice večkrat dobro potresemo, da se nesnaga odloči, nato jih pomijemo še s toplo vodo.
Očistimo jih lahko tudi takole: do polovice jih napolnimo s svežemi krompirjevimi olupki, nato jih napolnimo z vodo, zamašimo in pustimo na toplem nekaj dni, da začne vsebina vreti. Nato vsebino dobro potresemo in steklenice do kra-
ja pomijemo. Ako prvič ne uspemo, postopek ponovimo.
Steklenice, v katerih smo hranili močno dišeče tekočine, pomijemo tako, da jih do polovice napolnimo z vodo, prilijemo nekoliko žveplene kisline in jih pustimo nekaj dni zaprte. Nato jih splaknemo z mlačno vodo.
Mastne steklenice od olja ali od drugih mastnih tekočin napolnimo z zelo vročo raztopino sode ali z mešanico vode in solne kisline. Tako jih pustimo nekaj dni, vmes pa večkrat dobro pretresemo. Nato jih pomijemo s toplo čisto vodo. Tako očistimo tudi zanemarjene
steklenice od mleka.
Zelo mastne steklenice od olja in masti čistimo z lesnim pepelom. Pepel natresemo za nekaj ur v steklenice in jih večkrat dobro pretresemo. Nato steklenice splaknemo s toplo vodo in osušimo.
Poznamo še en način čiščenja: v steklenice damo žlico pralnenga praška, na koščke-natrgan časopisni papir in čimbolj toplo vodo. Z dlanjo zamašimo vrat in steklenico večkrat stresemo, dokler se papir povsem ne razpusti. Vsebino pustimo še nekaj časa v steklenici, nato jo izlijemo in steklenico umijemo s toplo vodo.
Ton« Svetino: UKANA - Tone Svetino: UKANA - Tone Svetino: UKANA - Tone Svetino: UKANA - Tone Svetino: UKANA - Tone Svetino: UKANA - Tone Svetino: UKANA
»Poslušajte me! Bil sem vedno prepričan, da ni prave ljubezni, razen tiste na prvi pogled. To nas obsoja na iskanje in izbiranje. Vendar je resnično," ije dejal s strastjo in ognjem v očeh.
»To je vera, vredna velike ljubezni. Možno pa ije, da je tudi slepilo," se ‘je grenko nasmehnila.
»Ni slepilo. Od takrat, ko sem zagledal vas, vem, da je res."
»Bojim se vaših besed. Pri nas pravijo, do v vojni ni dobro ljubiti. Mnogo odpovedi zahteva od posameznika."
'Pilot se je nasmehnit: »Svet res postaja majhen. Tudi nom so pridigali le o odpovedih, šola, cerkev in država. Vedno pa so nas privlačile stvari, ki so nam jih prepovedovali. In verjetno tudi vos."
»Oh, pa kakol*
»Prepričan sem, da nama Ije to srečanje naklonila usoda."
.Mislite?" se je toplo nasmehnila. »Jaz sem mnenja, da je bilo slučajno."
»In kaj mislite, da je bolje?"
»Ne vem. Ne verjamem v usodo, se je ne bojim in jo celo izzivam. B6jim po se slučajev. Pred njimi trepetam in sem nemočna. Človeka večkrat pogubi slučaj kot pa usoda."
»In kaj je za vas potem moški? Slučaj ali usoda?"
»Moški je usoda za žensko, ljubezen pa slučaj."
»Zonimivo. Všeč mi je, da znate misliti in da vznemirjate. Pri nas to znajo samo redke ženske. Preveč praktične so in vase zaverovane. Zato so čustveno siromašne. Če bi vas pripeljal domov, bi v moji četrti ponoreli od zavisti.
Zmračilo se je. Prižgala je petrolejko, ki je v okajenem cilindru drobno in utrudljivo utripala. Sence so bile tople to dobre. Zagrinjate so in združevale.
Ponoči se je četa vrnila. Orlov je našel Ano, bedečo pri Američanu. To mu ni bilo všeč. Tudi njen nenavadno srečni izraz ga je presenetil in silil k razmišljanju. Slutil pa ni, kaj se je dogodilo. S komandirjem sta legla na peč. Po klopeh in po tleh pa so ležali drugi. Ko je Pajk utrnil luč, je Orlov malo počakal, da so zasmrčali, potem pa se je pritisnil k dekletu. Rahlo se ga je ubranila, toda ni se dal ugnati. Objel jo je okoli vratu in jo prižel k sebi. Rekla mu je, da je bolna, potem jo je pustil, se prevalil in zasmrčal.
Dolgo ni mogla zaspati. Premišljala je, kako bi mu povedala. 'Iskala je besed in vedela, da bo težko.
Naslednjega dne je odlašala vse dopoldne in zbirata moči, da bi se pogovorila. Orlov je bil nekam čuden, vase zaprt in kratkih besedi. Dopoldne se je razgovarjal z letalcem. Tolmačila je In s strahom opazovala prebliske komandirjevih oči, kadar se je letalec mehko zagledat vanjo. Orlov je povedal Američanu, da ga bo popoldne poslal s kurirji v divizijski štab. Ko je Luis povprašal, če je govorila z njim, se je zmedla in težko obvladala. Orlov je čutil, da imata nekaj med seboj, kar mu Ana ni prevedla, zato je končal razgovor. Dobila ga je zunaj ob drveh. Prosila ga je za razgovor.
Premeril jo je z vprašujočim pogledom. Ko mu je rekla, da bi rado govorila na samem z njim, je dejal: »Celo tol", vendar je prikimal, šla sta proti gozdu, kjer se je odpiral pogled na dolino. Obstala sta med drevjem. Naslonil je široki hrbet na drevo in vprašal:
»No, kaj je s teboj?" Skušal je biti malomarno ravnodušen.
»Veliko prošnjo imam, pa se je ne upom izreči," je zajecljala. »Bojim se, da bi me napačno razumeli."
»Povej, kar koli si želiš, brez ovinkov In brez predsodkov. Vedno sem ti ustregel, če je bilo v mojih močeh."
Ko mu je 'povedala, da bi se poročila in odšla v Italijo, se je Orlovu spremenil izraz kot človeku, ki mu preberejo smrtno obsodbo. Poslušat jo je do konca okamenelo miren, pogled pa mu je temnel v razočaranju. Odmikal se je. Nazadnje sploh ni poslušal njenih utemeljitev. Govorila je jeoljaje, v stavkih, ki si jih je ponoči izmislila in so se ji zdeli sedaj brez vsebine. Ko je obmolknila v zadregi, je Orlov dejal ledeno:
»Zakoj? Ali nismo bili dobri s teboj?"
Ona pa je bila s svojimi odgovori pri kraju In ni vedela, kaj bi se še domislila. Pred njo je sta! Orlov z namr-šenimi obrvmi in oči je imel na pol priprte. Samemu sebi se je zazdel majhen, smešen, slep in krivičen. Primoža, najboljšega mitraljezca, je zavrgel zaradi nje. Zamerit se je Gorazdu. Sprl se je s Pajkom. Jezen na Bliska.
»No, Orlov, ali lahko odidem? Nič nisi odgovoril."
Potem se je zdrznil: »Jaz slepi norec. Mrena mi je padla z oči. Seveda, Amerika. Kar pojdi! Cimprejl Kamor koli! S komer koli. Povem ti pa, da daleč ne boš prišla,' je izbruhnil in nadaljeval: »Nekdo mi je dejal: pazi se Orlov, kačo greješ na svojih prsih. In prav je imel," je tragično zakrilil z rokami.
Njegove besede so jo zmedle. Prepričana je bila, da se bo upiral in norel. Njegove kratke besede pa so bile nevarne. Spreletelo jo je in pomislila ije na to, da že vse vedo ali sumijo. Vztrepetala je kot človek, ki se ustavi na robu močvirja. Brezupna tesnoba jo je zdramita, da mora nazaj. Na ves glas je krčevito zajokala, da se ji je vse telo treslo.
»Nisi me prav razumel, tovariš Orlov. Nisi! Nisil Prosim te! Vedela sem, da me ne boš hotel razumeti. Ne maram nikamor! Prosim te, da ostanem v četi. Zakaj me noče* razumeti?"
(Dalje v prihodnji številki)

C. B. GLIFORO
To je bil zanj šok. Stresel se je, kot da mu je telo prešinil električni tok, nato pa se je pomiril, skoraj ohromel. Sedel je — ali bolj padel — na star zaboj. Tako je nekaj časa občepel kot brez zavesti, z otopelimi čuti, brez misli.
Počasi je prišel k sebi, pogledal naokrog in se vprašal, kako je prišel na Podstrešje. Umazana žarnica je visela natančno nad njim in motno osvetljevala prašno podstrešje. Zakaj je prišel sem?
Prišel je zaradi nečesa, po nekaj, kar je bilo v starem zaboju, na katerem je sedel. Ah, da, album — album! Zaradi obletnice!
Spomnil se je vsega. Bila je sobota. Kot navadno je zgodaj vstal in pustil Elizabeth spati. Tisti dan je bila obletnica poroke. To je bilo treba proslaviti. Začel je misliti na minula leta in spomnil se je albuma. Že dolgo |a nista gledala in nenadoma je začutil željo, da bi ga prelistal. To ga je pripeljalo na podstrešje, kjer je v Polmraku brskal po preteklosti.
Slučajno je našel pisma, pisma, ki so sedaj ležala razsuta po tleh, ka-•for jih je spustila njegova drhteča toka.
Pisma, napisana za Elizabeth! Lju-“avna pisma! Stara, vendar ne popolnoma stara.
Skušal je vstati. Kot grde sanje. Toda ne, to niso sanje. Sonce je pripekalo in z rokavom si je obrisal če-*o> se sklonil in pobral razmetana pisma s prašnega poda ter z njimi V rokah odšel s podstrešja.
Sel je mimo Elizabethine spalnice, Prisluhnil, in ker ni slišal nobenega suma, je stopil v kuhinjo, da bi pripravil kavo.
Nato je zgoraj zaslišal premikanje, gotovo je zaduhala vonj kave. Čakal je, da bo prišla dol.
»Dragi, srečna obletnica!"
Sedel je, jo gledal, slišal jo je, pa pl odgovoril. To je bila njegova žena, Je pomislil grenko. Rad jo je imel in Poročil se je z njo. Ali jo še ljubi?
to vprašanje ni mogel odgovo-£*ti. In zato jo je nepremično gledal. Doslej je menil, da je lepa. Toda nič Več ni bila privlačna.
»Matt...“
Nato je zagledala pisma na mizi. topila je bliže, on pa je vsako nje-P® kretnjo radovedno opazoval. Dbleko je imela lepo in čisto, lase Počesane. Še nikoli ni prišla k zajtrku v spalni srajci ali z navitimi ‘asmi.
Pogledala je pisma, nato pa njega. iedaj je verjetno dojela povezavo ^jcd temi pismi in njegovim vede-Jtjcm. Toda ni stopila k mizi in vze-*a pisem. Namesto tega je vprašala:
»Kaj je to?"
.»Stara pisma!" Njegov glas ni bil ?‘ti jezen niti očitajoč. Samo suh, brezbarven, grenak.
»Čigava so?"
•Tvoja."
»Moja?"
»Od Paula Hammonda."
. »Od Paula Hammonda?" Namrši-a je čelo in se skušala spomniti.
»Kaj se ga ne spomniš?"
On se je spominjal. Poročila sta
junija, v decembru pa sta spoznala Hammonda. Bil je visok, lep, samozavesten. Do Elizabeth je bil zelo Pozoren. Matt se je spominjal, kako ?*u je bilo tedaj všeč, da je njegova ena všeč tudi drugim moškim. Ni-?°li ga ni skrbelo. Zaupal ji je. Po-leg tega sta bila poročena komaj šest mesecev.
»Slučajno sem jih našel. Morda jih jj® hi smel brati, toda prebral sem
. Ni bil prepričan, da ga je to, da le pisma prebral, napravilo zadovoljnega. Vendar je bolje, če mož pozna r®$nico, pa naj bo takšna ali drugačna.
»Kako naj se vede moški, ko vidi Reženj pisem, namenjenih njegovi
Za hip jo je pogledal. Ne, nič ec se mu ni zdela lepa.
»Draga moja Elizabeth ... tako se a pisma začenjajo."
»Toda to so stara pisma!"
Pokimal je.
„Paula Hammonda nisi poznala pred poroko. Torej jih ni mogel napisati, preden si postala moja žena."
Sedla je, pisem pa se ni dotaknila.
„Beri!“ ji je rekel.
„Nočem!“
»Niti ni potrebno. Gotovo dobro veš kaj je v njih."
„Ne želim jih brati!" je počasi rekla. Zdelo se je, kot da njen glas prihaja iz daljave.
„Ne spomnim se točno besed, vem pa, kaj piše."
»Si jih pogosto brala?"
»Nisem, spomnim pa se, kaj piše v njih."
»Seveda si ga ljubila?"
»Ne, nikoli tako kot tebe."
»Dovolila pa si, da je bil tvoj ljubimec."
Ni je gledal, toda čutil je, da je prikimala.
»Sta imela razmerje?"
Spet je prikimala.
Strmel je v zid, v tapete z majhnimi kuharji in njihovimi belimi kapami. To je bila njuna kuhinja, Elizabethina in njegova.
»To je najin dom. Tu sva skupaj živela. Vse sva delila in bil sem srečen. Toda ti...“
»Tudi jaz sem bila strečna, Matt."
DOMISLICE
#	Zlahka najde jajce tisti, ki hoče v njem najti dlako.
•
#	Ves svet je kozmetični salon, ker vsakdo izmed nas hoče veljati pred vsemi drugimi za najlepšega.
•
#	Edini in najmočnejši motor, ki ne potrebuje nobenega goriva, je sebičnost.
•
#	Resnično velik človek je tisti, ki lahko Iskreno prizna, da smo vsi — ljudje.
•
#	Če ne moreš nikdar nikogar pohvaliti, ne pričakuj tudi sam nobenega priznanja.
•
#	Nikomur ni mogoče vzgojiti, če se tudi sam ne vzgaja.
#	Najlaže je lagati samemu sebi.
•
#	Strah še ni previdnost, ampak utegne biti začetek zmedenosti.
•
#	Tveganje mora prevzeti vselej tisti, ki se komu zaupa, ne pa tisti, ki uživa zaupanje.
sem pozabila tudi na Paula Hammonda. O, bog, zakaj neki sem jih
»Ljubila pa si drugega."
»Ne, vedno sem ljubila tebe!"
»Človeško življenje se nadaljuje na tistem, kar je bilo prej. Danes je nadaljevanje včerajšnjega dne, jutri je nadaljevanje današnjega dne. Vse je povezano, sicer razpade. Moje življenje ni takšno, kot sem mislil."
Stekla je iz kuhinje. Slišal je, kako je zaprla vrata svoje sobe. Dolgo je sedel na istem mestu. Ko je nazadnje vstal, se je čutil praznega, brez vrednosti.
Šel je gor. Pred njenimi vrati je obstal in se spomnil, kako je nekoč zaklenila vrata. Kdaj je že bilo to? Da, seveda, kmalu po poroki, čez manj kot eno leto. In zaklepala se je dolge mesece. Nikoli mu ni bilo jasno zakaj. Zaradi nečesa, kar je on storil? Ali morda zato, ker ni ustrezal idealu moža, kot si ga je zamišljala? Zelo je trpel, pa mu je le uspelo pozabiti. In kdaj je bilo to? No, v decembru se je začelo in trajalo vso zimo in pomlad.
To je bil čas Paula Hammonda.
Matt je odprl vrata. Elizabeth je sedela na postelji. Stopil je k njej in dolgo stal pri njej, dokler ni spregovorila.
»Pozabila sem na ta pisma, kot 002 ida.
sploh hranila!"
»Zaklepala si se."
»O, Matt!"
»Medtem ko je bil Hammond tvoj ljubimec."
»Nikogar nisem ljubila razen tebe."
»Potem si me spet vzela k sebi. Bil sem tako srečen. Mislil sem, da si mi odpustila nekaj, česar sploh nisem vedel, kaj naj bi bilo. Ti pa si ves čas...“
»Saj se je nehalo. Spomni se. Paul je hotel, da pobegnem z njim. Bila sem v hudi skušnjavi. Paul je znal ravnati z ženskami.
Potem sem prišla k sebi. Nisem ga ljubila. Samo tebe!"
Seveda je lagala. Šla je v svojo sobo, da bi si izmislila to laž. Če ni ljubila Hamonda, zakaj je potem hranila njegova pisma?
»Hotela sem ti povedati, pa nisem imela poguma ... Bala sem se, da bi te izgubila. Sedaj mi je ljubo, da tega nisem napravila. Bila sva tako srečna."
Ta soba je bila polna spominov na njuno skupno življenje. Krhke svetilke in stekleničke s parfumi, ki jih ji je kupoval, cvetje, oba sta imela rada cvetje. Intimna soba, njuna soba ...
»Kje sta ljubimkala s Hammon-dom?"
Ni odgovorila. Ni bilo potrebno. Vedel je za odgovor po strahu iz njenih oči.
Zgrabil je za bližnjo blazino in ji jo potisnil na obraz. Njene roke so se nemočno dvignile, nato pa padle kot jesensko listje.
Ostal je sam v sobi.
Junijski dan je bil neverjetno lep. Trava, cvetje in drevje so se razkošno lesketali v soncu. Neuničljivo življenje, ki se nenehno obnavlja in ne prizna smrti, se je obdržalo v vsakem zvoku in vonju narave.
Matt pa tega ni opazil. Sedel je pod nadstreškom in se gugal v stolu. Ves dan so prihajali sosedje in gr spraševali:
»Kako pa je to, Matt, če si petde-
set let poročen? Kaiko je, kadar praznuješ zlato poroko?"
Za dobre volje
Ko se je gost, ki je bil povabljen na večerjo, zelo pozno spomnil, da bi bilo treba iti, je rekel ob slovesu:
JJpam, da vas nisem predolgo zadrževali"
„Ob, ne, ne! Ob tem času tako ponavadi vstajamo," hitita zaspana gostitelja.
„Darilo za rojstni dan moje žene je zame največja skrb skozi vse leto," prijatelj razlaga Škotu.
„]az pa ljubim svojo ženo tako zelo, da zame ni nikoli starejša. In tako prištedim ves denar za darila."
Yehudi Menuhin je bil povabljen na obisk. Gostiteljico je hotel počastiti in ji rekel:
„Violina, na kateri bom danes igral vaši družbi, je stara dvesto let."
Gostiteljica:
„Za to priložnost bi si pa že lahko priskrbeli kakšno novo violino. No,
upajva, da tega ne bo opazil nihče od gostov."
„Kakšne težave pa imatef" ga prijazno vpraša zdravnik.
„Zvecer mi nabreknejo noge," toži pacient.
„Voda, moj dragi," hitro ugotovi zdravnik.
„In večkrat me tako boli okoli žolča."
„Kamni, nič drugega kot kamni!"
„In večkrat me zapušča spomin."
„To pa apnenec, prav gotovo apnenec."
„Imenitno, kaj vse ste odkrili!" vzklikne bolnik. „Zdaj potrebujem samo še gradbeno dovoljenje!"
„Samo zaradi tebe se ločujem z Alenko, da veš!" reče zet svoji tašči.
Tašča, ki je zeta napačno razumela, trepeta z očmi, zardi in zašepeta: „Ah, Božidar!"
sdovenska knjige
VSAKA KNJIGA SAMO SlL.
2.-
Julija Bračič: GRAŠČINSKI STRAOARJI (Slov. večernice), 176 str., br. Anton Fakin: IZ ŽIVLJENJA RASTLIN, 96 str., ilustr., br.
0'Flaherty: IRSKE SLIKE, 52 str., br.
Jordan Jovkov: KO BI MOGLE GOVORITI, 216 str., br.
V BOJU ZA SVOBODO, izbor črtic, 176 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
4.-
o Oskar Hudales: POSTELJA GOSPODA FIBRIHA, 88 str., Ilustr., br. O Kristina Hafner: ŠIMNOV LIPE, 112 str., ilustr., br.
O Tone Seliškar: JANKO IN METKA, 96 str., ilustr., br.
O Josip Ribičič: ČIRIMURČKI, 80 str., ilustr., br.
O Arnošt Adamič: LJUDJE V VIHARJU, 96 str., ilustr., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
6.-
Jakob K. Heer: BERNINSKI KRALJ, 200 str., br.
Adam Milkovič: POTEPUHI, 56 str., ilustr. ppl.
Malo Lovrak: TOVARIŠIJA PETRA GRČE, 140 str., Ilustr., br.
N. Telešov: SIBIRSKE POVESTI, 96 str., ilustr., br.
Dr. France Jaklič: ŠKOF FRIDERIK BARAGA, 240 str., Ilustr., br.
8.-
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
o Julius Fučik: ZAPISKI IZPOD VEŠAL, 92 str., br.
O Friedrich Michael: GOSPA Z DOBRIMI PRIPOROČILI, 168 str., br.
O H. G. Wells: ČASOVNI STROJ, 92 str., br. o John Bralne: PROSTOR V VISOKI DRUŽBI, 160 str., br.
O MLADOST V BOJU, zbornik, 128 str., slik. priloge, pl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL. 10*—
•	Isaac Asimov: DRUGA VLADA GALAKTIČNE DRŽAVE, 144 str., ppl.
•	Aleksander Beljajev: GLAVA PROFESORJA DOUELLA, 132 str., ppl.
•	Vasco Pratolini: DEKLETA IZ SANFRED1ANA, 96 str., ppl.
•	Finn Soeborg: TAKŠNI SO PAČ, 140 str., ppl.
•	Bonait Istrati: KIRA KIRALINA, 124 str., ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
o George Sand: MALA FADETTE, 180 str., ppl.
O Adalberto Ortiz: JUYUNGO, 228 str., ppl.
O Arthur Omre: BEG, 212 str., br.
O Julija Bračič: GRENKA ROŽA, 224 str., ppl.
O Radivoj RehariVIPAVSKE POVESTI, 128 str., pl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
12.-
15.-
Anatale France: ZLOČIN SILVESTRA BONNARDA, 240 str., pl. Jurčič-Kersnik: ROKOVNJAČI, 204 str., ilustr., br.
Agatha Criestie: PENEČI CIANID, 152 str., pl.
Stane Šušteršič: KOVAČI LEPŠIH DNI, 184 str., ilustr., ppl.
Jack London: OTROCI MRAZA, 192 str., ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
O Jara Ribnikar: ZMAGA IN PORAZ, 160 str., pl.
O Meto Jovanovski: NABREKLE ZVEZDE, 116 str., ppl.
O Jože Knaflič: IZDAJALEC GOGO, 108 str., kart.
O Aidous Huxley: GROTESKNI PLES, 316 str., br.
O Aleksander S. Puškin: DRAME, 316 str., ilustr., pl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL
18.-
20.-
Ivan S. Turgenjev: OČETJE IN SINOVI, 248 str., slik. priloge, ppl. Boris Režek: ŽELEZNI KRIŽI, 244 str., ppl.
Selma Lagerlof: GOSTA BERLING, dve knjigi skupaj 460 str., br. Jelenc-Vdikonja: SERVIRANJE, 344 str., ilustr., pl.
Stendhal: RDEČE IN ČRNO, dve knjigi skupaj 652 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠOL.
O Šiefon Žeromski: PRED POMLADJO, 248 str., ppl.
O Rok Arih: ZATO, zbirka črtic, 188 str., pl.
O Jakob lij in: VELIKI TEKOČI TRAK, 396 str., pl.
O VVMIiam Faulkner: SVETLOBA V AVGUSTU, 448 str., br. O Janko Kersnik: ZBRANO DELO, 4. knjiga, 352 str., pl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
25.-
30.-
Fjodor M. Dostojevski: MLADENIČ, dve knjigi skupaj 812 str., br. Renata Vigano:NEŽA GRE V SMRT, 232 str., ppl.
Honore de Balzac: IZGUBLJENE ILUZIJE, 2 knjigi skupaj 764 str., br. Glaudio Puglisi: ZADNJA URA, 180 str., ppl.
Stane Terčak: UKRADENI OTROCI, 272 ilustr., ppl.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.
40.-
O Ciril Zlobec: MOŠKA LETA NAŠEGA OTROŠTVA, 184 str., ppl.
O Frantz Fanon: UPOR PREKLETIH, 308 str., br.
O Mira Miheličeva: MAVRICA NAD MESTOM, 264 str., pl.
O Fronce Bevk: POT V SVOBODO, 372 str., ilustr., pl.
O Gyula lllyes: UUDSTVO S PUSTE, 312 str., pl.
Izbor obsega v glavnem antikvarlčne knjige, ki so na zalogi samo v enem Izvodu. Zato svetujemo, da sl jih oskrbite takoj, predno bodo razprodane. Posamezne knjige lahko naročite tudi po poiti.
KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA' CELOVEC WULFENGASSE
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, U. 2.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt
—	10.00 Iz opernega sveta — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert —■ 15.30 Voščila —■ 17.10 Pisano sobotno popoldne
—	18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 20.10 Od melodije do melodije —
21.00	Melodije iz Leharjevih operet — 22.20 Plesna glasba.
Nedelja, 14. 2.: 6.10 Stara orglska glasba iz Poljske — 6.35 Ljudska glasba iz Avstrije — 7.40 Ljudske viže — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Mjahen večerni koncert — 18.30 Razgovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 15. 2.: 5.05 Pihalna godba — 9.00 Pravljice iz vsega sveta — 10.00 Mirovne pogodbe brez miru — 10.45 Nobelovi nagrajenci odkrijejo atom —
11.00	Na štajerskem plesišču — 14.30 Knjižni kotiček
—	15.00 Komorna glasba — 16.15 Zaposlitev otrok —
16.30	Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Avstrijske radijske Igre po letu 1945 — 21.30 Ljudska glasba.
Torek, K. 2.: 5.05 Godba na pihala — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.20 Mojstri glasbe v ogledalu svojih del — 10.45 Dobrotniki človeštva — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Za mladino — 14.45 Ljudska prosveta
Berner Obertand
Gesucht freundliche Tochter, nichl urrter 18 Johren, als S e r v i c e - An-fangerin, daseibst gesucht Junge Tochter zur Kinder-Betreuung und etvvos MHhtlfe im Haushatt. Sehr g ut bezablfe S tet len, nettes Arbeitskiima. Otterten an: Fomilie Lugirrbuhl, Hotel Niesen, Tel. 033 — 54 36 26, CH 3703 Aeschi am Thunersee/BE (Schvveiz).
na Koroškem — 16.15 Zaposlitev otrok — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Ka-baretistična suita.
Sreda, 17. 2.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Sodobna književnost — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče In koncert — 11.00 Mednarodne koračnice — 14.30 Koroška včeraj in danes — 16.15 Zaposlitev otrok —
16.30	Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni —
18.00	Oddaja Industrije — 19.15 Jezik domovine —
20.10	Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
četrtek, 18. 2.: 5.05 Pihalna godba — 9.30 Vesele note — 10.00 Slavne žene v svetovni zgodovini —
10.30	Moskovsko gledališče — 10.45 Avstrijska zgodovina —- 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Diletto musicale — 16.15 Zaposlitev otrok — 16.30 Radijski list za otroke —
17.10	Pustni koncert — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 19. 2.: 5.05 Pihalna godba — 9.00 Znane violinske sonate — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 10.00 Kužne bolezni bič človeštva — 11.00 Pesem in glasba iz štajerske — 14.30 Koroški profili — 14.45 Koroški avtorji: Herbert Strutz — 15.00 Ljudska umetnost italijanskih mojstrov — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroške pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice —
19.15	Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.20 Preko meja.
Slovenske oddale
Sobota, 13. 2.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 14. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 15. 2.: 13.45 Informacije — Mesečna gospodarska panorama.
Torek, 16. 2.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Na obisku v kmetijski šoli v Podravljah.
Sreda, 17. 2.: 13.45 Informacije — Matilda Košutnik: Prah izpod postelje, veseloigra.
Četrtek, 18. 2.: 13.45 Informacije — Otroci pojo — Koroški kulturni pregled — Slovenske narodne — Cerkev in svet.
Petek, 19. 2.: 13.45 Informacije — Poper in sol.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 13. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.TO Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vedri zvoki — 12.10 Komorni orkester radia Zagreb
—	12.40 Poje Zlata Ognjanovič — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Od vasi do vasi — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča — 20.00 Nove melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 14. 2.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncert iz naših krajev —
10.05	še pomnite, tovoriš! — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci —
13.30	Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri —
14.30	Humoreska tedna — 14.50 Godala v ritmu —
15.05	Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.15 Med Beethovnovimi sonatami — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 15. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Vice Vukov in Tereza
TV AVSTRIJA 1
Sobota, 13. 2.: 15.20 ORP-koncert — 16.15 Za otroke
—	17.00 Beatclub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno —
18.50	Dober večer v soboto želi Heinz Canrads —
19.16	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pozdravljen ZOrich, pozdravljen Dunaj
—	21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Kriminalni film.
Nedelja, 14. 2.: 15.45 Za otroke — 16.20 Cappuccetto
—	16.40 Fllpper — 17.05 Kontakt — 17.35 Oknar —
18.05	Otrokom za lahko noč — 18.10 Bonanza — 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport —
20.15	Duet v mraku, komedija — 21.45 Pesmi, dueti in parodije iz treh stoletij — 22.45 Čas v sliki — 23.00 Iz moje knjižnice: Ernst Waldbrunn.
Ponedeljek, 15. 2.: 17.00 Mednarodni športni teden v Sapporu — 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Avstrija v slikah — 18.50 Melodija stvari — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kobra prevzemite: Igra brez omejitve — 21.00 Telešport — 22.00 čas v sliki —
22.15	Politični portret.
Torek, 14. 2.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zapadno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Prostor za živali — 21.05 Tatovi Imajo prednost, komedija — 22.25 Čas v sliki, Sreda, 17. 2.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Mostovi k človeku — 11.00 Tatovi imajo prednost — 12.20 Telešport — 16,30 Pustne čarovnije — 17.05 Veliko potovanje malega slona — 17.20 Za družino — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Avstrija v slikah — 18.50 Nobenih rož za sprejem —
19.16	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.15 ORF-report — 21.15 Ekskluzivno, film — 22.50 čas v sliki.
četrtek, II. 2.: 10.00 Slike zveznih dežel: Koroška
—	10.30 Večerja — 11.00 Ameriška književnost — 11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Na obisku pri lise Alchin-ger — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Decernat M —
19.16	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Sporf — 20.15 Jenny — 21.35 Novo Iz filmskega sveta
—	22.25 Čas v sliki.
Petek, 19. 2.: 10.00 Instrumenti tehnike — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Jenny — 18.00 Zeleni svet — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Avstrija v slikah — 18.41 Oddaja gospodarske zbornice — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mainz kakor poje in se smeje — 23.15 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
Sobota, 13. 2.: 17.45 Politični portret — 18.30 Obzorja — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda —
20.06	šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Norčevi zapiski —
21.35	Čas v sliki.
Nedelja, 14. 2.: 18.30 Iz moje knjižnice: Ernst Wald-brunn — 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 Iz življenja naših žuželk — 20.00 Šah kraljevska igra — 20.15 Zlata kočija, filmska komedija — 21.45 Tele-reprlze.
Ponedeljek, 13. 2.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Nova šola — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Svet jutrišnjega dne, poljudno-znanstvena oddaja — 21.00 češki risani film — 21.40 Telereprize.
/ \ Podraveljska šola v celovškem radiu
Slovenski oddelek celovškega radia bo obfavll v torek 16. februarja ob 13.45 url v novi oddaji .Obiskali smo” reportažo o slovenski kmetijski ioll v Podravljah.
\______________________________J
TV JUGOSLAVIJA
Sobota, 13. 2.: 9.35 šolska oddaja — 14.30 Predolimpijske igre — 15.30 Nogomet — 16.25 Košarka — 18.05 Obzornik — 18.20 Po domače — 18.45 Holandski dragulji — 19.15 Mozaik — 19.20 Afriška ekspedicija
93. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
od 7. do 14. marca 1971
Univerzalni vzorčni sejem Avstrije s sporedom 25 strokovnih sejmov konsumnega in investicijskega blaga
SEJEMSKA PALAČA
Konsumno blago in predmeti višje potrebe Modne revije
Kolektivne razstave inštitutov za gospodarsko pospeševanje Koroške, Nižje Avstrijske in Tirolske
Posebna razstava: .Naredi si sam — Rokodelčerije ni težko"
Paviljon iznajdb
SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE
Investicijsko in konsumno blago za industrijo in obri
Za dunajski pomladanski sejem 1971 nov f>ovečan sektor gradbenega gospodarstva — 190 podjetij
gradbeni stroji, gradbeni material, stropne ‘konstrukcije, okna, vrata, garaže, vzorčne hiše — na skupni površini 60.000 m2 Nov sektor vrtnarskega orodja
Velika razstava pohištva z mednarodno udeležbo —- Pohištvene pritikline
Razstava dvokoles, pritiklin in servisnega orodja
Posebne razstave kmetijstva: .Avstrija dežela lesa" (hala 12)
20. razstava pitanih goved
Posebna razstava delavske zbornice: .Večanje produktivnosti"
Posebna razstava trgovinske zbornice: .Avstrija — partner sveta"
Odslej samo pri POMLADANSKIH SEJMIH stroke
pohištvo, ikvofkalesa in pritikline za avtomobile, gradbeni stroji V bodoče samo pni JESENSKIH SEJMIH strdke
stroji za obdelavo kovin, stroji za obdelavo umetnih snovi, posebna razstava .Embalaža", kmetijski stroji Vse ostale stroke so slej ko prej zastopane pri obeh prireditvah
POSEBNA AVTOBUSNA ZVEZA MED SEJEMSKO PALAČO IN RAZSTAVIŠČEM
Kesovija — 12.10 Med koncertnimi deli Lucijana M. Škerjanca — 12,40 Igrajo veliki pihalni orkestri —
14.10	iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila
—	15.40 Poje moški zbor iz Branika — 16.40 Z operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne
—	18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Fantje treh dolin — 20.00 Puccinijeva opera „La Boheme" —
21.50	Melodije z malimi ansambli — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Plesna glasba.
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21.35 Filmska burleska — 22.05 Nepremagljivi — 23.15 Poročila.
Nedelja, 14. 2.: 8.55 Madžarski pregled — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik —
10.50	Otroška matineja — 14.00 Nogomet — 15.45 Nove melodije — 16.45 Košarka — 16.55 Judo turnir —
18.30	Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 21.50 Športni pregled — 22.20 Poročila.
Ponedeljek, 15. 2.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 šolska oddaja — 14.30 Predolimpijske Igre — 16.40 Madžarski pregled — 17.38 Nopoved sporeda — 17.40 Mendo in Slavica — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik —
18.30	Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 Dnevnik — 20.35 Moška zvrst, angleška drama.
Torek, 16. 2.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Spoznavanje narave in družbe — 14.45 šolska oddaja — 17.45 Pravljica o neprijetnem obisku — 18.00 Risanka
—	18.15 Obzornik — 18.30 Torkov večer — 19.00 Mozaik
—	19.05 Oddaja o narodni obrambi — 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje — 19.40 Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Velika ljubezen Elvire Madigan, švedski tlim — 22.05 Nokturno — 22.20 Poročila.
Sreda, 17. 2.: 8.15 šolska oddaja — 17.55 čarobna piščalka — 18.15 Obzornik — 18.30 Amaterski ansambli — 19.00 Mozaik — 19.05 Od Ulma do Ulma — 19.20 Po sledeh napredka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Esmeralda, balet — 21.45 3azz na zaslonu — 22.00 Košarka —
23.00	Poročila.
Četrtek, II. 2.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 18.00 Glasbena pravljica — 18.15 Obzornik — 18.30 Svet v katerem živimo — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu
—	19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 Dnevnik —
20.35	Poglej naprej — 21.25 S. Maugham: Padec Edvarda Barnarda — 22.15 Karajan vam predstavlja.
Petek, 1». 2.: 9.35 šolska oddaja — 14.40 šolska oddaja — 16.10 Spoznavanje prirode in družbe — 17 45 Vljavaja rlngaraja — 18.15 Obzornik — 18.50 Glasbeni dnevnik — 19.00 Slovenska knjiga, slovenski pisatelj, slovenski bralec — 20.00 Dnevnik — 20.35 Cat Balou, ameriški film — 22.05 Izkažimo se, qulz — 23.05 Poročila.
Torek, f6. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.1® Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Sip" tarske pesmi iz Kosova — 12.10 Iz oper hrvaških skladateljev — 12.40 Melodije iz filmov — 14.10 Gidi' bena tribuna mladih — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Majhna revija naših altistk — 16.40 Rad imdif glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert —
18.15	V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne m«' dlclne — 19.15 Orkester Dorka škoberneta — 20.00 Pro-dajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere
21.30	Lahka glasba — 22.15 Glasba evropskega sred* njega veka — 23.15 S popevkami po svetu.
Sreda, 17. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mati’ neja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz gla»' benih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe
12.10	Schubertove pesmi — 12.40 Zvoki Iz glasbenih revij — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Voščila — 15.<® Humoreska In concertino — 16.40 Na obisku v studio 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 O prihodnosti opere — 18.15 Iz opusa Edvvarda Griega — 18.40 No* razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.35 Lažja orkestral’ na glasba — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Panorama sodobne francoske lirike — 23.15 Popevke JV' goslovanskih avtorjev.
četrtek, 18. 2.: 6.50 Beseda no današnji dan — 8.<® Glasbena matineja —- 9.05 Jezik v različnih sloV’ stvenih zvrsteh — 9.35 Priljubljeni jugoslovanski peV' cl zabavne glasbe — 12.10 Iz opere „3evgenlJ Onj»' gin" — 12.40 V ritmu koračnic — 14.10 Pesem Iz mladih grl — 14.45 Mehurčki — 15.40 Narodne pesmi Iz Nsth’ čije — 16.40 Portreti skladateljev zabavne giasbe -"
17.10	Koncert po željah poslušalcev — 18.45 NO*l znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Ansambel Atija Sossa — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi Ih napevov — 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij ''
22.15	Iz opusa Arthurja Honeggerja In Benjamin® Brittna — 23.15 Jazz: Ella Fitzgerald — 25.40 S P°' pevkami po svetu.
Petek, 19. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mOfl' neja — 9.05 Junaka kralj Matjaž In Peter Klepec
9.35	Slovenske narodne v priredbi Luke Kramolca '''
12.10	Igra violončelist Ciril Škerjanec — 12.40 Ansoi'*’ bel Borisa Franka — 14.10 Z Izvajalci skladb za ml®' dlno — 14.35 Voščila — 15.30 Nopotki za turiste ' 15.40 Otožne in vedre iz naših krajev — 16.40 R0<j Imam glasbo — 17.10 človek In zdravje — 17.20 Oper® koncert — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ah’ sambet Maksa Kumra — 20.00 Naj narodi pojo ... *
20.30	„Top-pops" — 21.15 Oddaja o morju In pon'0*' ščakih — 22.15 Besede In zvoki Iz logov domačih *
23.15	Jazz pred polnočjo.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih or9° nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Janeti*1 odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In up'0' va: 9021 Klagenlurt — Celovec, Gasometergasse tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarsko druth z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.